Leto LXX
štev. 273 a
V Ljubljani, v četrtek, 26. novembra I942-XXI ft^A^TESip€,lilB Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečno
18 Lir, za inozeui-»tvo 20 Lir — nedeljska lodaja celoletno 34 Lir, u Inozemstvo 50 Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 za inserute, Podrutnlcai Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje ItaliJ izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A.'

oadelfk« to dneva po praznika,
" •••> Kopitarfava 6, Lfabltana. Amministrazlooei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telet os 4001—4005.
Abbonameotl: Me.« 18 Lire; E.tero, me-m 20 Lir«, bduioo« domenlca. anno 34 Lir«, fcetero 50 Lir«. C. C. t>j Lubiana 10650 per gli »bbo-namentti 10.349 pet la ta.erzloni, / Pllialel t~ Novo meata.
Concessionaria esclnsiva per la pnbblicitA di provemenza italiana ed estera: (Jniooe Pubhlicita Italiana S. A. Milano.	.
Bollettino No 914
Nuovi duri colpi alle navi nemiche
Un transatlantico e due mercantiii affondati nelle acque algerine — Un cacciatorpediniere e un piroscafo colati a picco
II Quarticre Generale delle Forze Armnte
comunica:
In Cirenaica il maltempo ha limitato 1'attirita torreslro e aerea da aniho lo parti.
Intensificata aziono di paltuglie nel setloro t u n i s i n n ; la caccia italiana abbalteva uuo >Spitfire< in rombattimento.
Nelle arque a Iger in e nostro formazioni 'di aerosiluranti, operando in successivo ondate contro un convoglio nemieo, allondavano un transatlantico di 20.000 tonnellate, un mercanlilo di 6.000 e un lerzo di niedio tonnellaggio.
Le suildette formazioni erano al comando del maggiore Francesco Campello, del rapitano tiiuseppc Znccai. del lenento Alessandro Setti, del tenente Giovanni Scarpato e del sottolenento Komano Oazza.
Due nostri Tclivoli non sono lornati alle basi dalle varie missioni di guerra.
l*n sommergibile, comandato dal lenente di vascello Mario Priggione, lorzata la rada di II o u g i e , ha lanciato a distanza ravvicinata tre siluri contro un racciatorpcdinicre colandolo a picco.
Altro sommergibile al comando del tenente di vascello Alpinolo Cinti, inlercettava al largo di Cappo De Fer (Al gor i a) una lornia-zione avversaria, silurando un piroscafo di gros-so tonnellaggio che si inabissava.
A tarda sera del 21 aerei nemici hanno sor-volato il cielo di T r a p a n i. Le liatterie con-Iraeree, prontamente entrate in azione, facevnno precipitare un »Blenheimc. due componeuti del iui cquipaggio venivano catturati.
Novi trdi udarci sovražnim ladjam
Prekooceanski parnik in dve trgovski ladji potopljeni v alžirskih vodah — Potopljen je bil še en rušilec
in en parnik v zalivu Bougie
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ob-jnvljn:
V	Cirenajki je slabo vreme oviralo kopensko delovanje na obeh straneh.
Na tuniškem odseku je bilo močno ogledniško delovanje. Italijansko lovsko letalstvo je v boju sestrelilo en »Spitfire«.
V	alžirskih vodah so skupine naših torpednih letal, ki so v zaporednih valovih napadala sovražno spremljavo potopila 20.000 ton-
sko prekooceansko ladjo, eno 6000 tonsko trgvsko ladjo in tretjo srednjeveliko ladjo.
Tem skupinam so poveljevali mnjor Francesco Campello, stotnik Giusoppe Zuccai, poročnik Alessandro Setti, poročnik Giovnnni Scarpato in podporočnik Kontnim llnzza.
Dve naši 1-tali sc nista vrnili iz raznih vojnih poletov.
Nekn podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Maria Priggionejn je vdrla v
pristanišče Bougie ter iz bližine izstrelila tri torpeda v en rušilec ki ga je-potopila.
Druga podmornica pod povljstvoin poročnika bojne ladje Alpinola Cintija je pri rtiču De Ker (Alžir) prostregla sovražno skupino ter je torpediraln velik parnik, ki se jc po-pogreznil.
