plaiane v gotovini. Leto LXVL, ŠU 6 iauaja vsa* lan popoldne, lzvzemA nedelje in praznike. — InseraU do 30 petit ADto 2.—, do lOO vrst Din 2.50. od 100 do 3O0 vrst & Din 3.—, večji inseraU petit vrsta Din 4.—> Popust po dogovoru. tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OPBA VNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 6 Telefon st. 3122, 3123, 312*, 3125 m 3U* KRVAVI NEMIRI V ITAUJI Pomanjkanje, beda in fašistični teror tirajo ljudstvo v obup — Krvavi upori so na dnevnem redu — Demantiran demanti o begu g fašističnih funkcijonarjev. Trst, y. januarja. I. Vesti o »revolu-cfji« v vodstvu fašističn-e stranke se vedno boli zgoščujeto in kljub v5emu prizadevanju oblasti, da bi stvar prikrile, prihajajo v javnost prav zanimive podrobnosti. Cesar oblasti niso hotela priznati naravnost, so priznale z raznimi ukrepi, ki so bili izdani. Tako se v polni meri potrjujejo vesti o pobegu bivših vodilnih fašističnih funkci-Jonarjev, ki so v zadnjem času prišli v nasprotje z vodstvom fašizma in snoval? upor. fz fašističnih krogov se zatrjuje, da sta Turati in Cristini bila v dogovoru ter da sta nameravala, opiraioc se na vedno večjo opozicijo v fasfstfcnfh vrstah, izvesti neke vrste revolucijo, ki bi bila prisilila Muss*>li-nfla, da opusti svo?o no padcu O mudila znova uvedeno samovlado ter da se \ vseh važnejših zadevah ravna po sklepih vodstva stranke in nlenih organizacij. Po^ mnenju Turarija, ki je kot Klavni tajnik stranke do dobra poznal ves položaj, je nemogče trajno vladati od zgoraj navzdol, ker so odlok? z zelene mize često v najhujšem nasprotju s stvarnim položajem in stvarnimi potrebami. To dokazufejo pred \:v>m dogodki, ki so v zad^-em času no vsej Italiji na dnevnem redu. NftJ b?*oneti ne mo~e?r> več zadržati izbruha nez ado vol; nos ti. ki je zavladala v vseh slojih. Oblasti si sicer prizadevajo, da z brutalno sMo zatro že v kali vsak upor, vendar pa zavzemajo demonstracije vedno večji obseg in vedno bolj značaj odkritega upora. Tako je prišlo do krvavih spopadov med drugim tudi v pokrajini Sa-lerno. Pomanjkanje in beda ter neznosni fašistični teror so prignal: ljudstvo do obupa. V več krajih v pokrajini Sa-lerno se je zaradi tega ljudstvo uprlo fašističnim mogotcem. Do posebno hudih izgredov je prišlo v občini Monte San CHacomo. Tam se ?e zbralo vse prebivalstvo iz okolice in je naposled napadlo občinski dom, pregnalo fašistične funkcionarje in poslopje zažgalo. Demonstranti so nato v sprevodu krenili v sosedno občino Sassano. Med tem so že Mil alarmirani karabinjeri? in miličniki, ki so se postavili upornikom v bran. Puntarri pa se jih niso ustrašili, marveč so jib napadli s kamenjem in z revolverji. V spopadu ie bil en karabinjer ubit. trije pa hudo ranjeni. Karablnterji in miličniki so streljali v množico ter ie bilo 13 ljudi ubitih, okrog 40 pa hudo ranjenih. Borba je trajala več ur in so se punta rji umaknil? šele potem, ko so prispela z vseh strani ojačenja k a rabin jer jc v in miličnikov. Ko so se ljudje na ta način »pomirili«, so začele oblasti poslovati zor«et s polno pano. Nad 400 ljudi je bilo aretiranih in odvedenih v zapore. Zaprli so celo ženske in otroke, tako da so nekatere hiše ostale brez človeka. Povsod so se vršile hišne preiskave, pri čemer so zlasti stikali za orožjem in za dokumenti, ki naj bi dokazali, da so ucor uprizoriti komunisti. Takih dokumentov seveda nisx> našli m naposled ni preostalo nič drugega, kakor da so tudi v uradnem komunikeju priznali^ da gre za izbruh nezadovoljstva z fašističnim režimom. Seveda si uradni komunike prizadeva naslikati vso stvar kot nedolžen incident. Vesti o ^ pobegu Turarija in drugih visokih fašističnih funkcionarjev* so izzvale v fašističnih krogih ogromno razburjenje. Rimska službena ago-icija »Štefani« je morala vesri o beg m Turarija takoi demantirati kot docela neresnične in izmišljene. To pa so pozabili sporočiti službersemu listu fašistične milice, ki je dva dni kasneje objavH dekret, s katerim se dosedanji generalni tajnik fašistične stranke odstavi kot general fašistične milice ter se obenem degradira. Kaikor se zatrjuje, je že podpisan enak odlok tudi o degradaciji generala Cristhiia. Zakal fašistični tisk napada Jugoslavijo Z napadi na sosede hI radi odvrnili pozornost od notranjih nepsiiik fašizma Pariz, 9. jan. M. Najnovejša kampanja fašističnega trska proti Jugoslaviji je naletela v francoskem tisku na živahen odenev. Skoro vsi listi se ba-vijo s to najnovejšo fašistično ofenzivo in dajejo fašistom dobre lekcije. List »Ordre« povdarja, da ima ta kampanja samo namen zakriti blamažo fa- \ šlstične diplomacije ?n prikrit? ofenziv- j ne namene fašistične Italije. Vse, kar iznašalo fašistični listi glede Jugoslavi- j je, velja v dvojni meri za Italijo samo, 1 ki pač ne more nikogar prepričati, da bi bila boli miroljubna kakor pa je Jugoslavija. Kampanja fašističnega tiska pa ima tudi namen opravičiti pred italijanskim prebivalstvom početje fašističnega režima in mu sugerirati prepričanje, da je Italija obdana od samih sovražnikov. Na ta način bi si rad fašizem zopet pridobil naklonjenost ljudstva, ki v zadnjem času vedno očitneje odklanja fašistični režim. Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Beograd, 9. jan. Na dvoru je bil danes proslavljen rojstni dan Nj. Vel. kraljice. V dvorni kapeli se je vršila služba božj.1, ki so se ie udeležili vsi člani kraljevske rodbine, kraljeva civilna in vojaška hiša ter zaslonki vlade. Po službi božji je spre lemala Nj. Vel. kraljica čes»ti'tske, v maršalatu dvora pa se je vršilo vpisovanje v knjigo za čest.vtke. Revolucionarni nemiri na španskem Krvave ulične bitke v Barceloni, Madridu in drugod — Nemiri imajo komunistično ozadje Aladrid, 9. jan. V Barceloni so izbruhnili sinoči zopet revolucionarni nemiri, ki so jih organizirali komunisti. Na več krajih mesta so poizkušali komunisti in anarhisti napasti javna poslopja, metali so bombe v množico in izzivali zmedo, da bi na ta način olajšali svoje operacije drugod. V na.iži-vahnejš: uMci mesta so uprizorili pravcato ulično bitko teri zzvali največjo paniko. Istočasno so ooizkušali napast: topniško vojašnico, kjer pa je bil njihov napad odbit. Okrog 21. so napadli tudi policijsko prefekturo, vrgli v poslopje več bomb in ga skušali nato zasesti. Bili pa so prav tako odbiti, kakor pri delavskem dorrcu. kjer se .je vnela nad dve uri trajajoča bitka. Pozno zvečer so navalili tudi na glavni kolodvor v Barceloni. Razvila se :e več ur trajajoča bitka z vojaštvom, ki je bilo pozvano na Domoč. Napadalci so se nato umaknili ter se zabarikadirali v komunističnem delavskem domu, kjer jih še sedaj oblegajo. Po dosedanjih poročilih je bilo v spopadih osem oseb ubitih, nad 20 pa hudo ranjenih. Oblasti so aretirale nad sto ;;udi. Do sličnih dogodkov je prišlo včeraj tudi v Saragosr. Flendi in še nekaterih drusrih mestih. Tudi v Ma-drkhi je prišlo do krvavih s.n-0-padov in je šete vojaštvo vzpostavilo red. Znižanje cene soli Beograd, 9. jan. Uprava državnih monopolov objavlja, da bo 15. januarja znižala prodajno ceno za namizno sol od 12 na 8 Din za kilogram. Sol se bo prodajala v zavojih po pol kilograma netto. Na zavojih je označena še stara cena, to ie 6 Din za kg, smejo pa se prodajati samo po 4 Din. Potni stroški za sodne pripravnike Beograd^ 9. januarja. Minister pravde je izdal tolmačenje k uredbi o povračilu potnih stroškov za sodne uslužbence. Po tem tolmačenju pritiče sodnim pripravnikom, ki so v brezplačni sodni praksi, enaka odškodnina za potne stroške kakor sodnim uslužbencem s fakultetsko izobrazbo. Trgovinska pogodba z Nemčijo Berlin, 9. januarja. Včeraj se je vršil med kancelarjem Schleicherjem, kmetijskim ministrom Braunom in gospodarskim ministrom \VarmboIdom sestanek, na katerem so razpravljali o podaljšanju trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo. Japonci zasedli Jehol Tokio. 9. jan. Dve japonski letalski eskadri sta bombardirali kitajsko brigado, ki se ie zbirala pred Šanbajk-vanom. Japonska službena agencija »Rengo« poroča, da so japonske čete zasedle pokrajino Jehol, da bi . na ta način preprečile nameravani protinapad Kitaicev na Šanhajkvan. Volilna borba na Irskem Dublin. 9. jan. Volilna borba je v polnem razmahu. V teku včerajšnjega dne se je vršilo mnogo volilnih shodov, ki pa so skoraj vsi končali s krvavimi spopadi med pristaši De Val ere in bivšega predsednika CoosgTa-vea. V Dublinu je prišlo do krvave poulične bitke, v katero je moralo naposled poseči vojaštvo. Nov požar na francoskem parniku Pariz, 9. jan. AA. Včeraj zjutraj je začelo goreti na prekooceanskem parniku »France«, ki je že več mesecev zasidran v havrski luki, kjer je v popravilu. Ogenj je nastal v luksusnih kabinah. Škoda je dokajšnja. Sodijo, da je oseni nastal zaradi kratkega stika. Ostavka grškega finančnega ministra Pariz, 9. jan. Agence >Havas« poroča iz Aten, da je finančni minister Pang^elopulos podal ostavko, ker se ne strinja s sanacijskim programom ministrskega predsednika. Nov upor v Indiji Bombav, 9. jan. V industrijskem mestu AJvar se je uprlo kakih 80 do 90.000 takozvanih meosov, to je pripadnikov mohame-danskega plemena, ki so nezadovoljni zaradi previsokega obdavčenja, t'pomiki so napadli hindujsko prebivalstvo, zažgali njihove hiše in izropali trgovine. Škodo cene nad 10.000 funtov. 