229. številka. Ljubljana, v torek 6 oktobra 1896. XXIX. leto. Iiehaja »eak dan *nv©*er* fr.tmfti nodcf'c ia prasniVc. ter 7elja po poBti prejeroan *& avstro-operake će3ole t* th leto 16 ttd., »a pol loU 8 gld, ca četrt, leta i jttrl, za jeden ncMoe 1 gJd. 40 kr. — Za Ljubljano bron po4iljarvia d« rtom za vua lct gld., %n Četrt leta 8 gla 30 ki , oa jedea rasSOC, l filđ. 10 Ju. Za pogiljanjo nr. dona računa ui po 10 kr • tM (iirt*vt.c'., j-o ?0 tu. ?.a 5etrt let*. — Za tnje delelc toliku »t^. kolikor poštnina %<3a4h. Za oinanila plafinja »e od Iturietopne petit>vrste p«> 5 kr., če ae o-vnanilo iedenkrat- tiska, po kr.. •?* d»:A/ftt, io po 4 Ju., Ca bo trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj m uvoie frank;rati. — Rnkooiai aa ne vračajo. — Dredniitvo in npr sv ni k t»•> je um Kur.greaneno trgu it. 12. O ifiravij litizi naj ue blagovolijo trosil jati naročnine, reklamacijo, omaiiilv t. j. «o« Maai'UAtrattvD* »tvari. Domovinski zakon. Sedanji domoviutki z*kon gotovo ni primvren za sedanji Čas. Ugajal je za tiste čase, ko ee ju sklenila, v teku dobnh tridesetih let so se narodnogospodarske in socijalne razmere močno preminile. Razvila se je velika industrija, ljudje bite s kmetov v mesta, ker imajo ondu boljoj zaslužek in lagod-neje življenje. Na to seveda nikdo ne pomisli, kako bode na stare dni. Ko se v mestu postara, ondu zgubi vse svoje moči, pa mora zanj skrbeti domača občina. Mesto, katerega razvoju je pripomogel s svojim delom, neče ničeea vedeti o njem. Tak domovinski zakon naklada velika bremen« kmetskim občinam, je pa tudi jako neugoden za tiste ljudi nižjih slojev prebivalstva, ki so na stare dni nave-sani na občinsko podporo. Nudi klerikalci so bitro s sodb.) pri rokab. Tudi sedanjega krivičnega domovinskega zakona je kriv liberalizem, od katerega po njih zatrjevanju izvira vse ilo na sveta. Zato je klerikalcem tudi domovinski zakon na kmetih dobro sredstvo za agitacijo proti liberalizmu. Kdor je za premembo sedanjega domovinskega zakona, je gotov popularnosti na kmetih To so vedeli tudi dr. ŠuAterSič in njegovi agitatorji in so v volilnem oklicu, ki se je izdal zanj, posebno naglas li, da je dr. ŠušterSič m pravično premembo domovinskega zakona Mi nikakor uh dvomimo, da bode ta državni poslanec v tem oziru držal besedo, ako pride do glasovanja o domovinskem zakonu. Za predrugačenje domovinskega zakona je vsak zastopnik kmetskih občin, naj že pripada kateri stranki koli in biti mora, ako hoče obdržati mandat. To je umljivo tako samo po Bebi, da t« ga niti naglašati ni treba. Tudi ni nobena posebna zasluga za dr. ŠušterŠiča, če bode za to glasoval. Ravno tako so pa tudi zastopniki večjih mest z ozirom na svoje volilce prisiljeni glasovati proti premembi domovinskega zakona. To bodo storili tudi večji del, izvzemši morda jedino zastopniki „date Prage". To meeto, v katerega zastopu imajo vezno besedo svobodomiselni Mladočehi, se je izreklo za premembo domovinskega zakona v vladnem smitriu iz višjih političnih osirov. Te dni je o tej zadevi so posvetoval dunnjeki mestni zastop in so skoro jednoglasno izrekel proti določbi, da bi po desetletnem bivanju v kakem kraju kdo si že pridobil domovinsko pravico. Sklenilo se ;e pozvati tudi občinske zaetope drngih večjih mest, da se v tem smislu izreko. Večina dunajskega mestnega zastopa gotovo ni liberalna. Vsprejela je v svoj program c*!o nalogo, da ae hoče potegovati za koristi nižjih in srednjih stanov. Vzlic temu se pa mestni zsstop ni upal izreči za tako premenjenje domovinskega zakona, ki bi bilo v interesu tsh stanov. Mi dr. Lnegerju in drogovom nikakor tega ne zamerimo, kajti obirati se morajo na svoje volilce. Mestni volilci so gotovo proti takt premembi, ki bi tako obremenila mestne finance, da bi se potem morale povekšati vsled tega občinske priklade. Ko bi bili krščanski socijalisti se izrekli za vladno predlogo o domovinskem zakonu, a če bi mestni zastop tudi le molčal o tej stvari, bi dunajski liberalci začeli hudo agitacijo proti krščanskim socijalistom in bi jih najbrž vrgli že pri bodočih volitvah. V podobnem položaju so občinski zastopi drugih meet in mestni zastopniki v državnem zboru. Tukaj ni odločilno politično prepričanje, temveč krajevne razmere. Ko bi na Dunaju o&mi konservativci, ka-keršni sede v Ilohenvvartovem ali Dipaulijevem kluba, imeli večino v mestnem zastopu, bi se tndi upirali premembi domovinskega zakona. Če so se desedaj liberalci močno upirali pravični premembi domovinskega zakona, konservativci pa zanjo poganjali, ni uzroka temu iskati v političnem prepričanju, temveč jedino v tem, da so prvi največ zastopali mesta, i