Pozno zvečer je 24 sovražnih l"tal priletelo nad Trn pa ni : protiletalsko topništvo je takoj začelo delovati in jc sestrelilo en »Blen-heim«; dva člana posadke sta bila ujeta.
m
i
lili II ■■■— II—II——W
Kraljevski par med ranjenci
Rini, 25. nov. AS. Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica sta včeraj obiskala bolnišnico Rdečega križa »Kraljica Helena« in se prisrčno in prijateljsko pogovarjala s častniki in vojaki, ranjenimi v vojni. Visoka gosta sta imela za vse besede plemenite tolažbe, kar je pri hrabrih ranjencih vzbudilo čustva globoke ganjenosti in toplega navdušenja.
Knez Piemontski v Torinu
' Turin, 25. novembra. AS. Piemontski knez je včeraj prispel v Turin pregledat vojaško šolo, in sicer v svojstvu vrhovnega poveljnika vse pehote. Knez se je udeležil počastitve svečanosti ob priliki pokopa žrtev, ki jih je zahteval zadnji sovražnikov besni napad na Torino. Knez je prisostvoval potem tudi svečani službi božji, katero je na pokopališču bral kardinal nadškof.
i Priznanje značaja borcev
Rim, 24. nov. AS. Po Ducejevi odločbi od IS. t. m. 6e priznanje značaja borcev razširi na V6e fete, ki pripadajo edinicam protiletalske obrambe, edinicam obalne zaščite, velikim edinicam obalne obrambe, edinicam v Franciji, Korziki in francoski Severni Afriki, edinicam na polotočni in otočni Grčiji fer edinicam v Albaniji. Visoko priznanje je nagrada vsem vojakom vseh vrst orožja, ki opravljajo nalogo bistvene važnosti v boju, ki ga Italija žilavo bije za svojo bodočnost.
Globok vdor v kadilko stepo
Sovražni napadi jugozahodno od Stalingrada in v donskem kolenu odbiti
Sovražnik je imel znatne izgube
Hitlerjev glavni stan, 25. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na kavlcaškem področju so bile tudi včeraj samo krajevne borbe.
Pri uspešnem sunku v K a 1 m i š k i stepi so nemške in rumunske čete vdrle v sovražnikove postojanke, ga vrgle proti vzhodu ter uničile več baterij in številna oklepna vozila.
Jugozapadno od Stalingrada in v velikem donskem loku je nasprotnik nadaljeval svoje napade z močnimi pehotnimi in oklepnimi silami. Lastna obramba je onemogočila vse uspehe ob učinkovitem sodelovanju v zaporednih valovih težkih in lahkih bojnih letal. Sovjetske čete so imele zopet znatne izgube v ljudeh in gradivu. Istočasno so bili zavrnjeni v ogorčenih borbah in z visokimi izgubami za sovražnika napadi med Volgo in Donom po zaslugi nemških in ru-munskih čet, pri čemer je bilo uničenih 54 oklepnih voz. Tudi v Stalingradu samem so se izjalovili sovražnikovi napadi.
Na ostalem vzhodnem bojišču je bilo uspešno izvedenih nekaj lastnih napadalnih nastopov in zavrnjenih nekaj sovražnih krajevnih sunkov in napadov.
V Cirenajki in T u n i s u ni bilo nobenega pomembnega bojnega delovanja. Angleške sile in motorizirane kolone so bile v nizkih poletih bombardirane od težkih bojnih letal. V hangarjih in med odstavljenimi letali na nekem letališču je bilo doseženih več bombnih zadetkov. Bojna letala so uničila v vodah okrog A 1 ž i r a po uspešnem napadu 10.000 tonsko trgovsko ladjo in večji natovorjen prevozni parnik, razen lega pa še hudo poškodovala dva rušilca.
Bombni zadetki na pristaniških napravah v Alžiru, Boni in v Fililppvilleu so izzvali hude požare. Razen tega so bili učinkovito obstreljevani sovražnikovi prevozi po kopnem in železniški cilji.
Berlin, 25. novembra. AS. Mednarodna poročevalska agencija je v uradnih krogih izvedela, da so boljševiške izgube v bojih južno in severozahodno od Stalingrada tako hude, da je bil Ti-mošenko prisiljen vreči v boj nove sile, da bi zamašil vrzeli. Že po dveh dneh je bilo najmanj deset boljševiških oklepnih brigad ter pehotnih divizij docela uničenih. Druge pa so utrpele tolikšne izgube, da za bojevanje niso več sposobne. 63. sovjetska pehotna divizija, ki je varovala bok nekega napadalnega oddelka, je bila uničena do zadnjega moža. 333. strelska divizija, ki je napadala z mostišča pri Serafinoviču romunske postojanke,
šesta obletnica sklenitve pakta proti kominterni
Ljubljana, 25. novembra.