2000 angleških vojakov je z orožjem prisililo upornike k umiku. Maharadža je zaprosil angleške oblasti za intervencijo in za ojačan je angleških posadk. Odpoklic perzijskega poslanika v Londonu London. 9. januarja. A A. Iz Teherana poročajo Reuterju: Perzijski zunanji minister ie izjavil dopisniku Reuterja, da je odpoklic perzijskega poslanika iz Londona zgolj navadna diplomatska premestitev in ni v nikaki zvezi z angleško-perzijskim sporom zaradi petroleja. Glede na vesti listov v zvezi s tem je minister izjavil, da hoče Perzija s svojo politiko dokazati svetu, da neodvisnost, ki Perzija po njej hre-peii, ni vezana ne diktirana od vpliva tujih velesil. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska ceeta, telefon 5t. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon 5t- 65» podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351 Italija tajno oborožuje Madžarsko Tajne pošiljke orožja preko Avstrije — čuden izgovor avstrijske vlade Dunaj. 9. jan. »Arbeiter Zeitung« objavlja senzacionalno vest o tajnih transportih orožja iz Italije za Madžarsko preko avstrijskega ozemlja. Po informacijah lista ie prispelo zadnje dni v Hirtetiberg na Štajerskem 40 vagonov pušk in strojnih pušk. Pošiljke so bHe označene za.staro železo. Kot pošiljatelj je naveden neki Giuseppe Corteze v Veroni, pošiljka pa ie našlo vijena na tovarno nabojev v Hir-tenbergu. Vagone so v Hirtenbergu izpraznili ter naložili blago na avtomobile, s katerimi so ga nato prepeljal j na Madžarsko. List povdarja, da to ni prva pošiljka in da je bilo na sličen način odposlanega iz Italije na Madžarsko že mnogo vojnega materijala. Danes ie bil o tem izdan uradni komunike, ki zanika, da bi šlo za pošiljko orožia za Madžarsko. Komunike navaja, da gre za avstrijski vo?ni mate- Kmetijski tečaj v Podzemlju PodzemeU. 7. iaivuarja. BelokraHsci streme za vsestranskim napredkom. Dostopni so za vsako izobrazbo. To je dokazala včerajšnja otvoritev zimskega kmetijskega tečaja v Podeenrifn, katere se je udeležilo nad 140 belokranjski kmetovalcev. že!jn;r strokovne kmetijske izobrazbe. Tečaj se vrši v novi pod-zemeUski šo-Ii, otvori! ga je pa odliieni poznavalec tamošnjih razmer, metliški sre-ski kmetijski referent g. Ivan K o n d a, nakar je povzel besedo zastopnik sreskega načelnika g. VI. Tončič, načelstvu dode-Jjeni učitelj, ki je v lepih besedah orisal današnjji položaj našega kmetovalca, pomen višje izobrazbe zanj. kakor tudi vzroke, ki so ga dovedli v težke razmere. V živahno deba.to so posegli vsi domačini, kakor tudi gospodarji iz bližnjega sosednega naprednega Gradaca. Domači šolski upravitelj g. Ljubic Matico je kmetovalcem pojasnil razvoj njihovih stanovskih organizacij in očitno potrebo istih. Poleg vseh občin-skih odbornikov in gospodarjev je otvoritvi prisostvovalo zlasti mnogo kmetskih mlademčev, bodočih gospodarjev na naših kmetijah, kar je zelo razveseljivo, ker so vsi z vso resnobo pokazali največje razumevanje za stvar In stremljenje po čim večji izobrazbi. Ta tečaj je po svoji udeležbi doslej največji v Bela krajini Za lepe uspehe nam jamči že veliko zanimanje pri otvoritvi in živahna debata. Tečaj se bo vrš'1 vsak četrtek in nedePjo. Pohvaliti moramo te naše vrle kmetovalce, ki tako streme za strokovno izobrazbo, kjer je to obenem prvi korak v boljšo bodočnost naše lepe Bele krajine.___ Malo odgovora »Kje so naši kraji?« se vprašuje gospod Spectator. Nimam navade odgovarjati na anonimne kritike, posebno pa ne pisane v takem tonu, kot je storil gospod, ki se je v svoji skromnosti skril pod ime Spectator. Ni me bilo v Ljubljani, ko sem se pa vrnil, sem sklenil pobiti nekatere neosnovane trditve tega gospoda. Kar se tiče mojega (avtorjevega) imena vrh koledarja, mislim, da se ima pravico podpisati vsak avtor. Ce mi pa g. Spectator preskrbi primeren psevdonim, kot ga je sebi in me o upravičenosti istega prepriča, se pa morda odločim za to. Reklame je bila stvar potrebna, ker je izšla tako pozno, torej slab mesec pred novim letom. In reklama ni bila prav nič prevelika z ozirom na razne kraje (tudi filme) in druge take »propagandne« zadeve, kjer se vedno govori, kaj se bo šele naredilo. Kar se kritiziranja slik tiče, le eno dejstvo, ki kaze dovršenost okusa g. Spectatorja. Ena »povprečnih« ljubljanskih slik je bila odlikovana in nagrajena v Monako vem! Ker so nadalje namen koledarja tudi fotoamatersko dovršene slike, si dovolim trditi, da je slika nebotičnika (foto Medved) odlična. Razglednic pa nisem reproducira!. Koledar nosi naslov »Iz naših krajev«, ne pa »Naši kraji«. Izrecno je bilo omenjeno, da pride sčasoma vse na vrsto. Koledar je predvsem alpinski, kar je seveda g. Spectatorju premalo jasno. G. Spectator zabavlja tudi papirju in tisku. Morda je že videl kje druga-gačen tisk, za koledar Je prišel v poetev najboljfii papir (ne karton!!) našega izdelka, ne Inozemskega. Tisk je izvršila Delniška HflkajT* v rekordnem času in lepo ter dovršeno, kar svedočijo tudi številna ino-pciznanja. Istotako tudi o redakciji rijal. ki je kot vojni plen pripadal Italiji. V svrho popravila ie bilo seda« to orožje poslano v Hirtenberg, na kar je avstrijska vlada pristala, da bi na ta način omogočila zaposlitev delavstva* V javnosti je izzvala vest o t&m veliko senzacijo in povsod smatrajo uradni komunike le za izgovor, ki pa ne drži. V Hirtenberjru ni tovarne za popravilo orožja, marveč ie samo tovarna za izdelovanje nabojev. Kot posebno znaiilno se ugotavlja, da te že v noči od 30. na 31. decembra prispela slična pošiljka, o kateri pa v tovarni ni več nobenega sledu. Tudi delavstvo izjavlia. da se v tovarni doslel sploh ni?o popravljale puške. Mnogo se komentira tudi dejstvo, da je lastnik te tovarne intimen prijatelj kneza Starhemberga in znan podpornik Heim-wchra. in obliki. Odločitev je padla kasno in hitro. V enem mesecu je bilo storjeno vse delo od prvega začetka osnutka pa do izdaje. Morda bi dobil še več slik krajev (ki jih »smatram za ostudne«, ker ravno niso prišli letos na vrsto), pa sem moral v poznem času delati le z ljudmi, ki sem jih poznal predvsem za dobre in idealne sodelavce, ne pa prepirjivce. In časa za iskanje je bUo premalo. Sedaj pa konec. Nekatere trditve v kritiki g. Spectatorja so take, da jim sploh ne vem pametnega odgovora. Ce se na kaki novi stvari najprej mrzlično išče napake, ni šmsnt, da se jih ne bi našlo. Nimam nič proti stvarni kritiki, anonimno nerganje pa odklanjam in mu tudi v bodoče ne bom več odgovoril. Moje ime naj pusti g. Spectator kar lepo v miru, to mu svetujem. Ce se mu zdi na koledarju isto s 6 mm velikimi črkami proti 2- in 3 centimetersko veliko napisano, vidim v takem načinu osebnosti in škodo van je dobri stvari, kar so uvideti vsi bralci tistega članka. Ni glavni namen gimnazije morda izemljepisje« (ki ga pa Spectator je vem mnenju tako slabo poznam), ampak splošna izobrazba in srčna kultura. In tudi v pisanju kritik se iste prisotnost pozna. Kdor se pod tako kritiziranje, kot je ono g. Spectatorja (Slov. Narod 30. decembra 1932) ne podpiše, si sam izstavlja izpričevalo. — Pa brez zamere! _____Cveto švigerj. Občni zbor Sokola IV Včeraj dopoldne je podal Sokol IV bilanco o svojem delu v minulem letu. Občni zbor se je vršil v telovadnici na Pru-lah. Otvoril ga je starosta br. Drago Pogačnik, ki je toplo pozdravil navzoče m se zahvalil vsem, ki so društvu priskociu na pomoč ter ga gmotno podprli. Poročal je, da je bil ustanovljen odsek za nabavo prapora. Tajniško poročilo br. Milana An-tosiewicza navaja, da si je Sokol pridobil letno tekwadiSče, na katerem bo društvo zgradilo zasilen dom. Vse društvene prireditve so prav lepo uspele, zlasti javni nastop 19. junija. Društveni dohodki so znašali 40.427 Din, izdatki 38.584 Din. Načelnik Antoslewicz je poročal tudi, da je število telovadečega članstva naraslo, nedavno je bi ustanovljen tudi smučarski odsek. Br. Skubrc je poročal o prosvetnem delu, Sokol XV je dostojno proslavil 100-letnico Tvrševega rojstva, kraljev rojstni dan itd., člani so se udeleži prosvetnega tečaja v avgustu ter dramskega v decembru na Taboru Ustanovljena je bila tudi lastna knjižnica. Gospodarsko poročilo je podal br. Košiček, statistično pa br. Kom-pare število vseh pripadnikov Sokola IV znaša s četo na Laverci vred 621. Proračun za bodoče leto izkazuje 70.500 Dm dohodkov in 64.700 Din izdatkov. Sledile so volitve in soglasno je bil izvoljen z neznatnimi izpremembami dosedanji odbor na Čehi s starosto br. Drago Pogačnikom. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2314.01—2325.37, Berlin 1366.69—1376.49, Bruselj 797.46 do 801.40, Curih 1108.35—1113.85. London 192.14—193.74. Newyork ček 5734.64 do 5762.90, Pariz 224.68—225.80. Praga 170.45—171.31, Trst 294.24—296 64. INOZEMSKE BORZE Ziirtch, 9. januarja. Pariz 30.2775, London 17.3650 Nevv fork 519.37. Bruselj 71.95. Milan 25.59, Madrid 42.45, Amsterdam 308.7750, Berlin 123.40. Dunaj 6140 Sofija 3.7*6, Praga 15J8, Varia*a 5830, Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. januarja 1933 tr>v G Velik uspeh opere ^Nižava" V ivcvi, zelo lepi rrrscenad.fi je uprizorila naša opera v soboto zvečer to cf Albertovo delo V Ljubljani, 9. januarja. V Pragi je žal Jaroelav Kricka s svojo opero ^Stiah na grad**« v pretekli gledališki sezoni tako izredno močan uspeh, da ae mu ;e m-o^-ala umakniti celo vsa nem. Ska to in aa so Se na poslednje Silvestrov o '^prirortii njegovo opero na Dunajsk- vni operi pod taktirko sa- n: "ektorj?i Al. Krauea. In pra- Sk: j je preselil na Dunaj. Menda je e«ipre/v je skladatelj naroden Cehe:ovak, so bile vse kritike (celo Kow r< lova) Izredno prizname: opero ponr ▼ dveh razdelitvah vlog in Dr- žavna a je pri »Stratou na gradu« večer za arom razprodana, publika pa navduš?nr. Tak uspeh slovanskega opernega komponista na Dunaju, kjer vlada uprav Šo-v+rdstieen trust nemških skladateljev in agent:-- ki ne puščajo prav nikogar v svci s n; krog, tak uspeh Slovana je i upi: m in čudovit. 