poslednji pa kmetske občiae Kakor stoje sedaj razmere v parlamentu, je malo upaaja, da bi se za novi domovinski zakon dobila veČina. Proti njemu so zastopniki mest in veieposestva. Veleposestniki zlasti v severnih deželah se mnogo pečajo z industrijo in rudokopstvom Njih bi todi zadela večja bremena, ako hi se domovinski zakon premenil. Od svojih podjetij bi morali plačevati večje občinske priklade. Nekoliko ugodnejše razmere v tena oziru bodo v novem državnem zboru, ko pride v državni zbor 72 novih poslancev. Ti poslanci bodo voljeui po občni volilni piavici in re bodo le zastopniki direktnih davkoplačevalcev. Zato bodo lahko se poganjali za premembo domovinskega zakona, naj bodo že zastopali km. i '•«<• občine ali mesta. Fo mestih je veliko število I juri i j, ki imajo interes na teta, da se um i jo pravične; a domovinska pravica. Popolnoma gotovo pa tudi se ni, da Be v novem državnem zboru dobi večina. Da ne dobimo takega domovinskega zakona, kakor sen bi ttgajftl kmetskim oblinam, je mnogo kriva naša katoliška stranka, če se tudi sedaj se dela, kakor bi »jej bilo najve* na tem ležeče. Čitatelji se še spominjajo, da je hofi naša katoliška stranka z gr< f m Hohenwartom na čela pedkopala grofa TaalFeja volilno reformo. Če b: pe bila ta izvedla, bi v mestni kuriji st budg-tnega odseka. Peljati in še nekateri drugi poslanci so kaj slabi obiskovalci odsekovih sej. če levičaCJJ izostanejo večkrat od sojr, pa ne bode odsek sklepčen. Nemskoliberalna stranka je pri letošnjih deželnozborskih volitvah mnoga zgubila. V Šleziji je zgubila 4, na Koroškem lil, na Štajerskem 5 in na Gorenjem Avstrijoktm 5 mandatov, vkopa torej 33 mandatov. Seveda nekoliko pomena, ta zpuba zgubi, če se pomiali, da so na Koroškem, v Sleziji in na Troje ljubimskih zgodeb. Spiaal b Lipovec (Ualje.) Molk . . . Tončka, vsa zmočena, je zardela do ušes, v hipu ni razumela vsega tega . . . Zdelo se ji je, da vsa to ni res, ali pa, da blaznež, ki sam na ve, kaj dela, k njej govori . . . Njen nestalni pogled pa je pričal, da išče — razjasoenja, opore... »Gospodična Tončka," prime jo za roko, .ali Brnem upati, da . . . Prosim vas, . . . zakaj pa molčite?" Hipoma se zave Tončka, dotaknil se jo je I Zona jo spreleti, iztrže mu roko, skoči raz stol, tresoč se od razburjenosti po vsem životu, v raztrganih stavkih, skoro brez sape malone jeclja: , »Kaj, tedaj . . . tedaj vi me silite, da vam vržem resnico v obraz? Vi, vaša družba mi ni ni koli bila prijetna, nikoli, in mi nikoli ne bode!. . . Pa veste ... to, da vi, kot dober prijatelj Evgenov, ■aj tacega meni storite, ki sem mu obljubila zvestobo, ki sem, ali bodem kmalu ž njim zaročena, !"> to pa je od vas naravnost nesramno, hinavsko • • O tem bodete dajali odgovor — njemu I** Oditi hoče, pa Loser ii zaskoči pot; prej je bil bled, sedaj je pa tudi njemu Šinila kri v glhvo ; satansko naglaŠnjoč malo da ne kriči: ,Ha. ba, mislite, da vas bode Evgen vzel? On ima drugih dovolj! Sicer je pa tudi njemu ljubo, da se vas odkriža, ko se je le — — prenaglil . . . Storite mu s tem le uslugo! To vem — od njega !!" Pa zadnje besede je Tončka komaj Še čula. Hitela je jokaj* v sobo. Na potu se spomni, da je ,ob' v sobi. Bežala je pred njim skozi kuhinjo v svojo tiho spalno sobo. Mahoma odpre vrat«; malo da ae že ni vrgla na divan, pa ostrmi . . . Evgen in Hermina stojita preplašena pred njo . . . Kratka je bila njuna popoludanska ljubezen! * * Solnce je že zahajalo. Tončka je bede spala... Slednjič ee zavede, vstane. Mislila jo že trezao. Naletela je na deklo Manioo. BKje je gospa?" „„Gospa so že pred dobro uro nekam odšli"" „Kdo pa je šel ž njo?" BnTega pa ne vem, gospodična. Pa pisanje so pustili za gospoda; ampak bo rekli, naj jim je šele dam, ko bodo gori prišli. Tu le je I"" Tončka je hitro v/u me ia steče k bratu. BAlfonz, ali veš, kje je Hermina?" „, M«m ni ničesar dajala. Ali si sama doma?"" .Ali ničesar ne veš? To pismo ti je ostavila pri dekli, tvoja Žena, tvoja nezvesta žena!" Hled ko zid stoji Alfonz za lekarniško mizo tresoč se od zle slutnje po celem životu, pretrže ovitek in čita: Dragi A'fonz! Predrznost Tvoje sestre je brezprimerna; že dolgo opazujem, da me zasleduje, kjer me more; to mi je dovolj povoda, da odhajam k starišem. Z Bogom! Hermina." Bilo mu je še vedno temno. Dah njegov je iskal kake opore, pa zaman se je trudil. .Tončka, čitaj!" Vstala je mirno, 31a k njemu, prečitala, in molče mu oddala fini listič. »Govori!" vikne Alfonz. „„Kaj naj govorim?"" Glas se ji je tresel, naznanjajoč razburkanost njenih notranjih čutstev. Srepo jo gleda Alfonz, plane proti njej, kot blazen: »Govori, govori:! Kaj