Danes je poteklo šest let od podpisa pakta proti kominterni. Kakor že beseda sama pove, je ta pakt v prvi vrsti naperjen proti kominterni in boljševizmu. Italija, Nemčija, in Japonska ter druge države, ki so pozneje pristopile k temu paktu, so se že pred šestimi let;, ko žc ni dirjalo sedanja v«J k«, dvbro zavedle, kakšno nevarnost predstavlja boljševizem za Evropo in sploh za svetovno civilizacijo. Poznejši dogodki so to jasno stališča v celoti potrdili.
Čeprav omenja besedilo pogodbe le komin-terno in l>oljševizem. je pogodba proti kominterni v skladu z geslom, da je moj sovražnik, kdor je prijatelj mojega sovražnika, naperjena prav tako tudi proti bogataškim silam in njihovim zaveznikom, ki so 6e zvezali z Moskvo.
Pogodba proti kominterni jc prišla prvič do veljave v španski državljanski vojni, kjer so se na eni strani združili in pristopili na pomoč generalu Francu tisti narodi, ki so bili proti kominterni, dočim se je anglosaški imperializem že takrat postavil na stran komunističnih upornikov ter jim za vso načine po-iniagal. Legije Osi so takrat skupno z narodno Španijo z veliko požrtvovalnostjo očistile komunistične kuge Iberski polotok, še l>olj pa je prišel pakt proti kominterni do veljave v sedanji vojni, ko se skupno z zmagovito nemško vojsko bore proti boljševizmu tudi italijanske divizije, majhna junaška Finska, romunske, madžarske, slovaške in hrvaške divizije ter prostovoljski oddelki skoro vseh evropskih držav. Vse te armade so dospele že do Volge in na Kavkaz ter so iztrgale boljševizmu važne Tire življenjskih potrebščin in surovin.
Pakt proti kominterni bo premagal sta:ri
svet ter bo dal Evropi novi red. Milijoni junaških borcev se t gigantski borbi bore na vseh bojiščih za svobodo proti boljševi.ški nevarnosti. Bore se za uničenje boljševiške kuge in za nov pravičen in trajen svetovni red. Žrtve, katere morajo protiboljševiški narodi prispevati k tej liorbi so svete in so poroštvo za zmago in dobrobit vseh, ki so zapleteni v ta svetovni spor.
je zašla pod križni ogenj neke oklepne romunske divizijo. Kdor ti i padel na bojišču, je romal v ujetništvo. Ista usoda je zadela 5. in 6. konjeniško divizijo. Te sile so šle za boljševiškimi oklepniki, ki so prodrli precej globoko v veliko koleno ob Donu. Ko pa sla diviziji izgubili zvezo z zaledjem, so nemške čete z oklepniki in težkim pehotnim orožjem prešle v silen protinapad, ki je obema divizijama prizadejal zelo krvave in strahotne izgube. Ko sta se pa trudili, da jih ne bi obkolili, sta izgubili vse konje in vse orožje: ostali so se morali vdati.
Podobno se je godilo 121. oklepni diviziji in 14. motorizarani brigadi, ki sta bili pri čiščenju bojišča po nemškem napadalnem topništvu in pa protitankovskem orožju skoraj popoluoma uničeni. En sam protitankovski oddelek je javil, da je uničil 100 sovjetskih oklepnikov, med temi nekaj najtežjih. 321. pehotna divizija je pri Orešovsku jugovzhodno od Kleckaje pri napadu na romunske postojanke utrpela tolike izgube, da so jo morali umakniti iz bojišča. Prav tako krvavi za Sovjete so bili obrambni boji južno od Stalingrada. 51. sovjetska armada je tod v prvih dneh napada izgubila najmanj 40.000 mož. Pri napadu na Malje Derbetj jo bila 30. pehotna divizija skoraj docela uničena, 155., 103. in 235. oklepna brigada pa so izgubile več ko polovico svojih oklepnikov.