2a j torej, da naša opera ni pre- hitel... dunajske, nego se kar ne more otreotJ repriz vedno iznovega premlaćenih oper, a v novitetah prav letos nima srečne roke. TaMe >Strah na gradu« bi nam bil zelo dobrodošel! Sreča v nesreči je, da je naša Gjungjenac Massenetovo »Manon« s svojo pevsko m igralsko umetnostjo dvignila tako visoko, da je bil Massenet doslej v tekoči sezoni edini resnični zmagovalec na našem opernem odru. In zdaj moramo biti prav zadovoljni za uprizoritvijo d' Albertove »Nižave«. Dala nam je vraj priliko, da smo po dolgem času končno zopet ČuH v velikih partijah Thierry-jevo, Marčeca m Primožiča. In publika je bila z opero in predstavo zelo zadovoljna, G. Primožič je delo okusno in originalno izrezi ral; prolog na pastirski planini je lepo in praktično uredil, ostali dve dejanji pa je iz doslej običaj-r.~_ z^Juhlega mlina prestavil na obširno dvorišče, ki ga obdajajo kuhinja z ognjiščem pod stebriščem, soba in druga poslopja. Pogled na nebesje in v naravo je mnogo prijetnejši kakor prej zgolj na lesene stene. Dogoditi se razvijajo zdaj še naravne je. InscenatoT g. IJ^jamečev je prispeval lepe dekoracije in zelo učinkovit prospekt z mogočnimi Pirenejami pod težkim oblač-jem. žal. da naš toliko h va Lisam razsvet-ljevami aparat ne zna pričarati poezije zore in dviganja megle- da izzivlje le neke vzporedne svetlobne maroge in da zato na zaključku prologa nisem doživel tistega jutranjega pesniškega občutja, kakor nekdaj v dima jt ki Dvorski operi. Tudi v ostalih dveh dijanjih razsvetljava ne daje efektov, ki bi jih pričakoval in ki bi predstavo še Jvtgnili. Glede sirovo brutalnega zaključka opere bi želel, da se izvršuje tisto davljenje Se-bastjana po — starem, namreč skrito za prevrnjeno mizo. Potem bo manj neprijetno za gledalce, kakor zdaj. Silno močna Guimerova drama v Lo-tikarjevi prireditvi in d' Albertova melodična, vendar že moderna glasba z barvitim orkestrom dajeta pravo ljudsko opero. Hrepeneči motivi, ilustrirajo krasoto planin ljubezen moškega dO ženske, tuga Martina in brutalna objestnost tiranskega Sebastjana, prepletajo vse deio in mu dajejo za uho in srce prijetno enotnost Italijanski verizem, zmagovit po Ca val le ri ji in Bajazzih. je nadel s >Niza-voc plemenitejši ki najmočnejši teras. Gledal ec-poalušalec se mora spominjati prizorov Santuzze rn na zaključku tudi naturalistične Louise, tem bolj, atoo se spomni Thierrvčine Santuzze. Zakaj njena Marta ji je sestra. Ga. Thierrv-Kavcnikova je bila zlasti igralski odlična, silna, globoko prečutena m v tragičnih prizorih na moč učinkovita. Pevski ji seveda mezzo sopranska partija izvrstno leži. želel bi le samo dveh »strelov« manj. Pevka hoče s forsiranjem preglasiti (že od nekdaj neugodno ležeči) orkester, kar se ji kajpak posreči. Tega nI treba: Vemo itak, da ima velik glas. Forti m fortissimi naj bodo zmerom le naravno peti, okusno crescendirani, nikoli pa »streljani«. To velja vsem našim pevcem m pevkam, želim od vseh lepih, umetniških pianov in mezzafortov, a čim manj nasilnih fortissimov. Teh zadnjih je kriv večinoma naš orkester. Čegar prostornost tn situacija nam delata krize že od 1892. Ubijali so se ž njim Bemšek, Thalich, Reiner, Rukavina in Polič, a soboti so Se zmerom orkestrov! mučenild. Ga. Thierrvjeva je žela zasluženo ve©k uspeh in bila po vsakem dejanju in ob zaključku pozivana neštetokrat na rampo. Izvrsten Pedro je bil g. Marčec; glasovno zmagovit, v lirskih in junaških prizorih enako vrl, v izgovoru teksta vzgleden, igralski učinkovito naraven. Povest o borbi z volkom pa bi si želel igralski ilustrativne je. Imenitnega Sebastjana je podajal g, Primožič, originalnega po noblesi. Doslej smo gledali kmeta. Tudi Marta je gosposka! Pevski odličen, igratoki močan: krasna kreacija. Tommasa ni pel, žal, niti Betetto, niti napovedani Križaj, nego naš >fantlč za vse«, marljivi g. Zupan. Izredno simpatična ustvaritev. Ga. Ribičeva je bila dobra, duševno omejena Nuri, zek> ljubka; g. Banovec, pastir Nando, ljubezniv pevec lahkih, sladkih višin. gg. št Poličeva (Pepa), Ko-gejeva (Antonija) in Golobova (Roza) pa opravljivi tercet zalih kmetiških punčar. Pepi povem, da je Marta zelo živa, a ne ?mortaPram Joeefova< grenčica odstranjuje motnje ietodca, slabost in potrtost Obrtniško zborovanje ▼ Trbovljah Trbovlje, 9. januarja. Včeraj popoldne se je vršil v dvorani restavracije Forte v Trbovljah velik zbor obrtništva vsega trboveljskega okoliša, ki ga je sklicalo Obrtno društvo v Trbovljah. Zboru, ki mu je predsedoval agilni predsednik društva g. Miloš Rozin, je prisostvovalo okrog 150 obrtnikov, navzoč pa je bi tudi zastopnik »reškega načeletva g. dr. Svetina, podpredsednik Zbornice za TOI g. Josip Rebek, zbornični tajnik g. dr. Josip Pretnar in delegat Zveze obrtnih društev, v Celju g. Drago Z a b-kar. Prišli so tudi nekateri obrtniki iz Ljubljane kot gostje. Po uvodnih besedah g. Miloša Rozina, ki je poudaril, da je smatralo Obrtno društvo za nujno potrebno sklicati to zborovanje glede na težke razmere, v katerih je in da dobi is poročil potrebna pojasnila m pregled, v kakšnem položaju >e danes obrtnik in kaj ao po krenile obrtniške organizacije in Zbornica za TOI za olajšanje obrtniškega položaja. Obrtništvo naj bi v zvezi z referati izrazilo svoje želje in zahteve. Potem, ko je v lepih besedah pozdravil zborovale« zbornični podpredsednik in načelnik obrtnega odseka g. Josip Rebek, so se vrstila poedina poročila. O gospodarskem položaju obrtnika, o občutnem pomanjkanju dela in naročil, o javnih bremenih ter o šusmarstvu je podal izčrpno in pregledno poročilo g. dr. Jos. Pretnar. Poročilo o socialnem zavarovanju obrtništva je podal g. Josip Rebek, ki je navajal poedina konkretna vprašanja o najvažnejših stvareh obrtniškega za var o-vnja, na katera naj bi odgovorilo obrtništvo. G. Drago Zabkar je podal kratek pregled najvažnejših določil obrtnega zakona, njih dobro stran in njihove pomanjkljivosti. O referatih, ki jim je sledilo navzoče obrtništvo z velikim zanimanjem, so bile na predlog g. Zabkarja z dodatki g. Malgaja in Sun ta j sa sprejete resolucije, v katerih se v glavnem zahteva olajšanje davčnih bremen, popoma avtonomija obrtniškega zavarovanja v dravski banovini, decentralizacija delavskega zavarovanja, ostro postopanje proti šušmar-jem, pri čemer naj se postopa valed utemeljenoga suma in indirektnih dokazov, znižanje kreditne obrestne mere pri denarnih zavodih na 6%, osobito pa pri Zanatski (obrtni) banki, ki kljub velikim privilegijem, ki jih ima od države, zaračunava obrtnflco mzmeroma previsoke obresti. Zbornica TOI, kateri se izreka zaupanje za njeno dosedanje delo, se poziva, da najenergičnejše podpre na merodajnih mestih zahteve, izražene v resolucijah. Božićnica trnovske JRKD Ljubljana, 9. januarja. Po zgledu drugih krajevnih organizacij jc priredila krajevna orgamzacja JRKD v Trnovem v četrtek zvečer svojo prvo bo-žineico, ki se je sicer nekoliko zakasnila, a je kljub temu dosegla popoln uspeh. Trnovska deca m siromak" so že pred napovedano uro napolnili telovadnico otroškega vrtca, kjer je 6taIo božično drevesce n jaslice, okrog so bila pa razložena dar la. G. Albin Jaičar je pozdravil navzoče, zlasti župana g. dr. Puca, pošlo vodećega tajnika sreske organizacije g. Parcerja ter predsednika domače krajevne organ' zacije občinskega svetovalca g Lovšo Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli prirediti tako lepo božićnico, siromake je pa prosi, >aj sprejmejo namenjene jim darove, ki sicer niso obilni, vendar je pa krajevna organizacija storla vse, kar ji je bilo v danih razmerah mogoče. V lepih besedah je župan dr. Puc nagovorili mladino, bodreč jo k marij voeti in ubogljivosti doma in v šo1-*. češ, naj sledi zgledu odraslih, ki jim je iz idealnih nagibov in v razumevanju težkih časov priredila božićnico. Svoi govor je zakljuc 1 z novoletnim vošči lom vsem aavzodim. Potem je mala Silvica z lepo deklamacijo op"sala krasoto božičnega drevesca, za njo je pa nastopilo pevsko društvo Krakovo-Trnovo z božično pesmijo. Končno sta g. Josip Gruden in njegova hčerka razdella darila. Vsak }e dobil po možnosti to. kar je sam želel. Solznih oči so se obdarovani zahvalili za darila. Pr reddtev je bila najboljši dokaz, da je sociaJni o neizrabljeno, uporabljati bi moralf zopet petrolej, kar pomeni veliko nevarnost za požar. Zaradi pomanjkanja gotovine al tudi števce ne morejo nabaviti, trenotno jih tndi ni mogoče ck> biti. Zato so prosili, nad se jim odmeri trošarina brez števcev. Dravska finančna direkcija je to upoštevala lsi oprostila elektrarne, ki toka ne prodajajo obveznosti