je — bilo?" Revež je verjel lističa. „Opraviči se . . . !u „»Alfonz, britko je, pa moram (i povedati, poslušaj me !" Alfonz je zrl v mokre oči, zdela se mu je Štajerskem te mandate pridobili narodni Nemci, ki fo dosti od liberalnih ne ločijo* Vsekako je pa to slabo znamenje za stranko, ki je še nedavno gospo* dovala skoro po vsej Avstriji. Jednaka zgaba jej preti pri deželnoaborskih volitvah na Dolenjem Avstrijskem in Moravskem in pri državoozborskih volitvah. Protiprostozidaraki shod je imel te dobre posledice, da se je na njem le prejasno pokazalo, kako hočejo nekateri ljudje vero in borbo proti prostozidtitstva porabiti v svoje namene. Kako so ob svojem časa nekateri ljudje hvalili Leona Taxila, ki je izstopil iz framasonstva. Klerikalni listi so mu slavo peli, njegovi spisi so se izkoriščali proti liberalizmu sploh. Sedaj pa že dobro katoliški listi priznavajo, da je Leon Tsxil mož, ki hoće s proti-prostozidarstvom delati dobiček. Zategadelj pa njegovim spinom ni prav nič verjeti. Posebno nemški klerikalni listi so brez izjeme že spoznali tega moža. Nekateri ga celo dolže, da je z nekaterimi proti prostozidarskimi spisi hotel celo klerikalstvu škodovati. Klerikalci so bili tako brezumni, da se verjeli mnogim njegovim že smešnim izmišljotinam, zato pri razsodnih ljudeh zgubili veljavo. Volitve na Ocjor.sk.oni. Volilne agitacije so že v tiru. Vladni listi že zagotavljajo, da se vladi ni bati za večino. Za opozicijo pa stoje razmere slabo in niti to ne bede opoziciji pomagalo, da straši 8 povišanjem kvote, ako zmaga vladna stranka. Narod zna razsoditi, da bi ne bilo v njegovem interesu, ako bi majal sedanje temelje države. Mi ne dvomimo, da bode vlada dobila veČino. Seveda ni res, da bi prebivalstvo bilo tako navdašeno za vlado, a pomagala bodo že znana volilna sredstva, če ne bode drugače šlo, se bodo pa s silo z volišča pognali volilei. Ministerski predsednik BanfTv je v gospodski zbornici obljubil, da se vojaška sila ne bodo rabila drugače, če bode svoboda volilcev v nevar nosti. Seveda v' idn organi bodo te besede že po svoje tolmačili. Avstrija in Rusija. OJnošaji mej Avstrijo in Rusijo so najboljši. Rusija nima več najmanjšega nezaupanja proti avstrijski balkanski politiki. Ko bi pred nekateruni meseci se bili sešli avstrijski cesar, romunski a srbski kralj, kakor so se pri otvorjenju Železnih vrat, bilo bi to vzbudilo v Rusiji veliko nevoljo in miki listi vseh političnih barv bi bili zabavljali, a sedaj so pa vsi zadovoljni s tem shodom. To lepo Bporazumlj^nj mej Avstrijo in Rusijo je naj bi i je jamstvo za evropski mir in ugodno rešitev sedanjih zmešnjav v Turčiji Rusija je popolnoma prepričana, da Avstrija ne misli njej na škodo se razširiti po Balkanu, da so zlasti vse govorice, da bi A •stnja rada zaseia Makedonijo vsaj za sedaj popolne ma neosnovane. Srbija. Radikalna stranka je začela najhujšo agitacijo zoper vlado. To je vzbudilo po dt>želi malo razburjenost. Vlada je ukrenila posebne naredbe, da omeji to agitacijo. Vladni organi zatrjujejo, da so izredne naredbe potrebne zaradi lavne varnosti, ker se je drugače bati političnih umorov. Vladni pristaši niso na deieli pr ljubljeni in utegnili bi jih ljudje pobiti. . l i pravi namen teh narede!) je pa preprečiti radikalno agitacijo, da pri kacih volitvah vladna n!ranka popolnoma ne propade. Radikalne agitatorje bodo kar posaprli, da bode mir. Če se bode ljudstvo kaj upiralo, bodo pa poslali vojake. Skrb za javno varnost je vladi deveta briga, kajti drugače bi se baš pod sedanjo vlado roparstvo ne bilo tako posebno razvilo. Nekateri roparji ao neki še tako srečni, da jih vladni organi varujejo. I t Dr. Julij Gregr. 1 Smrt je pobrala jednega najzaslužnejših čeških rodoljubov in najpogumnejših boriteljev za pravice češkega naroda. Umrl je izdajatelj in laatnik „Narodnih listov" dr. Jnlij Gregr. Njegovo ime je zdru ženo z zgodovino češkega naroda poslednja štiri desetletja. Ta znameniti vodja naroda češkega se je porodil 1831. leta v Bfezhradu pri Kraljevem Gradcu. Po dovršenih gimnazijskih študijah v Kraljevem Gradcu, Pisekn in Pragi je vstopil na praško vseučilišče, kjer se je jel zanimati za zadeve češkega naroda. Profesorji Pravoslav Koubek, Fcant. Lad. Čelakovskv in Pavel Saf.»fik so mu bili vzor domoljubja. Po dovršenih študijah je dobil doktorstvo prava. Politično je začel delovati 1860. leta, ko se je v Avstriji upeljala ustava. Čehi so takoj čutili potrebo večjega političnega lista. Dr. Julij Gregr je dobil od policijskega ministarstva dovoljenje za izdajanje tacega lista in z januvarjeni 1801. leta so začeli izhajati „Narodni Listv*. Okrog njih so ee združevali najodličnejši Češki rodoljubi in pol tiki. List je z veliko odločnostjo in rezkostjo zagovarjal pravice češkega naroda. Zaradi tega je dr. Gregr prišel kot odgovorni urednik v preiskavo in bil je obsojen v desetmesečno ječo, zgubo državljanskih pravic in 3000 gl. zgube na kavciji in za dva meseca se je ustavilo izdajanje lieta Obsodba dr. Gregra je vzbudila občno sočutje in spoštovanje za tega narodnega mučenika. 