Celotna slika bojev na obeh straneh Stalingrada je približno takale: Po ofenzivnih uspehih v prvih dneh skušajo Sovjeti še zmeraj povečati vdor v nemški obrambni sestav, ne da bi se pri tem menili za izgube svojih čet. Izgube v oklepnikih
in težkem orožju, zlasti pn strahoten pokolj pehotnih divizij pa so zmanjšali pritisk sovjetskih sil. Kljub zelo slabemu vremenu nemška vojna letala povsod podpirajo lastno čete ter zlasti pomagajo v hudih obrambnih bojih nemške in romunske čete ob velikem kolenu Dona. Z bombami so nemška letala uničila osem sovjetskih oklepnikov in več ko 00 oklepnih vozil. Neko sovjetsko topniško postojanko so bombniki napadli v nizkem poletu ter jo razdejali. Prav tako uničujejo sovjetske napadalne oddelke. Boljševiško letalstvo stavlja le majhne ovire.
Na severnem odseku so bilo sovjetske zveze in okrepitve uspešno napadene. Pri Volhovu so bili uničeni trije veliki prevozi namenjeni Leningradu. Na Ladoškem jezeru pa sla bila potopljena dva velika vlačilca. Pri Koboni, na nekem zelo važnem kraju ob južnem bregu Ladoškega jezera, so nemška lelala s težkimi bombami razdejala tovorna skladišča in pognala v zrak vlak s strelivom. Prav tako hudo je bila zadeta železnica pri Murmansku.
Berlin, 25. nov. AS. Izvedelo se Jo, da so v Stalingradu, kjer je od 24 mestnih četrti že 22 četrti v nemških rokah, nemški strelci z osredotočenim ognjem svojih Iojkiv uničili številne sovražno možnarje. Novi tanki z metalci ognja, ki jih zdaj začenjajo uporabljati proti hišnim blokom. katero branijo rdeči v središču mesta, so s svojo povečano razdiralno silo dosegli novo znatno uspehe To novo nemško orožio ima gibljive cevi, ki lahko bruhajo ogenj š<vt nadstropij visoko. Novi napadalni tank ima tudi težko orožje ter se lahko zavije v umetno moglo, da ga sovražnik no moro videti. Pred nedavnim je skupina teh tankov napadla blok v utrdbe spremnje-nih hiš, ki se jo preje dolgo upiral. Sedaj pa so bile zgradbe v kratkem času vse v plamenih in njihovi branilci so se morali vdati z. vsem orožjem in živežem. Nadalje tudi poročajo o novih nemških strojnicah, ki so povzročile strahotno izgubo v sovjetskih vrstah.
Naraščajoči osni odpor na alžirski meji
Sovražna propaganda napoveduje ostre boje v Tunisu
Lizbona, 24. nov. AS. »Diario Popuilar« piše, | ali po Siciljskem kanalu, na višini njih prejš-da imajo Anglo-američani vedno bolj opravka I njih dejanj.
s prvim resnim odporom na alžirski meji. Iz verodostojnih virov javljajo, da operira proti angleškim silam vedno več italijansko-nemških letal s Sicilijc, Sardinije in Korzike, ki so tri velike nepremične nosilke letal v Sredozemskem mor ju. Ta letala se ne omejujejo na bombardiranje sovražnih zbirališč, temveč izvajajo taktiko, ki se je izkazal« za dobro na Norveškem in prevažajo na tisoče ljudi in množine potrebščin.
Sovražniki se morajo boriti z ničmanf resno nevarnostjo podmornic. Italijanske podmornice, ki v drznih napadih vdirajo v zasedena pristanišča in torpccHrajo za Anglosnse tako dragocene pnrnike. Anglosaška izkrcanja so dosegla svoj cilj le z mftogimi izgubami življenj. Ker so Italijani z naglo organiziranimi operacijami zasedli Korsiko in ojačili garnizije na Sardiniji, so anglogsaške operacije usodno izpostavljene letalskim napadom Osi, s katerimi se namerava za vsako Ceno preprečiti konsoli-diranje sovražnika v Severni Afriki.