nabave števca. — Zadruga rokodelskih in sorodnih obr-tov v Kranju naznanja, da se bodo vri&h' pomočniški izpiti za vajence dne 9. februarja t. L Prijave sprejema zadruga do vstev-si 15. januarja 1933. Elitni kino Matica Telefon 2124 Opereta vesele zabave, humorja, petja tn najnovejših šlagerjev! Kena in diplomat Martha Eggerth Maks Hansen Leo Slezak Kdor se hoče od srca nasmejati in izvrstno zabavati, naj si ogleda ta film! Kot dopolnilo najnovejši FOXOV ZVOČNI TEDNIK. Predstave ob 4., i \ 8 in l/410 zvečer 1 Z Jesenic — Jesenice od $obote do ponedeljka. Letošnjo predpustno plesno sezono je otvorila podružnica SPD na Jesenicah, ki je priredila v soboto zvečer v prostorih So-kolakega doma svoj običajni planinski ples, ki je v vseh ozirih lopo uspel. Vrli planinci so zek> lepo uredili plesno dvorano, ki je bila izpremenjena v pravi smrekov gaj. Organizacija prireditve je bila odlična, udeležba občinstva, ki jc prišlo od blizu in daleč, je bila izredno velika. Na prireditvi je vladalo pravo planinsko razpoloženje do prvih jutranjih ur ob zvokih i zbornega sokolske ga jazza. — Čez dan so pa pohiteli mnogi planinci in smučarji na planine, kamor so šli oni ki so noč prečuli zdravit mačka, drugi pa uživat lepoto bele zimske prirode. — V nedeljo zvečer pa je SK Bratstvo priredilo v vseh prostorih Delavskega doma modro belo športno redu-to, ki je bila tudi dobro obiskana in je trajalo veselo razpoloženje pozno v noč. — Klubski dan na Jesenicah. V nedeljo dopoldne so se vršile pri nas prve letošnje srouške tekme, ki jih je priredilo SK Bratstvo za svoje člane in naraščaj od 14 do 18 leta. Udeležba tekmovalcev ni bila velika, ker je bilo precej članov službeno zadržanih nekaj pa se jih je tekmam odpovedalo, ker radi pomanjkanja snega še niso mogli zadostno vežbati. Clanl so tekmovali na progi, dolgi 16 km, ki je vodila od igrišča po obronkih Možaki je na Hru-šico in od tam nazaj skozi Milanov log na cilj. Snega je bilo malo, a bil je dober na suhi podlagi. Prvi je prispel na cilj Smolej Franc, v času 1.1.40. drugi Kozjek Karol 1.12.4, tretji Brun Viktor 1.17.15. V tekmi izven konkurence je prispel drugi na cilj Praprotnik Martin, Sokol Koroška Bela, Javornik v času 1.639. Moški naraščaj je tekmoval na progi 6 km, ki je vodila ob podnožju MožaJdje na Plavž in od tam Čez most mimo kurilnice na cilj. Prvi je prišel na cilj Reismuller Ferdinand v času 39.31; drugi Bohinc Ivan 32.04; tretji Zupan Jože 32.16. Tekme je vodil predsednik kluba g. Lojze Božič ob sodelovanju klubovih tehničnih funkcionarjev. Organizacija tekem je bila odlična. — Propaganda za sctkolski tt*k. Od 16. do 22. t m. se bo vršil na osnovni Soli teden za pospeševanje sokolskega tiska. Sledila bodo predavnja na zbrano mladino s priporočilom, da se narode na sokolska mladinska lista »Naša Radost« ki »Sokoli č«. !z Cella —c Izreden športni dogodek se obeta Celjanom v najkrajšem času Znana evropska prvakinja v umetnem drsanju gdč Hilda Holovska, ki je preživela poletna počitnice lani v Celju, bo zopet obiskala Celje m 16 ali 17 L m, javno nastopila na ledu. Nastop tako odlične športnice je z«a Celje prava redkost. —c Pevci in pevke CPD se opozarjajo, da bo v torek. 10. t. m. pevska vaja za moški, v sredo, 11 t. m. za ženski in v petek, 13. t m. za mešani zbor. Celjsko pevsko društvo bo priredilo v kratkem zopet koncert. —c Zanimivo predavanje. V četrtek, 12 t. m. ob 20 bo pred-a v«.1 na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole znan: naravoslovec in pisatelj dr Lavosiav Čenrnelj iz Ljubljane o vesoljstvu. Ob predvajanju številnih skioptičnih 9lik bo predaval o današnjem stanju astronomije in o tajnostih j vsemirja. Predavanje bo gotovo privabilo i zopet mnogo poslušalk in poslušalcev. —c Smučarske prireditve v celjski ©ko- | lici. Dne 2. februarje bo na 13 km dol^i progi Celjska koča—Štore med klubska smučarska tekma za vse pri JZSS verificirane Člane. Dne 5 februarja bo otvoritev nove moderne skakalnice Smučarskega klu- ba v Celju pri MMvraciji g PetriČka v Li-soa»h pri Celju. Otvoritev skakalnice. ki omogoča skoke do 37 m, bo združena z medklubsko skakalno tekmo; teKmova'c« morajo biti verificiram pri JZSS Od 1 do 5. februarja So pri Celjski koči šr ndnevm tečaj za začetnike Ministrstvo za promet je dovoblo polovično vožnjo od 1. do 6 februarja v Celje KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 9. januarja katoličani: Juli jan, Nikosava; pravoslavni 27. decembra: Štefan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Marica: »žena in diplomat«. Kino Ideal: .^Indijanci pridejo!« II. del in konec. Kino Dvor: »Pot skozi okno«. ZKD: >Douaumont« ob 14.15 in 18. uti v kinu Matici. Kino Šiška: »Revna kot cerkvena miS«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta štev. 24; dr. Kmet, Tvrseva cesta 41; Leustek, Res-ljeva cesta št. 1. $x$3od sita tn rešeta Dobavam posvečamo vse premalo pozornosti. iVi prav, da se zanimajo za nje samo doba\-itelji tn tisti, ki jim je treba kaj dobaviti, temveč bi morala sodelovati pri dobavah tudi široka javnost,, da bi bilo kaj koristi na vseh straneh. Seveda niso vse dobave za javnost enakega pomena in tudi sodelovanje bi ne bilo povsod enako potrebno. Nekatere dobave so pa tudi iz javnega vidika dobrodošle in jih je treba toplo priporočati. Med take splošno koristne in potrebne doba\'e kaže brez pomisleka prišteti do-ba\>o metel, pa naj bodo že sirkove ali brezo\*e. Tudi doba\ra brezovih šib bi ne bila napačna, če bi jo razpisali ob pravem času in na pravem kraju. Kajpak komentarji m namigovanja morajo tu od pasti, ker je kot rečeno dobava brezovih in *tr-kovih metel splošno važna in zanimiva zadeva in bi bile brezove šibe potrebne tn in tam. najbolj pa tistim, ki širijo po sve-tu čenče. Narodi? - * tališče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer Ponedeljek, 9. januarja: »Gospa Ingrer« D. Torek, 10. januarja: Zaprto. Sreda, 11. januarja: >Milljon težav«. Premijera. Red A. Opozarjamo, da se vprizori dre vi ob 20. uri poslednjič v letošnji sezoni Ibsenova drama »Gospa Irujer« v režiji ge. Marije Vere. Predstava je za red D. Premijera veseloigre »Milijon težav«. Kakor nam je Turgenjev pokazal v svojem romanu Očetje in sinovi v resni obliki medsebojno borbo stare in mlade generacije, tako nn-m slika dramatik Valentin Katajev v svoji veseloigri »Milijon težav«, ki pa prehaja ponekod že v grotesko, prav isto borbo, samo na humorističen način. Njegov glavni junak Ekipažev je v svojem delu povsem okostenel in se na noben način ne more znajti v novih razmerah. Ne more razumeti letnih otrok, otroci pa njega ne. Zato nastajajo številni komični zapletljaji, katerim se bo občinstvo nasmejalo do solz. Premijera bo ▼ sredo 11. t. m. za red A. OPERA. Začetek ob 20. uri zvečer. Ponedeljek, 9. Januarja: Zaprto. Torek, 10. januarja: »Nižava«. Red C. Sreda, 11. januarja: »Madame ButterfTy<. Red Sreda. m Prva reprfea opere »Nižava« bo v torek dne 10. t m. za red C. Abonenti reda Sreda imajo operno predstavo v sredo 11. t. m., in sicer Pucci-nijevo opero »Madame Butterflv z gospo Gjungjenac v glavni vlogi. Belokranjski veder narodnih šeg Ljubljana, 9. januarja. Belokranjcem ni edini cilj vršiti le golo propagando za obisk fivoj.ih prijaznih krajev tam za Gorianci, nego hočejo našo javnost spoznati rudi z mehko doneč:m^ svojimi narodnimi pesmimi in lepimi Šegami. V ta namen prirede jutri v veliki Slamičevi dvorani večer, na katerem bo predaval priznani in marljivi belokranjski narodni delavec g. Božo Račie, ravnatelj drž. zavoda za domačo žensko obrt, o belokranjskih narod nih pesmih in običajih Ker je Bela Kraj;na danes edini kraj v Sloveniji, v katerem »o narodne pesmi še najbolj ohranjene in žive. bo to predavanje res zelo ftotarvo in tudi poučno Enako so narodne šege v Beli Krajini še najbolj pristno ohraniene. ker so bili Be'ok ranjci do nedavnega Še popolnoma odrezani od sveta m se ohran li v svoji preprostosti in neizumetričenosti prav taki, kakršni so biLi morda že stoletja Ime odličnega predavatelja pa nam jamči da bo predavanje sestavljeno z največjo skrbjo in ljubeznijo. Začetek bo točno ob 20 Vstopnine ni, vablien pa je vsak prija tel i lepih narodnih pesmi, običajev in Bele kroiine. Iz Ptufa Roman »Prokletstvo ljubezni« &e dobi pri g. Bogomiru Chnstofu Ptuj Ma*aryko-va cesta Cena obeh delov Din 35._. B e I i zobje: C h I o r o d o n t HSiBi^H Ste v h »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. januarja 1933 Stran - nepozabni berlinski alavček, ki nam je tako čarobno zapel v filmu „6e srce iz-pregovori44 — pride t najnovejši opereti Senzacija! GITTA ALPAR zapoje s svojim bleščečim glasom arije iz opere .Traviata4 Dnevne vesti — Odlikovanje zaslužnih CcfaMtovafcoar. Prvi tajtick našega poslaništva v Prag; Dušan Dajičić je izročil v soboto v zastopstvu našega poslanika mnogim češkoslovaškim državljanom jugoslovenska odlikovanja za državljanske zasluge. Med Jrugm: so bUi odlikovani z redom Sv. Save I. stopnje poslanec dr. František Hodač, z redom Sv. Save II. stopmje rektor živ i>-■dravniške visoke šo!e v Brnu František K r a 1 in vse-ičiliški profesor dr. Josef J e r i e, z redom Sv. Save HI. stopnje ing. Ludvrk Harpe, z redom Belega Orla V. stopirie pa vsencimski docent dr. Kare! Klans. — Zahvala Kolašic. Božični dnevi so minuli in ž njimi je minulo zadnje otroško veselje v preteklem letu. Blagor deci, ki ve za božični čar in se sedaj zadovoljno igra v zakurjeni sobi; — gorje pa onim, mimo katerih je božiček odšel, ne da bi jim pustil vsaj topla oblačila. Marsikdo je pomagal, kjer je le mogel; zlasti pa so bile pridne na delu za božičnico revni deci in starim ženi-čkam naše marljive Kolašice. Vseh obdaro-vancev z zavitki blaga, z živili in z denarno podporo je bilo 415. Kolašice se zato v svojem, kakor tudi v imenu obdarovancev prav prisrčno zahvaljujejo vsem dobrotnikom v Ljubljani in izven Ljubljane, ki so na katerikoli način kaj podarili. Nepregledna bi bila vrsta imen, ko bi hotele vsakega in vse objaviti, zato še enkrat vsem in posameznikom tisočera hvala. — Razpisana zdravniška služba. Banska uprava dravske banovine razpisuje službo bano vinskega zdravnika združene zdravstvene občine Zagorje ob Savi s sedežem v Zagorju ob Savi s plačo uradniškega pripravnika in s potno povprečnino letnih 4200 dinarjev. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno službo ter dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž) in poleg tega vsaj šest mesecev bolnične porodniške prakse. Prošnje je vložiti pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 20. t. m. — Pravilnik o javnih zgradbah. Na temelju gradbenega zakona je bil izdan pravilnik, ki določa, kako daleč morajo biti gotova javna poslopja po mestih oddal j e-na od stanovanjskih hiš in drugih poslopij. Cerkve m razne mclilnxe morajo biti oddaljene od drugih poslopij toliko, da ie okrog i tj i li d-ovoi'j prostora za zbi ranije ljudstva. Pravilnik določa, kako daleč mora biti pokopališče od poslopij. Bolnic ni dovoljeno zidati v gosto naseljenih krajih mesta. Pravilnik določa, kije in kako se smejo zidati klavnice in poslopja ko-lijedercev, skladišča razstreliv in tvornice, ki širijo smrad. Ta poslopja morajo b;ti od stanovanjskih hiš oddaljena najmans 200 m Tovarne, ki izdelujejo kakršnokoli razstrelivo, pa morajo biti oddaljene od drugih poslopij najmanj 1000 m. Kaznilnice morajo bit: oddaljene od mesta najmanj 6—7 krni ne glede na krajevne razmere. Živinska sejmišča morajo biti blizu klavnic od stanovanjskih hiš pa morajo biti oddaljena najmanj 50 m, Skladišča drv in premoga ne smejo bit; zgrajena v gosto naseljenih delih mesta, od stanovanjskih hiš pa morajo brr od '-"rna na^anr 50 m. _ Dobava metel. Mestna občina ljubljanska potrebuje okol 3500 komadov brezovih in 300 komadov »irkovih metel za pometanje cest. Ponudniki naj vlože svoje ponudbe ter naj hkrati pošljejo rudi vzorce mestnemu gospodarskemu uradu do 31. t. m. Ponudbe morajo biti zapečatene n nositi označbo »brezove in sirkove metle«% Me-tlršče brezove metle ne sme biti krajše od 70 om in imeti na zgornjem koncu v premeru ne manj kakor 2 coh. Sirkove metle morajo bti izvršene po vzorcu, ki je na vpogled pri mestnem cestnem nadzorstvu. Nabava držajev je v tej ponudbi zapopa-dena. — Prepoved zahajania v krčme. Okrajno sodišče na Brdu je prepovedalo bivšemu vojaškemu godbeniku Ivanu Orelrku iz Moravč zahajanje v krčme za eno leto. Dobave. Pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila 10. t m. ofertna licitacija glede dobave pisarniških potrebščin. Direkcija državnih železnic (strojni oddelek) v Ljubljani sorejema do 16. t m. ponoidtbe za dobavo de rm a tin -obročkov, zaklopk iz kavčuga ter kavcuga v ploščah, obločnic, kazalnih stekel in motnih šim. — Direkcija državnih železnic (gradbeni oddelek) v Lhibijan: sprejema do 17. t m. ponudbe za dobavo bukovega oglja. — Pri glavnem sanitetskem sMadršču v Zemunu se bo vršite 21. t m. ofertna licitacija glede dobave čiste ate. Predmetni offlasi so v pisarni Zbornice za TOI v LJubljani mtere-s rtom vnoer'eH — Novi grobovi. Včeraj proti večeru je za vedno zatisnila v Ljubljani svoje blage oči gospa Josipina Brem&ak. Po dolgi, težki oolezni leže mnogo prerano v grob plemenita žena. ki jo bosta soprog Peter in hčerka Jožica težko pogrešala Pogreb bo jutri ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Zgornji Šiški je umrla včeraj ga Jelena Tansch, roj. Reiblova Bila je plemenita žena, priliubliena pri vseh. ki so jo poznali Pogreb bo jutri ob 15 i« hiše žalosti. Zgornja Šiška 133 na pokopališče v Dravi je. — Včeraj je umrl v Ljubljani vpokojeni pošlo- | vodja tobačne tovarne g. Jakob Debeljak. Pokojni jc bil dolga leta naš zvesti naročnik, znan in priljubljen daleč naokrog. Pogreb bo jutri ob 14.30 iz Marmontove ulice št. 12. — Eiag jim spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. V ramenska napoved pravi, da bo pretežno ob.ačno in zmerno bladtno. Včeraj je v Mariboru in Beogradiu snežilo, po nekaterih drugih krajin pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani 2.5. v Mariboru 2.4, v Skoplju 0, iz drugih krajev pa ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7S2H t-prrr,e,"3t"Ta ie snašaUi 0 .s — Pretresljiva ljubavna tragedija. V vasi Vranovina blizu Petrinje se je odigrala te dni pretresljiva ljubavna tragedija. Kmetica Ivka Putrič je zadnje čase opažala, da jo mož Marko zanemarja in da se zelo pogosto sestaja z njeno svakinjo Jago. Vsa vas je vedela, da se imata Jaga in Marko rada Jaga sama je rada dražila Ivko, češ da je Marko njen. Nekega dne sta se zopet srečali in ko ji je Jaga zaklicala, da se Marku ne bo odpovedala, je pograbila nesrečna žena nož in zabodla Jago naravnost v srce. — Plavoiasim čitateljicam! Opozatramo. da je za blondinke novo specialno sredstvo za nego las, in sicer »Črna glava« »extra-blond« z dodatkom sredstva »Haarglanz« in z očali proti pena. Potemnelim lasem vrne to sredstvo sčasoma zaželjeno prvotno svetlo nianso. »Extrab'ond« dob.te povsod, kjer je v zalogi »Crna glava« (svetla in temna). Pazite na zelen obeli omot! Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josef ove« grenčice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« grenčice. ker odpravi sastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prenavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, d roge rij ah in špecerijskih trgovinah. —I j Proslava rojstnega dne Nj. VeL kraljice Marije Kakor vedno, je tudi leto« Ljubljana na prav lep način proslavila rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije 2e včeraj so z vseh hiš zaplapolale državne zastave, sno6i je bil pa grad svečano razsvetljen. Da-i vi ob 9. se je vršla v pravoslavni kapeli slovesna služba božja ki jo je daroval prota BudimiroviČ. Službi božja so prisostvoval' najodličnejši predstavniki civ Inih in vojaških oblasti. Ob 10. je daroval v stolnici škof dT. Rozman pontifikalro mašo k' so ji prisostvovali divizijonar general Cuka-vac s komandantom mesta generakm Po-povičem in artiljerijskim generalom Pekačem, podban dr. Pinkmajer z načelnikom banske uprave dr. Vončino, župan dr. Puc s podžupanom Jarcem in številnimi občin-s-k'mi svetniki tukajšnji kozularni zbor ter predstavniki raznih civilnh in vojaških oblasti, zastopniki sckolstva, raznih organ'-zacij. korporacij in rezervnih oficirjev. P« maši se je pela zahvalna pesem Te Deum. —lj Veseli Beli konjiček brez cesarja. Pišejo nam: Citali smo, da nastopa v Mariboru pri Belem konjičku pravi pristni Franc Jožef ineognito. V Ljubljani je nastopil dvakrat namestu cesarja g. Jul. Be-tetto in imenitno zapel. Nato ga je nadomestil ata Danilo, ki pa ni pel, nego le zadovoljno godrnjal. V petek na Sv. Tri kralje pa sta izostala kar oba: Beteto in Danilo. Nikogar ni bilo k sprejemu! čakali smo, a dočakali nikogar. Takole se pa res ne gremo. Uprava bi bila lahko poslala na oder vsaj statista. Zdi se, da tu ni reda Kar obžalujemo. In vsaj opravičiti bi bilo treba neljubi polom. Bagatelizirati se ne damo. — Potegnjenec. —I j Pogreb profesorja Pirnata. Včeraj ob 16. se je vršil zpred mrtvašnice splošne bolnice na Zaloški cesti pogreb pokojnega profesorja Maksa Pirnata Na zadnji poti so ga poleg žalujočih otrok rn sorodstva spremili senator g. dr. Rož č, podžupan prof. Jarc, bivši prosvetni šef dr. Lončar, višji šolski nad.ornik g. VVester. podste-rosta SKJ br Gangl. tajnik !jubljan6ke univerze dr. šmalc štev lni njegovi stanovski kolegi, znanci in pr-jatelji. nov ina rji, predstavniki naše umetnosti in drug . Bodi pokojnemu lahka zemlja! —l;j Prispevke gospodinjstev za »pomožno akcijo« bodo začeli ta teden pobirati s plačilnimi nalogi za to poverjeni mestni u službene. Ker je število gospodinjstev m malih obratov z le enim uslužbencem zelo veliko in je mesečni prispevek za delodajalca le 4 Din. za delojemalca pa !e 2 Din, se bodo pobirali prispeva za vse 4 mesece; december, januar, februar m marec skupaj. To je želja večine gospodarjev in poslov. Tudi »Pomožni akciji« mestne občine odpade s tem ogromno delo. Važen vzrok je Da tudi ta, da na ta način dobi »Pomožna akcija« čimpreje v roke sredstva, ki so ji potrebna za podpiranje brezposelnih n revnih. Potreba bo ravno pr'hodnjih nar mesecev največja, m treba je vedeti že sedaj, koliko bo sredstev na razpo'ago. Potrebe so velike «n naval na mestni soc>iahii političn- urad je, -»d dneva do dneva veči; Črni zapade sneiT in na«tr»«oi mraz. se bo potreba Se nodvoii-'a rn takrat bo morala b*ti »Pomožna akcija« dobro opremljena z vsem in že imeti evidenco, koliko ima m koMfco lahko razda, da ne