90 meet in 160 občin mu je podarilo častno meščanstvo oziroma občanstvo. Ko je estavil ječo, se mu je v Pragi bil priredil slavnostni sprevod. Belcredijevo mmisterstvo mu je potem zopet podelilo državljanske pravice. „Narodni Liety", katerih duša je bil vedno dr. Julij Gregr, so se bili razširili tako, kakor noben drug češki list. Leta 1863. so postali glasilo mia-dočeške stranke, katero ae je ločilo od staročeške. Ker so Čehi tirali tedaj pasivno politiko, dr. Julij Gregr ni imel priložnosti, priti v parlament. NjSgovo politično delovanje se je torej omejevalo bolje na urejevanje lista, ki je dobival vedno večji upliv in največ pripomogel, da ho Mladočehi dobili*v roke politično vodstvo na Češkem. L*ta 1877. je prišel v d*Že)ni zbor, ko so Mladočehi popustili pasivno politiko. Tu ii v državni zbor je bil 1879. leta voljen, a je že drugo leto bd odložil svoj mandat. V deželnem zboru je bil v-.lun jeden najgorečnejših zagovornikov češkega državnega prava. Dr. Julij Gregr je bil začel hud boj proti Staro-čehom, posebno potem, ko so bili podpisali znane dunajske punktacje. Jenjal ni poprej, da je etaro-češka stranka bila popolnoma poražena. Njegov brat je drloval po taborih, dr. Julij Gregr je pa bolje deloval v svojem listu. On je s svojim listom nekako vodil v««) borbo proti Staročebom, proti Nora-j c«m in proti vladi. Važnost dr. Gregrovega delo- mirna, nedolžna. To ga nekoliko presuce, vrže se na stol. In Tončka mu je pravda; vse mu je povedala od kraja. Nev»rno jo je opazoval Alfonz, potem pa plane po konci, sikajoč: „Liteit* „Alfjnz, rotim te pri spominu rajnke matere, prosim te, verjemi mi in glej, da zakrijemo sramoto, ki zadene ubšd hišo!" " Pa — še dvomi, zadnji up mu sije, Kobra mora dobiti, — nagloma vstane, vzame klobuk in divja ven. Sel je v kavarno, jedino v mestu; ni ga dobil, tekel v kazino, ni ga bilo še popoludne . . . Sel je na njegovo stanovanje, zaklenjeno je bilo. Že je hotel še dirjati tja in tja, pa sreča njegovo služabnico v veži. „Kjo je gospod pl. Kober?" „„ Popoldan se je nekam odpeljal in dejal, da naj oddam pismo gospodu glavarju ; ravnokar sem ga cddala."" Divjal je h glavarju, pa je ni bilo doma. ■'••■! je domov, ves pobit . . . Tončka mu je skrbno varovala lekarno; moral je odpraviti ljudi, ki so se mej tem nabrali. Že se je mračilo. Spomnil se, da mora nekaj njenim starijem sporočiti. S-I jo takoj na brzojavni urad. Pa kaj naj brzojavi? Ali je že dokazano, da je res ž njim pobegnila? Prašal je tedaj samo: BKaj je s Her-mino?" — Bila je že jednajsta ura ponoči. Alfonz je tekal [o sobi gori in doli, palec svalčico za sval-čico. Čakal je odgovora od tasta. Ia prišel je ob polu polnoči: ..'1 u ne vemo ničesar, prosimo brzojavnega poročila." Do sedaj je Alfonz na tihem še vedno dvomil, upal ... To poročilo pa mu je liki strupena slana mahoma zamorilo zadaje nade . . . Sedaj je bila stvar gotova, jasna kot beli dan. Ako bi odšla s popoldanskim vlakom domov, morala bi že doma biti. Pa ni šla domov, ni šla! To je bila noč, noč proklinjanja! Drugo jutro predpoldan je poizvedel od glavarja, da si je g. pl. Kober pismeno izprosil dopusta 4 dnij, k-r mu je njegova mati na smrtni postoji . .. Vražji Človek to I Še dopoludne prihrumel je tast nad njega. Alfonz mu v kratkem razloži . . . Tast se je takoj odpeljal nazaj domov, pa — doma je ni našel. (Koueo prih.) vanja ae ne da lahko preračuniti, ker ni bilo vselej očitno, temveč se je večkrat vršilo za kulisami. Narod češki ga bode pogrešal, zlasti pa mladočeška stranka, katera se ima pokojnika toliko zahvaliti. Seveda narod ae na njegovi gomili lahko tolaži s tem, da je dr. Gregr • svojim delovanjem mu vegojil mnogo jednako odločnih boriteljev, ki bodo nadaljevali boj za narodna pravioa. Dnevne vesti« V Ljubljani, 6. oktobra.. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Za današnjo predstavo opere .Trubadur" vlada občno zanimanje. V četrtek se bode predstavljala prvič najboljša gluma znanega Adolfa L' Arrongeja „Zajč-kove hčere". Ta igra, ki je naredila nekako „ potovanje okolu sveta" ker ee je preložila že na vse kulturne jezike, je pisana s pravim humorjem in bode našemu občinstvu toliko bolj ugajala, ker je kaj srečno lokalizovana. — (Sedeži za slavnostno predstavo) ob priliki otvoritve „Narodnoga doma" v soboto 10. t. m. bodo za p. n nnanje goate rezervirani do petku, zato naj se zanje zglase pismeno do petka pri kustosu narodne čitalnice gosp. Sešarku v Šelenbur-govih ulicah. Predstava ae prične izjemno ob 7. nri. — (Naše posojilnioe.) Zadnji čas se je primeril glede naših posojilnic slučaj, kateri naznanja nevarnost, ki bi mogla uničiti naše tako lepo razcvetelo posojilništvo. Poslanec Vošojak ia tovariši so koj v prvi seji tekočega zasedanja poslansko zbornice podali glede tega slučaja naslednjo interpelacijo: Kakor druge na podlagi zakona o zadrugah z dne 9. aprila 1873 1., drž. aak. štev. 70. ustanovljene kreditne zadruge ima tudi „Hranilnica in posojilnica" Pod gradom v Istri v svojih, praviloma registrovanih pravilih določbo, da sine tudi od nečlanov vzprejemati hranilne vloge ter jim izdajati hranilne knjižnice. C. kr. trgovinsko sodišče v Trstu je z dekretom z dne 8. maja 1896. št 8170 uka zalo imenovani posojilnici, eliminirati to določbo iz pravil, ker smejo take hranilne vlege jemati samo tisti zavodi, za katere veljajo posebni zakoni in katere država nadzira. Imenovano društvo se je zoper to naročilo rečenoga trg. sodiš'a pritožilo na višje dež. podišče v Trstu, katero je z odločbo zli. avgusta t. 1. št. 14 917 pritožbo odbilo, češ, da je v govoru stoječi ukaz trgovinskega sodišča motiviran s tem, da se rečena posojilnica ne more izkazati s posebnim dovoljenjem za vzprejemanje hranilnili vlog od nečlanov. Ker se tak specijtlen dokaz do slej še ni zahteval od nobenega, na podlagi imeno novanega drž. zakona delujočih bran Inih in posojilnih društev, in ker je bilo po našem mnenju to dovoljenje posredno dano z drž. registracijo pravil v zadružni register, vprašamo, hoče-li ministarstvo ukreniti, da bodo kakor tako doslej tudi v bodočo hranilna in posojilna društva, osnovana na podlagi drž. zakona z dne 9. aprila 187.1. smela že po svojih regiatrovanih pravilih, torej ne da bi imela ša posebao drž. dovoljenje, vzprojemati hranilne vloge tudi od nečlanov. — Ta interpelacija pojasnjuje natančno, kaka nevarnost preti našim posojilnicam. — (Lov na obiskovalce nemških gleda liekih predstav) Prejeli smo naslednji dopia hS!;4v.ji redakciji Slovenskega Naroda v Ljubljani Na dopis v štev. 227 Slovenekega Naroda z diie 3. oktobra t. 1. pod naslovom „lov na obiskovali" nemških gledaliških predstav" dovoljujem si, prosili na podlagi § 19. drž. zak. za spieiem sledečega pojasnila: Ni res, da bi se bila službena okfoioioa od Ljubljane do Trbiža, Ketnnik, Kočevje in Novo mesto odposlala, tudi ni res, da bi se v uradu na državnem kolodvora vstopni listi dobivali, nadalje ni res, da bi vodstvo državnega kolodvora posredovanje za nemško gledališče sprejemalo. R»snica je le to, da se uradnikom državne kakor južne žf-lhznice na njihovo prošnjo letos kakor vsako leto do m-ilaj, od ravnateljstva nemškega gledišča, zuižaue cene dovoljujejo, in to se je tovarišem na ovedemb progah v čisto prijateljskem potu naznanilo, o 00» pa urad postaje državne železnice v Ljubljani niti vednosti, in tako niti odgovornosti nima. G. kr. pr. urad državne železnice Ljubljana 5. oktobra 1896. K k. Bahnbetriebsamt Laibach. — J. Dettela " — (Stubenbergovi hiši v Gradišči) Kakor znano, poškodoval je lanski potres obe Stubenbergovi nbožni hiši v Gradišči tako, da sta se morali demolirati. Kakor slišimo, sezidal se bode dotični prostor v prihodnje z jedno samo hiša, ki bode zavzemala obe stavbišči Vender pa hiša ne bode več služila v svrbo nastanjenja mestnih ubog h, temver se bodo stanovanja, ki bodo oblegala po dve ali tri sobe 8 pritiklinami, oddajala v na)em, ker bode ta modna dotični nbožni ustanovi donašal več koristi. Z gradnjo hiše pričelo se bode prihodnjo pomlad. — (Tatvine) Gospej Mariji Pnkelstein ukradel je včeraj iz njenega stanovanja v Kladeznih ulicah štev. 11 neznan tat raznih rečij v skupni vrednosti 54 gld., in sicer: srebrno Žepno uro z verižico, zlato verižico z obeskom, potem nekoliko obleke in denarnico s 7 gld. Tatu se dosedaj še ni prišlo na sled. — Pekovskemu pomočniku Aloj ziju Mlakarju o kradel je baje njegov tovariš Anton Prime iz Lip mošnjiček s 30 gld. Prime, ki je iz Ljubljane pobegnil, se zasleduje. — (Mestna policija) aretivala je včeraj 13 oseb zaradi razgrajanja m kaljenja nočnega miru. Mej aretovanci je seveda največ rekrutov, ki z vojaškimi kapicami na glavi na vse grlo po mestnih ulicah pope vajo, da „cesar jih ju vzel". — (Svetčeva sedemdesetletnica ) „Učiteljski Tovariš" javlja, da je „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" poslalo