List »Seculo« piše, da je hitrost, s katero so sile Osi poslale v Tunis ojačenja z letali

Francozi ustanavljajo afriško falango
Pariz, 25. novembra. AS. Francoski vladni delegat v zasedeni Franciji veleposlanik de Brinon je v navzočnosti nemškega tiskovnega poglavarja dal zastopnikom pariških listov izjavo, v kateri je rekel, da dve pomembni dejstvi dajeta svoj pečat vsem naporom francoske vtlade: radijska poslanica maršala Pe-taina in radijska poslanica predsednika vlade Lavala. Kar se tiče maršala Petaina. je on potrdil, da. so se francoske čete v Afriki na več odsekih upirale engleškonmerikanskemu napadu. V poslanici predsednika vlade Lavala pa je bilo jasno povedano, da je Roosevelt ustvaril med Združenimi državami in Francijo nepremostljiv prepad, še važnejše pa je, da je Laval napovedal ustanovitev posebne afriške falange, ki bo vživala vso podporo francoske vlade in katera bo dobila vsa potrebna bojna sredstva za prostovoljce, ki se bodo v tej legiji zbirali. Nabori so že v teku. Vodijo jih vsi uradi organizacij. ki so za sodelovanje v zasedenem ozemlju, v nezasedenem pa jih vodijo oddelki francoske legije. Voditelj naborne organizacije je Darnand, načelnik oddelka za odlikovanja
v francoski flegiji. Ime afriška falanga so izbrali zato, da bi onemogočili zamenjavanje s francosko legijo in z legijo prostovoljcev, ki se bori proti boljševizmu. Francija potrebuje zanesljive vojake in častnike, ki so pripravljeni boriti se proti napadalcu na francoski imperij. Govoreč o politiki francoske vlade je de Brinon dejal, da je vedno jasnejša in trdnejša. Sedaj se vlada trudi, da bi izvedla svojo politiko v popolnem soglasju s silami trojnega pakta in v ta namen je treba preustrojiti francosko javno mnenje.
Zato je Lnvnlu potrebno sodelovanje tiska. Ko je odgovarjal na neko vprašanje, je de Brinon rekel, da bodo vojaki afriške falange nosili francoske uniforme in da se bodo smeH med prostovoljce javljati ne le civilisti, pač pn tudi vojaki, in da so nekateri oddelki falange že pripravljeni za pot proti bojišču.
Berlin, 25. nov. AS. Izvedelo se je, da so pri tretji nedeljski zbirki za zimsko pomoč nabrali 43,149.86? mark.
Rim, 25. novembra. AS. Včeraj zjutraj je londonski radio objavil naslednje: V Tuniziji se morajo zavezniki spopadati z letali, ki jih Nemci in Italijani stalno dovažajo iz Sicilije in Libije, med tem ko moramo mi dovažati letala in bencin po več sto milj daleč. Vojni dopisniki zatrjujejo, da bo moralo poteči nekaj časa, preden bomo v stanju, da bi sprožili večjo ofenzivo.
Predvčerajšnjim zvečer pa je londonski radio objavil: Nemci in Italijani dobivajo močna ojačenja v Tunizijo, letalsko delovanje v Severni Afriki se ojačuje. Trije parniki so bili zadeti ob alžirski obali. >Newyorl< Times< pa je predvčerajšnjim objavil uvodni članek, v katerem pravi, da bi bilo napak prezgodaj misliti na popolno zmago zaveznikov v Afriki. V luči teh gesel britanske in ameriške propagando o dogodkih v Severni Afriki, pa je treba motriti silen vik in krik, s katerim ta propaganda razpihuje napade in protinapade krajevnega značaja na sovjetskem bojišču, da bi tako javno mnenje ohranila v stalni napetosti.
Razkroj francoskega imperija
Rim, 25. nov. AS. Zdi se, da 6e razkroj francoskega imperija pospešeno nadaljuje. Admiral Darlan je razžiril po radiu ob zvoku marseljeze zanesno poročilo, da se je francoska zahodna Afrika (Dakar) podvrgla njegovemu povelju in jo bodo zato zasedli Angloamerikanci. Poročilo 6e je "zaključilo z vzklikom: »Živel maršal!« Maršal Petain pa je s 6voje strani dal razglasiti iz Vichyia naslednjo poslanico Francozom v zahodni Afriki: »Ostanite zvesti mojim navodilom in če boste napadeni, se branite, da bc6te s tem zatrdili francosko suverenost vsi Francozi in domačini, bratsko združeni v ljubezni do domovine!«
To poročilo na še v Združenih državah ni uradno potrjeno. Neka radijska oddaja iz \Vashing-tona je potrdila severnoameriško neodločnost do Darlana, ki je dvojni izdajalec, vendar pa je zaključila, da je važno, priključiti si »24.000 kv. kilometrov ozemlja«.