pride v kočljiv položaj, da bi stala praznih rok pred prosečiroi, potrebnimi množicami. OtfzovMe se plačilnim izkazom enodušno vsi gospodarji in gospodinje in vsi posli. Znesek je majhen in za vsakega, ki ima posla, in za vsakega, toi je v službi, zmagMiv. -4i Praktični učiteljski izpfti v LJubljani. Na mnogobrojna topreornetra vprašanja obvešča izpitni odfbor za polaganje pra-ktičneea učiteljskega iz.pita v Ljubljani vse kandidate, da vlože pravilno opremljene prošnje na izpitno komisijo takoj, ko dovrše svoje 20 mesečno aktivno službovanje na narodnih šolah, ne da bi čakaJi na oba glavna termina v novembru in aprilu. Izpitni odbor bo, kakor hitro se bo nabralo prm.erno število prošenij, ugotovil izpitni termin bo z ozirom na pofletn Prihodno: tenmin bo z ozirom na polletni šolski zaključek dme 6. februarja 1933 ob 7.30 uri. ProŠnce za ta termin naj bodo vložene tako, da bodo naitpoz.neje 3. februarja t L v rokah rzpiferiega odfoora. — Izpirrr' ndfoor. —lj IX. obrtniški ples, ki se je vršil v soboto v kazinski dvorani, je bla prva večja plesna prireditev letošnje se-one Z-ato ni čuda. da je bU kljub hudim Časom prav dobro ob:sknn. Zabavo so poseti'i mnog" odlični gostje, med nji-mi podban dr. P;rk-majer. župan dr. Puc bivši min ster g. Mo-hoirič, poslanec g Pustoslemšek. tajnik Zbornice za TOI dr. Pless načelnik oddelka za trgovino in industrijo pr' banski upravi dr. Mam itd. J-azz Sokole I je doknzal, da ga lahko prištevamo med najboljše godbe v Ljubljeni, ob njeigovih zvokih je mladfna pridno rajala pa tud stari so se veselo zavrteli v va'Sku. Naše domaoe tvrdke bo napravile ze ples mi ene srčke 6 sVnibolič-ninr izrdki »Nate mrslm«. »Tebe ljubim« itd. k jih je največ prejela Boža K^lbic' iz Most ki m je pr'borila naslov ikraljica srčkov«. Zabava je biia zelo an:mirana —I Beračenje v LJubljani. Bod te previdni pri podpiranju prosjakov. ki kar oblegajo stranke, zlasti v predanostih. Darujte Te starim, cmemo^iim m znanim revežem. Vsem miadim, krepkim pa svetujte, naj se zgdase na mesiinem socijalno poetičnem uradu, kjjer bo doM vsak, kdor je potreben, vreden m upravičen, delo ali pa podporo. Mnogo jm je, ki dela ne marajo prevzeti. Te je treba izključiti iz vsake podporne akcije. To pa bo možno le, če se podpiranje koWkor le mogoče združi v eni instituciji, ki wna najboljšo evidenco. Da ie to danes v LjuMjani mestni socijamo politični urad in »Pomožna akcija« mestne občine, ni dvoma. Vsa drušitrva in tudi vsi priva*tn'ki, ki vrše karitativno delo, se naprošajo, da iščejo "informacije o svojih podpirancilh pri mestnem socijalno političnem uradu, ki fma kartoteko z imeni in podatki okoli 10.000 raznih podpirancev domačih in tujih. DOUAUMONT Historijski velefilm o bojih pri Ver-dunu, kjer je padlo nad 400.000 junakov. Danes dve predstavi, in sicer ob 14.15 uri, druga ob 18. uri v ELITNEM KINU MATICI —lj »O mostnih stavbah nekdaj in sedaj bo predaval na četrtem pol j ud no-znanstvenem predavanju Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo g. dekan tehniške fakultete, prof. dr. inž. A. KraL G. predavatelj uživa mednarodni rioves na polju stavbne mehanike in je /nam kon-strukter šentjakobskega mostu v Ljubljani, s katerega konstrukcijo je zaslovel med »trefeovojaki G. dekan tehniške fakultete bo govoril o razvoju in pomenu mostnih stavb tekom zgodovine, kar bo brez dvoma zanimalo najširše kroge, katerim je predavanje namenjeno. Predavanje bo sprem'ja-lo okoli 50 slcioptičnrh slik. V četrtek zvečer ob 8 uri torej vsi v dvorano Delavske zbornke na Miklošičevi cesti! Vstopnina za kritje stroškov običajna. —Ij V proslavo 70lernice Liubljarskes?« Sokola se vrii na predvečer slavnostnega oibena-ja zbora v soboto, dne 21. t. m v uniomfei dvorani koncert, pri katerem sodelujejo gospa Pavla Lovšetova, Slovenk' vokalni kvintet. Orkestralno društvo Glasbene Matice m orkester drž konservatori ja ter pevski zbor G'asbene Marice Hubljen-ske Podrobnosti javimo. Vstopnice bodo od srede tedne v predprodaji v Mattotu kn jfgflrni. —t; Splošno zanhroraje za fltet *r~A mont Se za noben film ni bilo v Livb'jan tolikega zjMi'marn'a. kakor za zvočn: P"n o vojivh grozotah Douaumont Pri vseh predstavah je bHa dvorana kina Matce razprodana Ker mora ZKD fi'm čez neka dni vrniti, bosta danes in hitri po dve predstavi in sicer prva ob 14 15. druga tv ob 18 v eMtnem k'nu Maric' —lj ObteajnJ redni letni občni zbor OfMbene Matice v IJabfjanj se vrši v po nedeHek dne 23 t m ob 20 ur? v Hirba do vi pevski dvorani z običajnim dnevnirr redora. —I j Sokol II. ima občni zbor v soboto 14. t_ m. ob pol 20. v telovadnici na realki. —lj Predavanje v Zvezi kulturnih društev. V sredo 11. januarja nadaljuje ob 20. uri v prostorih ZKD, Kazino n, g. sodnik dr. Stojan Bajič svoje zanimivo predavanje o hitlerizmu in sodobnh nemSkih problemih. Predavanje bodo osvetljevale lepe skioptič-ne slike. —lj Delavski azil je pod streho. Gradnja je doka i hitro napredovala vendar se je zdelo, da je stavba počasi rasla. Precej jih je zadržalo betoniranje spodnjih etnž. Stavba je o* vt»g*i]u 4. nadstropja visoka, sicer je pa tri nadstropna. —lj Sprememba posesti. Enonadstropno bivšo Samass no hišo n* Vožarskern por je kupil od Strojnih tovarn in liram poslovođa tvrdke Med č m Zanki g. Vi voda —lj Pevski zbor Glasbene Matice: V ponedeljek (9 januar ie) ob 18 n en Četrt g'asbeni pr>uk v torek (10. januarje) ob 20 ur mešani zbor Nujno zadržani «ie opravičijo. Odbor. Med idealna tnaža za smuči Kako so Zagrebčani na Gorenjskem mazali smuči 7 m«*cfom Ljubljana. 9 rnuarja. Spoštovani prijatelji hele opojnosti. n;kar ne verjemite naš in vremenskim poročil- m. če se sploh hočete smučati! Sa i vemo. da Fmučarji ne morejo niti crče^nr slišati o jugu ti zadnje čase je bilo po vs^h vremenskih poročilih le južno vreme Nedvomno je **a Goreniskem snega preko nosov kaj pa vedo vremenski poročevalci o vremenskih prilikah na Gore}?kem m kdo se zannš,i na oasoonsne vesti! Om dan je br'« v časopisju ru**1* n*Jt*#?4l rw časopisna raca. da ie nastopilo na Gorenjskem južno vreme Milite, da naj smučarji čakajo do pilile na sneg! P« so jo mahniti na Gorenjsko, kar je zelo hvalevredno ie zae »feš* i-n kako je treba skrbeti z« razvoj smuČamrv«. Naš roba vsi sicer trde. da «*o to samo paradni snručarjfi. toda jasno je, d« govori iz njih grd« zavist. S; cer so se pa prvi m drugi pošrteno na-aoHli ooi dan ko ph je prijadrala cele armada v naš smučarski raj v Plenico. Jug ni pri zanesel tudi goren jVl-cemu snegu, ki bi mora'1 biti po vseh pravilih namenjen rsn.mo smučarjem Vmga pomislite, »neg je bil južen! Kaj naj napravi ^»nučer v popoln i opremi in v takšnem navdušenju? Zagrebčani sicer niso bili v zadregi ker so mojstri r smučanju r zapečkih in ker tudi znajo mazati am-uči za vsako vreme, m ageri za točo, zato So lepo obsedeli v koči ter predavali vai obenem o amučarski umetnosti, da so na5i fantje kar zijaH, ki si tudi niso upali orati južnega snega Člani »otmeneg« zagrebačlcega skijaškoga druStva« posekajo gladko vse, kar se je kdaj spuščalo po snegu v tej aH oni legi. Skoda le, da niso v ožji zvezi z norvešk mi strokovn Kaki fc*r bi b:lo v interesu svetovnega smu?*rsk'*ga razvoja« Veka j naših fantov se jc vseeno opogumilo ter zle/lo iz/a peči Snopriieli so se z nrvokr m snegom M^nda so hoteli polka zari ZagrebJanom. da se zmio prav tiako d<*bro smu-iSiri kot on . Smufali so se o-kro*? smučarskega doma da so iih lahko opazovali »otmeni« Zagrebčani No. to m n'č takšnega. Zagrebčani se niso čud:li »Kran'oem«. Ko je mš fant prihroprl v dom p'^nosen na svojo spretnost ki jo *e nmki Zagrebčanom. ?e prnv^mnil tovarišu da ie sneg sicer južen, tod.i med ie idra-lns maža za moker sneg ter je smuka ugodna Zaigreb-čani so se potuhnili t»"r so prenehali s strokovn Vn.1 razpravami o mazanju smuči Drug za drugim s*» j« rmn-^ iz doma Toda rm^t faTtje so jim sledili kot vohuni Hoteli so se pac čee vzbudil občo pozornost med Slovenci celo daleč v inozemstvo Roman, ki ge ne o^!o*ite. dokler ni pročitan, prejmete pri g N*ndetu Srpanu v Trebnjem za Din 30.— Prvi del je ie izšel in je še nekag izvodov na razpolago, drugi de! pa izide te dni. — Seja občinskega odbora Včeraj po prvi meii je mel občinski odbor kratko ee jo. na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se osvoji predlog sreskega načelstva v Novem mestu za povečanje občine Trebnje « priključitvijo davčne podobčine sv Štefan iz občine veltso'oSke. — Podpora za siromašne. Kakor se čuje. bo občana prejele iz sredstev za podpiranje brezposeln m izdaten znesek za graditev prepotjrebne ceste Ponikve—Decja vas. Pri teh delih bo zaposleno med druvrmi tudi tukajšnje siromašno prebivalstvo, ki bo prejelo nagrade za delo v obliki živeža. S tem bo storjena velika socialna usluga siromsš nim ne eni strani na dru£i pa bo končno rešeno najvažnejše gospodarsko vprašanje vaščanov Dečje vasi. ureditev prometnih razmer. — Napoved pridobn'ne Davčni av«» zanci naj vlože prijave o DrKiobivni v roku ki je bil javno objavljen — Obrni zbor sokolske** društva se vriH v prostorih br Pavlina v nedeljo 15 t. m r oh'Canvm dne^vvm redom — Prihodnja seja trebanjske abtfnaVe oprave bo v nedeljo. 