k Svetčevi sedemdesetletnici v Litijo dva zastopnika, „da izrečeta ob tej priliki, ko se je izpregovorilo toliko in toliko besedi, tudi to, kaj misli ona množica slovenskega učiteljstva, katera je bila po dveh odbornikih svojega društva zastopana" — ter nadaljuje: „Jeden ob« h odposlancev je slavljencu v imenu našega društva na njegovem domu čautital, drugi je pa pri banketu prosil za besedo in sicer je bil jeden izmej prvih oglašencev, a dobil je pravico govoriti — zadnji, takrat, šele, ko je večina odhajala na kolodvor k odhodu, ko ni bilo več poslušnega ušesa I Povedali bi lahko še kaj drugega, a menimo, d« to popolnoma zadostuje. Zapisali smo pa ta faktu m zato, da pokažemo, da Brno imeli najboljšo voljo in da s tem izjavimo, kar smo že večkrat imeli priliko poudarjati, da nismo ljudje, ki bi se dali potiskati v kot in da bi stali brez-močni na razpolago temu ali onemu takrat, kad»r nas je treba bodisi v kakoršnekoli namene. V bodoče se bodimo po tem ravnali!" V notici izrečena pritožba je povsem opravičena, vendar menimo, da konec r.-i posebno srečen, ker za krivdo ponamičnikov ne morejo b>ti drugi odgovorni ! — (Gimnazija v Kranji.) L^tos je na gimnaziji v Kranji upisanih 281 dijakov ; v prvem razredu, razdeljenem na dve vzporednici, je 9G dijakov. — (Poročil) se je g Josip Šepet avec, trgovec it I. v Idriji, z gospč. Talko U 1 r i h o v o iz Ljubljane Čestitamo! — (Odkritje spominske plošče ranjkemu A. Praprotniku) bo dnik v uradu, pričelo liti kakor i« škafa, a g« spod sodnik tii imel dežnika s seboj Uradne ure ao p- tekle Sodnik se ni premišljal . oktobra. Včeraj zjutraj se je odpeljalo francosko brodovje, obstoječe iz najkrasnejših fraucoskih ladij, carju nasproti. Vzlic viharju se je sešlo z ruskimi in sprem 1 j ;i 11 • i n 11 jih angleškimi ladjami sredi kanala la Manche. Francoske ladje so carja pozdra- vile s 101 strelom in se potem, ko so se angleške ladije umaknile, formirale krog ruskih. Ko se je car na svoji ladiji „Sčvernaja Zvčzda peljal mimo francoskih ladij, svirale so godbe rusko himno, mornarji pa so carja pozdravljali z entuzijastičnimi klici. Car je stal na mostiču svoje ladje in jako prijazno odzdravljah Ob 2. uri popoludne so dospele ladje v pristan. Baterije se grmele carju in carinji v pozdrav. Pol ure pozneje se je „Sčvernaja Zvezda" ustavila pri arzenalu, kjer je carja in carinjo pozdravil predsednik republike Faure, katerega sta spremljala predsednik senata Loubet in predsednik poslanske zbornice Brisson. Carinja je prva zapustila ladjo, za njo je šel car, oblečen kot pomorski kapitan, na prsih veliki križec reda Ićgion d' honneur. Predsednik Faure je carinji poljubil roko. V tem, ko je Faure govoril in v imeni Francije pozdravil carja, je ta Faureja ves čas držal za roko. Car se je za pozdrav jako prijazno zahvalil. Ko je Faure predstavil caru Loubeta in Brissona, podal je carinji roko in jo peljal v dvorano. Na desni strani carinje je Šel car. V dvorani je bil carju in carinji predstavljen ministerski predsednik Meliue. Iz dvorane so šli car, carinja, Faure in vse spremstvo na ladijo „Elan". Kmalu na to je bila velika revija ladij, ki se je sijajno obnesla. Moštvo je carja in carinjo frenetično pozdravljalo. Pariz G. oktobra. Car in carinja sta s predsednikom Faureom dospela ob 10. uri do-poludne sem. Vreme je prelepo. Pariz je krasno in bogato okrasen. Vožnja s kolodvora v Elisee je bila sijajna manifestacija francoskih simpatij za Rusijo. Vojaške kapele so svirale carsko himno, občinstvo pa je z nrnebesniini klici pozdravljalo carja in carinjo, potem pa predrlo vojaški špalir in drlo za carskim vozom. Dunaj G. oktobra. Začetkom današnje seje poslanske zbornice je vlada odgovorila na levičarsko interpelacijo glede katoliškega shoda v Solnogradu oziroma glede solnograškega namestnika Sigmunda grofa Tkana. Splošno se je sodilo, da vlada na to interpelacijo sploh ne odgovori, a način, na kateri je odgovorila, je obudil največjo senzacijo. Ministerski predsednik grof Badeni je izjavil, da je grof T h n n z njegovim p r i v o 1 j e n jem p o-zdravil katoliški shod. Tej izjavi je sledilo živahno pritrjevanje na desni. Dalje je Badeni rekel, da bi bila nastala velika nejevolja, ako bi vlada ne bila pozdravila katoliškega shoda in da se tudi z naj mero-d a j n e j š e strani u a s v e t o v a n e m u pozdravu ni ugovarjalo in sicer zaradi zunanjepolitičnih zmešnjav. Na desni se je tem besedam viharno pritrjevalo, sploh pa je konec izjave obudil veliko pozornost. Dunaj 6. oktobra. Poslanska zbornica je po kratki razpravi, v katero je posegel tudi dr. F erj a n