Atentat na Girauda
Pariz, 25. nov. AS. »Petit Parisien* poroča iz Alžirja, da je bil general Giraud ranjen v atentatu, ki sta ga naredila nanj dva francoska častnika, Dva mornariška častnika 6ta napadla generala Girauda, ker je prelomil svojo besedo ter streljala na njega. Amerikanci so ju ubtreliii.
Eksc. Visoki komisar pregledal žensko bolnišnico, otroško zavetišče in obcdnico obč, podpornega urada
v Trnovem
Ljubljana, 2'. novembra.
V	sredo dopoldne ob pol enajstih ie l\ksc. Grazioli v spremstvu pokrajinskega zdravnika dr. 1'alestrerija,	iV
l'.r.fr>'i» i ,U>V/'»ti in	i i
J'.'i' iV ':i [•/•ti' napravil obisk v žrnski bolnišnici v Ljubljani. Eksc. Visoki komisar z velikim zanimanjem zasleduje stanje in delovanje ljubljanskih bolnišnic in daje pobude za zboljšanje poslovanja v korist siromašnega delavnega ljudstva. Njegov obisk v ženski bolnišnici je imel namen pregledati delovanje zavoda in ugotoviti najvažnejša vprašanja s katerih rešitvijo bi se zavodu omogočilo še plodonos-nejše delo.
Na vratih zavoda je pričakoval visoki obisk predstojnik zavoda primarij dr. Zalokar z zdravniki in upraviteljem. Po medsebojnih pozdravih jo krenil Eksc. Grazioli najprej v učilnico babiške šole, kjer so bile gojenje zbrane pri pouku. ?.ivo se je zanimal, kako napreduje njihovo učenje in izrazil zadovoljstvo za njihovo pridnost ter jih v lepili besedah ojk>-zoril nn važnost |>okliea. kateremu so se posvetile. Eksr. Grazioli je nato obiskal posamezne bolniške sobe. kjer se je razcovarjal z nekaterimi bolnicami. Prisrčne čestitke pa ie izrekel kmečki materi, ki jc vsa srečna stiskala k sebi že desetega otroka. Sodobna operacijska dvorana, kakor tudi rentgenskn naprava v zavodu je žela odobravanje visokega gosta, prav tako sta bila pohvalno omenjen red in čistoča, ki vladata v zavodu.
Končno je Eksc. Grazioli obiskal tudi v kletnih prostorih nastanjeno kuhinjo in pralnico, kakor tudi stanovanjske prostore gojenk babiške šole. Po končanem pregledu je Eksc. Grazioli na-iočil predstojniku zavoda, da bo za, zdravje naroda tako pomembni zdravstveni zavod deležen vse njegove naklonjenosti in podjtore in da naj se glede vseh nujnejših potreb, ki jih zavod ima za modernizacijo in delovanje, sproti obvešča. Nadalje je sporočil Eksc. Grazioli, da poklanja 10.000 lit za najpotrebnejše matere. Ekscelenca Grazioli je tudi tako izrekel priznanje predstojniku zavoda dr. Zalokarju ter v*em njegovim sodelavcem zdravnikom za vestno in skrbno delo. Sestri prednici pa je naročil, naj vsem sestram usmiljenkam sporoči njegovo zahvalo za njihovo ljubezni polno požrtvovalnost, ki ;o kažejo pri negi bolnikov. Po prisrčnem slovesu je Eksc. Grazioli nadaljeval svojo pot -"arnflaaiiaBsiaaMCBBisfiBBoenaaBaBe
Sprememba seznamov točk glede klobukov
Pokrajinski korporecijski svet je izdal okrožnico z obvestilom o nekaterih spremembah v seznamih točk, ki se tičejo izključno klobukov.
V	seznamu »L Oblačilni predmeti za moške in dečke« je pri zaporedni številki 24, k: «e tiče klobukov iz klobučevine, dodati naslednjo opombo: še neizoblikovani klobuki iz klobučevine so izenačeni s klobuki iz klobu-čevine.