15. t. m Na. dnevnem -p d u so prav važne obČin^kp zadeve med -n »-vd Hsv?a15^sri ts obr5 troiariflp na vino, prvo, žganje « druge alkoholne pi- jače. Če se bo dosegel sporazum med občino in gostilničarji o višini pavšaliranefja prispevka na račun občanske trošarine, bo odpadla v bodoče vsaka kontrola nad uvoženim in prodanim vinom in bodo gostilničarji plačali le pogojeno pavšalno takso, v nasprornem pr m eru pa bo uvedena stroga kontrola nad prometom z a k ohol n me pijačami in bo občina pobirala od litra 1.— dJmar trošarine. — Razglas občine: Vojaški oddelek ob-čme Trbovlje podiva vse v Trbovljah bivajoče mladeniče rojene leta 1915. ne glede na pristojnost da se osebno javi jo na občinskem uradu soba štev. 2 v svrho vpisa v vojno evidenco. Zgladiti se je od 1 februarja do 1 marca med uradnimi urami od 8. do 12. in 14. do 17 ure. 'zvzemši nedelje in praznike Seboj je prinesti družinski list, domovnico krstni list vojaške ^/V^'-merte očeta m brstov ter zadnje šo'?ko o učno spriČeva'o Bolne m odsotne mladeniče so dolžni »glasiti starši ali njih svojci — Uradni dnevi srpskega nnčelstva. Sresko načelstvo v Laskom je odredilo, da se vri1 uradno poslovanje sreskega načelstva v Trbovljah in Hrastniku v prvem četrtletju t 1. v tehle dneh: 2 ianuaria se ]e vršilo v Trbovljah. 20. januarja bo * Hrast-nfcu. 1. febr. v Trbovljah 20. febr v Hrastniku 1. mar v Trbovljah n 20 marca v Hrastniku Uradni dnevi od l aprila dalje se bodo naknadno določb in obiavili. Uradni dnevi se vrše \ občinskih pisarnah. — Predavanje o higijeni smučanja. Dre- vi ob 20 se bo vršilo v prostorih gostilne Fortp na Vodah zao nrpvo predavanje o higijeni smučanja Predaval bo /mam prv* pobornik smučanja v Trbovljah g dr Raum-garten Tega predavanja ki ga onredn *mu-sk' odsek SPD naj noben IfobVteli brloga športa ne '«mu<4' — Oklic e-kra/nega sodišča Okretno so dišČe v Laškem raz^'aša da se hod" vršil' ▼ r*rvih treh mesecih v Trbovhart v ohfcnski hiš' TnhovJie štev 16 M V uradn dnevi: 7 m 21 ianuarje 4 m 18 febnjarva 'n 4 ter 18. marca- v Hra*tn'ku v obč^n^k n*«arni pa 14 Januarja. 11. febvuaria n II marca, in sicer vsakokrat od pol 10 do 12 ure m od 13. do 16. ure ove i*l,OT«Jjl Kl M ARO D«, Roman Zdaj je bfl v pravem tim. Dedi je Tardieu in njegovkn rmnistrotn psovke, ki j?h ima Daudet navadno samo za policijo in sodnike, častštftjivega Bri-anda je počasti) iz izrazom Nemčije prodane nagote, vojni minister je biJ v njegovih oćeh organizator poraza, drugi člani vlade pa izdajalci, banditi m tolovaji. To je bžl pravi polemični jezik. To je tista čudovita književna vrsta jezika, ki omogoča gentil©manom vsako jutro ozmerjati ljudi, ki bodo z njimi večerjali pri gospe markizi de Crassol aii pri gospodu češkoslovaškem poslaniku. Ta čas, ko je naš dobri Orenadier kar pihal od jeze, se je oglasil! telefon s svojim tihim glasom. — Kateri idiot se pa drzne motiti me? — je vzkliknil srdito. — Seveda, zdaj ie šlo moje navdahnjenje k vragu. Vprašaj, kdo je, drago dete. — Kvestura telefonira, — je odgovorila Filipina. — Kaj? — Francozi pravimo termi »Que-sturec. — Ne vem, kaj bj to btlo. Reci jim, naj me puste pri miru. — Trenutek počakaj, — je dejala Filipina, da poiščem ta izraz v svojeme stovarju ... Kvestura ... kvestura ... Ah, ga že imam! Kvestura je sedež policije. — Policija? CUej, glej, — je zamr-mral naš dobri Grenadier. — Kaj pa hoče od mene policija te velike države? — Pravi da bi se agdasih ob štirih na kvesturi, — je odgovorila FHipona. — Imenitno, izborno! Povej jim, da 2 veseljem sprejmem njihovo laskavo vabilo. Bil je trdno prepričan, da je to začetek oficijekiih sprejemov. — Naroči shigi, naj mi osnaži žaket, — je dejal ves srečen. In zopet ie začel diktirati. Komaj je odšel njen oče popoldne na kvescuro, je skočila Filipina v avto-taksi in se odpeljala v uihco dei Spi-naci. Ta korak jo je tako zmedeL da ni vedela, kje se je glava drži. Tako čudno ji še nikoli ni bilo pri srcu. Nikoli bi ne bila miislMa. da bi se mogel odločiti za smrt tako čeden fant, ki gotovo zna plesati, igrati tenis in voziti se z motociklom, fant lepega obraza, širok čez pleča in lepo rascen; naj bi raje negoval tako odlične vrline, ki ga Je bila z njimi obdarovala narava. — Albergo dei Spinaci, — je mrmrala sama Pri sebi zroč v notez, kjer je imela zabeleženo to krasno ime. In bila je mahoma v enem tistih premnogih hirnov, ki jih je vedno tako vroče želela preživeti in kjer nastopa neznanec blestečdh las, ki ji posije v restavraciji pisemce. Raztreseni Rim, njegove zamotane ulice in trgi, parki ki cerkve, ki človeka tako presenetijo, vse to je še bolj \nplivalo na njeno romantično dušo. 5e nikoli se ii ni zdela vsakdanja dolgočastmost odpihana tako daleč. Avto jo je vozil po ulicah brez hodnikov, ki so se vile in zajedale, ko da so morale napeti vse stoletno potrpežljivo delo, da se prebijejo skozi goščo trgovin, vrat, stebrov, vodnjakov, kipov, vogaMi kamnov ki semi-naristov. Avto je Švignil po ozki ulici med slaščičarno in sirarno, med cerkvijo z gladkim pročeljem in cerkvijo z neštetimi stebriči, zdirjal je še dobrih sto korakov, obstal pred belo redarje vo rokavico in zdirjal znova tik mimo sadjarskih stojnic in pešcev. — Porečem vratarju, — je razmišljala F&pina, — da stoji pred rjjvn dekle s špageti in da bi rada govorila s tistim gospodom. Ce bi tisti gospod slučajno že držal kazalec na petelina svojega revolverja, bi ne pritisnil... prifoffceđ hi... MasMa si je lepega znanca, kako nesrečen in obupan je, da ni dobil pričakovanega obvestila, kako kođeba med strupom in bod atom, med revoi-versflco kroglo in skokom skozi okno. — Bože moj, bože moj! — je vzdihovala, — aii prispem. predno se odloči? Po neštetih ovinkih se ie avto slednjič ustavil na začetka tako ozke utiče, da ni mogel v njo. Šofer je izstopil, od?prl vratca, ošinil FMipino s trsrkn rimskim pogledom, ki je ni več spravljal v zadrego, potem ji je pa pokazal z rokami, da ne more naprej, — Dobro, pa počakajte to, — je dejala. Krenila je v tesno zakotno uiioo, ki je imela s krasnimi črkami v marmornato ploščo vrezan napis *Vicok> dei Spinaci«. To je bil mračen, kfin zabit med hiše. Hiša št. 7 je bila skromen hotei ki so mu bile edini okras girian-de perila, sušečega se pod okni. — Da, da, — ie ponavljala FiHpma stoječ na mračnem rwdniiku. — tega fanta moram iztrgati smrti. Potrkala je na vrata, pa ni nihče odgovoril. — Pa vendar ni že mrtev? — je pomislila vsa prestrašena. Tedaj se je pa pojavila starka v zamazanem kri hi m pošvedranih copatah. — Ah, draga gospa, — je vzktiknla Filipina, — aii je gospod Carbkiati že sprožil? Bila je vsa zbegana, starka je to opazila in zato ji je začela prigovarjati, naj se pomiri; obenem jo je prosila, naj ji razloži želje v italijanščini m naj nikar tako ne kriči. Filipina ji je pojasnila, kolikor je pač znala, po kaj prihaja, česa se boji ki kaj upa. Starka ji je odgovorila v neskončnem govoru, polnem vzdihov in rotenja vseh domačih svetnikov, toda Filipina jo je razumela samo toliko, da je njena last hotel, ki ga ni lepšega v vsem Rimu, da je svojim gostom prava mati, ki jim tako skrbno streže, ko da so njeni otroci, prekhnja pa vsakega, kdor bi jim hotel storiti kaj zalega. Na koncu svojega dolgoveznega govora je pa krepko pljunila. — Toda. gospa, gospod Carbina-fci... — Križ božji, za pet ran Kristusovih, moj Rafaelo, moj mali, moj krasni, možati in pogumni Rafaelo, moj med vsemi najdražji... Iz govorniške štrene, ki jo je odvijala ta klepetulja, je iztrgala Filipina ime Rafaelo in se ga oprijela kot utopljenec bilke; ni ga več izpustila in po njem je srečno prišla iz pragozda besed na livado. Zvedela je, da je bil ta postavni, lepi in pogumni fant že od prejšnjega dne pod vestnim nadzorstvom klepeta ve ženice, ki mu je bila zamašila želodec in odprla zatvornice solz, da je nesrečnež ves dan kričal m se držal za prsa. a v nabiralnik na hodniku je šel najmanj dvajsetkrat pogledat, če je v njem kaj zanj. ...dvajsetkrat! — je vzklifknMa Fi-Hnina. ...Proti večeru se mu je obraz zmračil, iz oči mu je odsevala globoka tragika, potem je pa kar meni nič tebi nič izginid in bati se je, da je skočil v svoji blazni zaljubUjenosti v Tibero. čuden zunanji minister Novi madžarski zunanji minister Koloman Kanya i za seboj kaj čudno preteklost Vehkso pozornost je vzbudilo zlasti v ceakostovaški javnosti, pa tudi pri nas imenovanje novega madžarskega zunanjega ministra, ki priča, da v Budimpešti m Rima ne kažejo nobene volje ublažiti pobodeno napetost. Vodstvo madžarske zunanje politike je namreč prevzel mož, ki je znan kot zagrizen sovražnik Jugoslavije in ki je pripadal med svojo povojno karijero onim madžarskim politikom, ki jim ni balo nobeno sredstvo prepodlo, da so le mogu* napasti Malo antanto in Francijo. Novi madžarski zunanji minister Koloman Kama de Kanya je bil pred vojno šef zloglasnega literarnega urada v dunajskem zunanjem ministrstvu in bil je duševni oče vse gonje proti Srbiji Po Friedjungovi aferi, ki je bila organizirana v tem uradu, je pripravil Kanya strupeno tiskovno ofenzivo proti Srbiji. Tipi zelo dvomljive moralne kakovosti so bili v službi te propagande, tako Wagner in Reichspest, bivši sočiamodemokratski poslanec Frolich, ki mu je Kanya ustanovil in bogato podpiral »Albanische Korrespondenz«, bivši beograjski dopisnik »Deutsches Volksblatta« Otto Leopold Mandl m še več drugih podobnih sumljivih eksistenc Z njihovo pomočjo