č i č Pacakov predlog glede var-Btva poslanske imunitete odkazala imunitetnemu odseka, ter potem začela razpravljati o predlogih glede premembe nekaterih določb obrtnega reda. Dunaj fi. oktobra. Vshd današnje izjave grofa Bideiiija j e n a s t a 1 a n o v a k r i z a. Levičarji so silno razburjeni in se pripravljajo na odločilen naskok na mintsterstvo. Praga o', i ktobra. Vdova dr. Julija Gregra je dobila 5000 kondolenčnih brzojavk. Sprevod pojde ođ mestne hiše. „Narodni Listy" pripravljajo danes izjavo, v kateri naznanjajo vsi uredniki, da bodo list vodili i nadalje in sicer v pokojnikovem imisln. Marodno-gospodarsKa stvari. — Državne železnice. Postajališče Svčt Novy na progi Jihluva Domazlice rb od 1. oktobra imeiiiih. Dolay Orekv«. — Pri VII. žrebanju 4% zadolžoic v srebru, izdaje 1800 ogerake zapadno-železniške družbo, ki se je vršila doe 1. oktobra vpričo oe'. kr. notarja ht bilo izžrebane štev. 458, 1175, 1358 in 1350 t. j. 4 komadi. Imenski znesek izžrebanih zalolžnio Ne z due 1. jannvarja 1897 Hjdača proti oddaji izžrebanih zadolžnic z vsemi kn poni, ki bi bdi pozneje plačljivi, in talonom. Z 1. dnem januvarja pr vfit»>fii 37.124. 37.150, 37.151, 37.152. 37 1GC do vfttevfii 37.170. 37.176 do vhvv.m 37.190, 40 501 do včtevfii 40 505, 40.552 do všteti 40 555 40 639, 45.658. 60 510 do včtavAi 60.518, 60.626 do vftfevši 00 G-10, 60 653, 60.654, 60.677 do vštevfii G0G79, 60 688. Cono.no domačo zdravilo. Za uravnavo in ohra-nitcv dobrega preha\ ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobrotnanega, pristnega „Mnll-ovpga Seidlilz-pritška", ki sc dobi za nizko ceno m kateri upliva najbolj trajno n« vse kr., dno l'J. oktobra in Iti. novembra v Ljubljani. Frana Petri ča v Ljubljani premičnine (razno imk-neno blago , cenjene til.i };ld. 07 kr., dne 1VJ. in 20. oktobra v LjuMiani. Janeza Petnrlina posestvo v Gorici Vasi (v drugič) dno 18, oktobra v BJbnioi, 1'ranceta Osredkarja posestvo v Savinji Peči, cenjeno 2586 gld, dne II. oktobra in 11. novembra v Kamniku. Martina S kafre posestvo v Heču, cenjeno 147.S gld., in Jožeta in Magdalene Kreiner posestvo v Kovlerjih, cenjeno 1*71» gld., oba dno 14. oktobra in 18. novembra v Koćevji. &!mr81 M v SL j?* to I J«* ni 11 Pno 2 oktobra: Marija Jemo, sasebnics, 72 let, štu-dentovske ulice fit. 3, vodenica. Meteoro?.ogieno ::>oroćilo. Oktobar Ća* opa-. i;ovanja tkanje baro-metra v mm. lempa-r.itura v C Vetrov? i Nebo t mm. v 1*4 nrab ft. 9, r.večer 7a.V7 12 2 si. j/.ah. jasno 0. 7. »jutra] 741 1 11 B si. vzjvzb. dež 0-3 n 2. popoL .11 8 16 0 sr.asvzhod del. jasno Srednja včerajšnja t«m^.jrr»fura 140", e» 1'8* normalom nad XD-a.3a3joIs€i borza dne 6 oktobra 1896. Sfcnprd državni dolg v notah..... 101 gld. 3ft ki. Tknpni državni dolg s srebro. .... 101 . 3ft K '. itrijska zlata renta....... 122 , 80 ~ \vBt.ri;sta kronska renta 4°/0..... 101 , 10 * Ogeiska zlata renta 4n/„....... 122 „ 10 5, Ogerska kronska ronta 4'/,..... ?9 f 25 „ iVflstro-ogersko bančna delnioo , . . 941 , — Kreditne delnico......... .V67 , 7ft , Condou vista........... ili* s 70 m drž. bankovci ia 100 mark. . fi& , 72'/« „ 20 mark............ H , 73 n 10 frankov........... S ,, 53 B ItabjanekJ bankovci........ <4 „ f>0 B 0. kr. cekini........... '.> « 66 „ Dne' 5. oktobra 1896. ts/0 državne srečke iz 1. 1864 po 250 gld. 144 gld. 95 ki. Državne srečke iz i. 1B84 po 100 gld.. . 1M) . — w Dunava rog. srečko f>°/0 po 100 gld. . . 12lt n — tt Zemlj. obč. avstr. 4,/»,(j zlati zast. liati . — , — „ Kreditne nrefike po LOo gld...... 197 , — „ Ljubljanske srečke......... 22 , 76 t W.i đolfoVU srečke po 10 gld...... — , — , Akciju ungio-avMtr. hiuiku po 200 gld. . . 155 , 75 „ l'rauiway-u|iihi »meujuni pritiajklnl tu odhajnloi ...mi:*.-oni to v NrrTro|isliom (l7<,<»-220' Otlkod Is I^uhlfniio (jn2. kol.). Proga dez Trbiž. Ob 13. uri fi min. riu noU oiotml vlak t TrtiiA, Keljkk, (%.!.•».-. . Kraitimiafnitn, Iijubuo ; ica Sol/.lh»l t Autao«, liiohl, Oniiiuileu, Kolnofcrrut ; / KI'iii.Bsintog v SlojT, Iiliic, nn Dunaj yi# A>nntett«n. — Ob 7. url ID miti. zjutraj OMobtil vlak w '1'rliii, Foiitabel, lloljak, (Vio?««, Krauaniu*-foato, hjubun, Dnl»J J 6t1 BtUrthkl » BolaOffnkd, Amalttttcn na Dunaj. — Ob lt. uri M min iinfiiliidn« o»oliiii Tlak » Tr^ii, 1'nniabol, Hcljak, 0»-luvec, Ljubi b«lNth*jl, DtlUaJ - Ob <. url popOlatlnt m..il.pi rlak » Trhli, lloljAk, CfliiTuu, Ijubtiu; oai S«l«thai T Suluii«r«J, I.