Pri odddelku >11. Oblačilni predmeti za ženske in deklice« v koloni zn deklice pri štev. 19 se spremeni število točk (odrezkov z arabskimi številkami) od sicer pri klobukih iz klobučevine, baržuna, pletenin ali drugih ikanin, opremljenih ali ncoprcmljenih od 3 do 4. pri klobukih iz slame, lubja, palmovih vlaken, oblanja ali drugih podobnih 6novi, opremljenih s tkaninami, pa od 2 na 3. Opomba glede največjega obsega 5h cm se pri klobukih /a deklice črta. K številki 19 se še dodajo naslednje tri opombe: 1. še neoblikovani klobuki iz klobučevine so izenačeni s klobuki iz klobučevine. 2. Klobuki, ki so napravljeni deloma iz klobučevine ali tkanin in deloma iz pletenin, se kvalificirajo kot klobuki iz klobučevine. baržuna, pletenin ali druge tkanine, opremljeni nli nconremljeni. 3. Pri klobukih iz slame, lubja, palmovih vlaken, oblanja ali drugih podobnih snovi se ne smatrata kot oprema preprost trak gornjega dola klobuka, niti jiodloga klobuka.
Pri oddelku »III. Oblačilni predmet} zn otroke« se doda nova zaporedna številka 10: Klobuki (razen klobukov iz slame in sličnih) in čepice, velikost 47 do 51—2 točki (odrezka z arabskimi številkami).
V	tabeli H: Izdelki, ki niso vezani nn izkaznice, je dodati naslednje postavke:
klobuki iz slame za moške, ženske in otroke;
klobuki za duhovnike;
čepice in kape za vojake in pripadnike vojaštvu izenačenih korpusov;
čepice za državne pokrajinske in občinske uradnike in agente;
čepice za pripadnike organizacij Narodne fašistične stranke (PNF).
Malo pred dvanajsto je Eksc. Grazioli prispel v otroško zavetišče v Trnovem, kjer se je mladež otroškega vrtca pripravljala na vstop vobed-nico. Voditeljica šolskih sester Nolre Dame, ki vodijo zavod, je vodila goste najprej v obednico, kjer so se zbrali malčki iz otroškega vrtca in najprej lepo zmotili zahvalno molile«' pred obedom. Obednico za malčke je uredil GILL in je nad vse lično urejena, glavna stena je okrašena s trobojnico in s sliko Kralja in Co5a",;a ter Duceja. Malčki so začeli med veselim živžavom obedovali medtem ko je liksc. Grazioli povprašal zdaj tega, zdaj drugega, če mu dobro tekne. Ob slovesu so malčki navdušeno, prav tako kakor ob prihodu, pozdravili z rimskim pozdravom. Eksc. Grazioli pa je naročil, naj jih v njegovem imenu obdarujejo. Gostje so si nato ogledali šo vse druge naprave otroškega zavetišča, tako spnl-nice, obednice, učilnice in dnevne prostore, ki so vsi najmodernejše urejeni. Tudi kuhinja je Žela priznanje in pohvalo. Oh slovesu je izrekel Eksr. Grazioli priznanje voditeljici zavoda in pohvalno podčrtal delavnost občinske podporne ustanove, ki je tudi na tem delu mesta poskrbel, dn ob zimskem času najpotrebnejši otroci brezplačno dobivajo hrano.
Odtod je krenil Eksc. Grazioli s spremstvom še v obednico občinske podporne ustanove, ki je urejena v prostorih trnovskega občinskega podpornega urada v bližini farne cerkve. Tu so pričakovali visoki obisk ljubljanski župan general Rupnik in ljubljanski podžupan komendator dr.
Tranchida, kakor tudi drugi predstavniki občinske podporne užtanove. Najprej so si gostje ogledali obednico podporne ustanove, kjer 6o 6e že zbirali TrnovVSani, ki 60 prišli na kosilo. Med njimi je bilo tudi mnogo takih, ki so prišli po kosilo s po6odo z namenom, da ga odnesejo domov in razdele še drugim družinskim članom. V tej obednici dobi vsak dan okrog 190 podpirancev kosilo. Ek6C. Grazioli je naročil, naj se delitev obrokov začne, hkrati pa se je tudi sam osebno prepričal, da razdeljuje |xx!jx>rna ustanova res dobre, tečne in zadostne obroke. Eksc. Grazioli je nato obiskal še pisarniške prostore občinske podporne ustanove, ki ima 6edaj že nad 1300 podpirancev. Eksc. Grazioli se je pohvalno izrazil o delovanju ustanove ter izrekel svoje priznanje županu, podžupanu in predsedniku občinske pod[K>rne ustanove majorju Campana za to, da so te ustanove tako uspešno začele z delom v korist delovnih in potrebnih slojev ljubljanskega prebivalstva.