je skušal Kanva z nečuvenimi lažmi in obrekovanji očrniti v evropskem tisku Srbijo. Chn bolj se je nagibala med balkansko vojno sreča k Srbiji, tem strupenejši so bfli ti napadi. Ruska vlada je po svojem dunajskem poslaniku opetovano izrazila začudenje nad strupeno kampanjo in šele na njeno opetovano posredovanje je bil Kanva odstranjen, na njegovo mesto je prišel Montlong. Od takrat so rabili moža za manj važna dela in šele po vojni je prišel v službo madžarskega zunanjega ministrstva ter takoj prevzel zastopstvo Madžarske v Berlinu. Z njegovo vednostjo in pomočjo je bilo organizirano j znano ponarejanje francoskih frankov in češkoslovaških kron, V osebi imunega diplomata je Kanva pomagal širiti ponarejene bankovce po inozemstvu ter jih spravljal na denarne trge. Ko je pa prišla afera na dan, so madžarske oblasti poskrbele, da je ostalo njegovo sodelovanje skrito. V Berlinu je Kanva zelo spretno deloval za i tali jansko-m adžarsko-nemško zavezništvo in dosegel je znatne uspehe, zlasti v politiki proti Franciji in Mali antantL Koloman Kanva je diplomat in politik, ki seže po vsakem sredstvu, pa naj bo še tako umazano, da le doseže svoj cilj. Vodstvo zunanjega ministrstva je prevzel v času, ko bi moral voditi madžarsko zunanjo politiko v skrajni napetosti * > "'^ trezen objektiven mož. Zanimivo bi bilo vedeti, kako bo pojasnila Madžarska to izpremembo v vodstvu svoje politike v Parizu, kjer bi se Madžarska tako rada prikupila. Možu krožnik v glavo Budimpeštanski listi, poročajo o zanimivi obravnavi v zadevi zakoncev, ki sta se hotela ločiti, in sicer na moževo zahtevo. Mož je zahteval ločitev zakona zato, ker mu je žena med prepirom vrgla krožnik v glavo. Med obravnavo je prišlo na dan, da se je hotel mož že davno ločiti od svoje žene in da že nad leto dni ni žsvei z njo v skupnem gospodinjstvu. Srx>razumela sta se bila, da je dobil od prejšnjega skupnega stanovanja eno sobo, ki jo je opremil zase, žena se je pa preživljala s tem, da je imela ljudi na hrani m stanovanju. Mož ji namreč ni hotel pomagati, da bi se preživljate, ker je ves denar zapravil sam. Nekega dne, ko žene ni bilo doma, je pa dal mož prenesti iz njene kuhinje štedilnik v svojo sobo m tako žena svojim podnajemnikom ni mogla več kuhati. In ko je žena zahtevala od njega, naj ji štedilnik vrne, je njeno zahtevo odločno zavrnil. Začeta sta se prepirati in med prepirom mu je žena vrgla v glavo krožnik. Sodišče je proučilo vse okornosti in je prišlo do zaključka, da je ravnala žena prav. Moževa tožba glede ločitve zakona je bila zavrnjena. Seveda pa boljše polovice iz tega ne smejo sklepati, da je dovoljeno metati možem krožnike v glavo. Slepar vseučiliški profesor Svetovni tisk ima novo senzacijo. V Berlinu so aretirali že več let zasledovanega ponarejalca menic in finančnega zločinca dr. Lewina, ki si je bil pridobil kot tako zvani nemški izmenjani profesor na znameniti ameriški Har-wardovi univerzi v Omabridgeu velik sloves. Kako se je sleparju posrečilo doseči profesuro narodnega gospodar- stva, je zagonetka, še večja zagonetka je pa, kako je mogel več mesecev predavati v splošno zadovoljstvo univerze in njenih slušateljev. Pod imenom Nor-mano je veljal Lewin za temeljitega poznavalca južnoameriškega gospodarstva. Lewin, ki je doma iz Kijeva, je pa zdaj baje ameriški državljan, je pobegnil L 1929 iz Berlina, kjer je bil ponaredil za pet milijonov mark menic. Na elegantni berlinski ulici Unter den Lin-den je bil kupil splošno znano Lowen-bergovo trgovino in s svojim pajdašem Rappaportom je sleparil kar na debelo. Ko se je že javno dvomilo o poštenosti njegovega delovanja, je obdolžil vseskozi poštenega prokurista nekega berlinskega denarnega zavoda in s tem je pridobil toliko časa, da je lahko po- begnil v Rio de Janeiro. Tam so ga aretirali, pa je znova pobegnil. Zanimivo je, da je imel na univerzi vedno polno predavalnico slušateljev. Aretirali so ga na univerzi. Zvočni kino IDEAL Danes n. del in konec! Indijanci pridejo i Velefilm najdrznejših pustolov&ćin in senzacij. — V glavni vlogi TIM MC COY Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Lepota na obroke Kozmetična kirurgija, ki se zdaj zelo širi, ker so ljudje vedno bolj nečimer-ni, ima še vedno svojo centralo v Parizu, kjer so strokovnjaki ustanovili več sanatorijev, da v njih popravljalo delo matere narave. V Babelu nad Se-kvano se je pa ustanovilo te dni nekakšno društvo mojstrov kozmetične kirurgije, ki pokaže vsakemu pacijentu pred operacijo več vzorcev lepih obrazov, da si lahko kandidatje in kandidatke nove lepote po svoji volji in preudarku izbero obliko nosu, čela, ust aH prs. Kar si izbero, jim mojstri kozmetične kirurgije točno po vzorcu napravijo. Zanimivo pri tem pa je, da delajo iz grdih lepe ljudi po potrebi tudi na obroke. Manjše izpremembe, kakor tl pr. odstranitev bradavic ali od glave štrle-čih ušes stane povprečno 5000 frankov. Kdor pa hoče žrtvovati 20.000 do 30.000 frankov, lahko naroči generalno predelavo svojega obraza, mojstrova skrb je pa, da dobi čisto nove poteze, kakor si jih je izbral na vzorcih. Zdravniki trdijo, da ta panoga umetne industrije še ne čuti vpliva krize, temveč nasprotno se zelo hitro in lepo razvija. Bilo bi pa napačno misliti, da hodijo k mojstrom kozmetične kirurgije samo ženske. Tudi moški si kaj radi dajejo popravljati obraze. Praktični starši — Kaj si pa zakrivil, fantek, da moraš stati v kotu? — Nič, toda če imamo obisk, moram zakrivati luknjo v tapeti. Umrla nri je včeraj dne 8. januarja 1933 po dolgi muka-polni bolezni moja draga soproga Jelena Tausch, roj. Reiblova Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek, dne 10. januarja iz hiše žalosti, Zgornja Šiška št. 133 ob 3. uri popoldne na pokopališče v Dravlje. Zgornja Siska^Ljubljana, dne 9. januarja 1933 Žalujoči soprog ANTON TAUSCH. SLAŠČIČARNA „PELICON" Wolfova ulica štev. 14 PRIPOROČA DNEVNO SVEŽE PRVOVRSTNE »PUSTNE KROFE" > mM ali o£lasi< Vaaka besedo ftO ta odgovor znamko l Plačo me fcs/tko cutli v No eorošatoo bres McitmrrriifH o&ln* nt v* S*— + Boguvdano je preminula dne 8. januarja ob 18. uri moja dobra žena, oziroma zlata mamica, gospa ■ PRODAM .1 VENO prvovrstne kvalitete, rdeče 13 do 20 hI prodam kar najugodneje. — Borštner Angela, Dek-nica, Sv. Peter pod Sv. gorami. 658 PARTIJO INSTRUMENTOV NA PIHALA kompletna za 12 ljudi prodam. Za informacije obračati se na gostilno: »Borongaj«, Livadar-ski put br. 1, Zagreb. 645 po dolgi, trpljenja polni bolezni, previđena s Svetotajstvi za umirajoče v 52. letu svojega življenja. K zadnjemu počitku jo spremimo v torek, dne 10. januarja 1933 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Šiški. Ljubljana, dne 9. januarja 1983. Užaloščeni soprog PETER in hčerka JOŽICA. Občina LjwW}aiu» Mesca* m »CHEVROLET« AVTO 1% tonski, naprodaj po nizki ceni. — Jože Kogovsek", Bohinjska Bistrica. 655 STANOVAttlK STANOVANJE 4- ali 5 sobno s komf ortom v sredini mesta ali blizu Sv. Jožefa išče mirna in trajna stranka za maj. — Ponudbe pod > Zmerna cena 628« na upravo 2>Slov. Naroda«. ■si«! IIM STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje. Šolnina nizka. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15. 587 SLUŽBE LIVARSKI MOJSTER ki se dobro razume na komer-eni in strojni liv, dobi službo. — Ponudbe na: Publicitas, Zagreb, Hica 9, pod šifro > Majstor Ljevač«. 641 PEKARNO vzamem v najem ah grem kot poslovodja. — Ponudbe na Ri-bial, Vojnik, Celje. 661 VEZILJO ALI ŠIVILJO ki se razume na »Kettenstich« stroj, išče tovarna rokavic v | Zagrebu. - Ponudbe na naslov: »Osma« O. Mareček, Zagreb, Jukićeva 14. 657 KOT HLAPEC želi stopiti v službo fant, star 24 let, vajen konj in kmečkega ter gozdnega dela. Spruk Jurij, Gozd, p. Kamnik. 656 ENONADSTROPNO HIŠO na Škofljici, pripravno za kako obrt, prodam po ugodni ceni. — Pojasnila daje: Hafnar, Škofljica. 643 POSESTVO pri župni cerkvi in blizu železnice, z vinogradom poceni naprodaj. Pojasnila: Anton Podgoršek, Ponikva ob juž. železnici- 659 LOKAL primeren za trgovino in obrtnika — stanovanje dvo-, tri- in petsobno odda Emilija Uršič, Sv. Jurij ob Juž. železnici. 660 RAZNO PREMOG, DRVA, KOKS najboljše kakovosti najceneje: RUDOLF VELEPIO. Ljubljana, ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«. LJUBLJANA, Gledališka ulica S te v. 4 (nasproti opere). 125/4 TELEFON 2059 P K e n O G H u H A DBVA Bohoričeva 5. Lepa zimska JABOLKA Din 2.50 pri GOSPODARSKI ZVEZI Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJTJBLJAJVl — se priporoča bledim in slabotnim osebam KLAVIRJI, PIANINI prvovrstnih inozemskih *n**nv od Din 11.000 naprej. — »MTJ-ZDXA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 9/L MODROCE otomane, divane, fotelje m vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (»Pri Levu«) 25/T Anton Fuchs kleparska delavnica, Gosposvetska c. 16 »PRI LEVU« izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneje in po zmernih cenah. lio^r ^^^^ izdelujejo se najnovejši moden otroških in tgracmh vozičkov, cridkljL razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. Najnižje cena — Ceniki franku. TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokolee to otro*-., i vozičkov. MI RMANA KarlnvAka c 4 Josip rfupaacafc. Za »Marodno — Za upravo m oei usta: Oton unnstoc. — Vsi v Ljunijani. 1511 53