«lni-(ii»«totn, /.pil 111* juzuru, luuimtai, ]lri>4')i>o, Ouriti, (}ou»»o, Caria , 561 Elelo-Ra'fllna v HtBjr, I.uir, KmiIkii. vii-M, lM/oiij i Marijini' Tare, llob, Frnicure f»r«, Karlov« varc, l'i irf", Llptko, Dun»J vla Ani ■'-•■'.!"ii Proga v Novo mesto ln v Kodovje. Ob 6. uri 18 min. »jutraj metnni *li»k. — Ob 13. url ri5 min. po-poluilno inoaHUi vlak. — Ob a. uri to min. avti-er meiatii Tlak. Prihod v l|iibi|ioio ljut, kol.}. Proga Iz Trbiža. Ob Ti. url r>3 min. zjutraj osobni vlak ■ Iliinuja t<» Ai-ii-im, I.i[iBkok':». l'r»H»t, Iijuhua, 0*Iuto», Itutjaku, Kranzoutfoats. — Oh II. uri ir> min. jopuluilno otutmt Tlak ■ Dunaja Tla Amttottun, KarloTih TaroT, Baba, Marijinih »uror, Plinja, HuilvjiiHc, Holuoifrada, Liinou, St*yra, I in.«, OenoTa, Curiha, Hrn-trunoa, tnomoata, /alta na jaiaru, Lonn min. poitoluilno osotmi vlak a Dunaja, I^Jiibua, Solzthalit, Heljuka, Co1otob>, Kranzonvffiila, l'onlabl* — Oh 9. uri 4 miti. avocor osobni vli*k a Dunaja via Auistoltou, ti Ljjnbna, Huljaka, Coluvua, 1'ouMbla. Proga iz Novega mesta ln lz Kočevja. Ob H. url '. ' min zjutraj m*Aani Tlak. — Ob 3. uri 33 min. po-pOlndBt maiatll Tlak. — (lb H. uri li min. zT.i' i«r m«*»ui Tlak. Odhod I« L.jul>lJHue (drž. kol.) v Kaaiunik. Ob 7. uri J l min. sjutraj, ob 3. uri "■ min. pupolmlna, ob t. uri BO nun. svHuor, ob 10. uri Jfi mm. iT^čar. (Poiluilnji vlak la v oktobru ob n.. ii-lj >l. in pramihili ) l*rlhod v Ljubi (taiiu idrž. kol.) Ii Kiamiiika. Ob rt uri 'rt min. r.jutr vj, ob M tiri 1") min ilDpoluilna, ob K. uri i) min. ivi', 'ir, ob 9. uri 65 nun. STeoflr. leoileilnjl Tlak la v oktobru ob uoileljak in praanlklli ) iSče gospodicina b dobrimi sj»rič»-v uli. — Kje, pove npravnifitvo r.Slov. Naroda". (2412—12) Dobri s$*di po 300 do 600 litrov se prodajo po nizki ceni v Vegovih ulicah št. 10. ^s-n Prodajalka fipćcerijskoga in gnlanterijakepi blaga ž<»II Nlužho ^itiv.Hfli. — Ponudbe Dpr&vniitvrj ^Slovenskega Naroda". (.'3067-3 v V iiajeni se odda takoj pod j-ORebno ugodnimi pogoji dobro uprljana z gostilno ali brez nje, v kraju, kj*-r jo tudi lesna tovarna in kj^r ni podobne konkurenca. Kje? povo iz prijasnoati DpravniHtvo ,S*ov. Naroda". (3050—3) ^ostraiiBki zaslužek lfiO—"Od gldi mosoono za osolte vseh poklicnih vrst, ki bo hot6 pečati h protlujn IftkonitO dovoljenih srečk. — Ponudbe na „SanptatUdtlsohe Weohselstaben-Oeeellaohaft Adler & Oomp., Bndapestu. (3000-2) IstHiiu« l|o»>a I. IH74. ■JEEaflSTJnž "V" ZEZrxož;jom. dvorcu opeka^ železnina, okna. vrata itd. Več se poisvA na lici mesta ali pa pri lastniku Valentinu Aooetto, Trnovski pristan št. 14. (2773-20) sjWsWssj ssb^ssjsssj .Ion, >l*ty a--| »t 14iU. it a-it«k. v L.Juttl (mii. Cal^^^9rNCBP^%VT^^V%«V^W4S» SJP %MIBJP BJP S> Št. 38.<)16. (:i07i+) iLizpi.iuje ho mesto poStaega odpravnika pri <*. kr. |»o*»lncm isrHilu v SiMHriji n» !»»>li-ii JsU *ki (okrajno glavarstvo Ljubljana) proti pogodbi in kavoiji 'JO0 gld. Letnii piitčt 150 !~rld , Uradni pavn.il -10 trki. in primfrr-n pavšal za vzdrževanj« vsakdanja trikratne pespoate moi Smanjeni in kolodvorom .Šm*rijo-JSap; znesek t**<_?.i paviala ima iirtznauiii v.s^k proailftc v hvoji proAnji. ProHuje v < «ln«:;.i tt'tliiM nit poštno in brzojavno vodstvo v Trttu. C. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu dno 3. oktobra 1800. traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samo kol niče, rš cinkasto in pocinkano ploščevino, w vsakovrstna kovanja za okna in vrata, vse, kar sc pri stitvllttlt potrebuje a/ priporoča po zelo znižanih cenah k Andr. Druškovič M trgovec z železnino pW7š—50) fli v I^jnl>ljiini. iiai Ohivnciu ti"«rn «t. IO. priporoma po ui/.ki cmii „Narodna Tiskarna4*' v Ljubljani. Velika §0~hrajcarska 1 Žrebanje loterija a J?a0masfa.\itftiimfll\}\& (»067—< 4m I ta vil i «!«>!,. I rit 75.000^1 i iOVt odbitka, feoeSlaO |x> ftl* kr. priporoča J. C May8r, banka v Ljubljani. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zelji&d). Mnogo i i ■■ i, n ■ n-' <■-.%«■/»'» nn:in «»U r«'|» «*•«>» aaluo Mr«'«lal. \ o po fctSalla uit-|>orib, lri»|iiilt jt-iki.lt itd. — Najholje se je ohnest-1 pri vseh vnanjili holeznih, kakor: |irotlnii. it-»iiiitllnu m ulrimni ju, ■vitju in |>r«-lt'«ii«-n .1. «11 itd. ('«*»« stekitt'nit'i t fttrt. Af. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. !' 11" K11 •' t n pri \'i Ii domačih in koribtnih živalih, kakor pri k«»n|ili. k«»v«m1IIi, ovtll kuAtalua lioleKiiiiu, feno .'iH.rA« eU km-. (1SS4—100) USt&T Premcvanr. "^V m — Mnogobrojna pismena priznanja. Itobivta Me V tHItkl Irkami. (alMVUn r.itl<>i;n |irl iriliiirm i r.«l «■ lo x n L««l 111 LSCa. "^Tv^olf"^, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Pazi naj se na varstveno znamko. — Itiar.poft. i|i» n«? vaak daau po> p«»Atl. || l 1 .' I.« j .n »■; i in odgovorni ureduik: Joeip Nolli. ijintnina in tink B Niiroil nn Tiskarno*, 2