Maša zadušnica
za prof. Umbertom Nanom
Ljubljana, 25. novembra. Prof. Umberto Nano, ki je kot uradnik zavoda »Emona« padel pod zločinsko komunistično roko pri Čermošnjicah, je bil deležen vse počastitve, ki jo zasluži njegova vzvišena žrtev. Na dan pogreba je bila ob devetih dopoldne v uršulinski cerkvi maša zadušnica za pokojnim profesorjem. Spomin državljana, ki je padel sredi dela, ki je bilo posvečeno temu, da bi se zopet mogla obdelovati slovenska zemljišča, so počastili s svojo navzočnostjo pri maši zadušntci Visoki komisar Eksc. Grazioli, armadni poveljnik Eksc. Mario Robotti, Zvezni podtajnik Capursa kot zastopnik odsotnega Zveznega tajnika ter veliko število visokih vojaških predstavnikov in fašističnih hierarhov.
Visoki komisar sprejo! italijanske učitelje
Včeraj zvečer ob 18.30 je v sprejemni dvorani vladne palače Visoki komisar sprejel v navzočnosti šolskega komisarja voditelje in učitelje italijanskih šol v Ljubljani.
Najprej je profesor I)e Poli predstavil vse navzoče po vrsti, nato pa jc Eksc. Grazioli iz-
rekel svoi prisrčni pozdrav italijanskim učiteljem v glavnem mestu in v drugih središčih liokrajine in poudurjal naloge, ki so jim bile |)over jene.
Sestanek se je začel in zaključil s pozdravom Kralju in Cesarju in Duceju.
Kako je h\\ prof. Umberto Ikm umorjen
V sredo dne 6. maja t. 1. je prof. kav. Umberto Nano, funkcionar družrie »Emona- šel po službeni dolžnosti iz Cermošnjie v Semič. Okrog petih popoldne se je vračal v svojem avtu, v katerem 60 bili Vute Radko ter tolmač Kobal Ljubo.
Potem, ko so prešli Brezje, je na vrhu klanca na ovinku cest nenadoma ustavilo avto šest oboroženih partizanov, ki so imeli s seboj tudi strojnico.
Prof. Nano in njegovi potni tovariši so bili takoj aretirani in prepeljani v bližnji gozd, med tem ko so avto prevrnili v prepad ob cesti.
Po izjavah, ki so jih pri spraševanju podali partizani, udeleženci tega zločina, so razbojniki že od začetka postopali kar najbolj kruto. Kobal je bil pretepen ter nato izpuščen; profesorja Nana pa so odpeljali še bolj globoko v gozd
Prosil je, da bi ga rešili ter jim ponudil tudi denar. PaTtizani so ga zasmehovali in ga pretepali. Zapovedali so mu, da naj pljuva na fašistični znak, ki ga je vedno nosil na suknji, potem pa naj ga zažene stran. On je to odklonil. Nato so_ mu ga partizani sami sneli ter mu ga pribodli na jezik in ga še dalje zaničevali in pretepali. Končno so 6e naveličali pretepanja, ga 6lekli in vrgli v bližnji
globok kamnit Jarek; popolnoma pobesneli v svojem dejanju so svoje kruto ravnanje še nadljevali. Večkrat zadet 6 skalami in ves krvav jim je vpil, da ga tako ne bodo nikdar ubili. V odgovor so začeli metati še večje skale. Še 6e je lahko enkrat, dvakrat ali trikrat dvignil, dokler mu končno zelo velika skala ni razbila glave.
Tako je umrl ubogi prof. Nano.
Mnogo časa pozneje 60 nekateri prebivalci Srednje vasi začutili 6trašen duh, ki je prihajal iz bližnjega jarka; nekateri so se prostovoljno namenili pogledat, kaj je vzrok temu in 60 našli truplo v razkrajajočem se stanju.
Ker jim kamenit teren ni dopuščal, da bi izkopali jamo za grob, so ga morali posili 6ežgati. Pozneje 60 zbrali kosti in pepel in položili vse skupaj v malo votlino poleg jame ob vhodu v jarek sam.
Žalostni ostanki čakajo 6edaj krščanskega pogreba.
Partizani, ki so 6e udeležili napada, so priznali, da je bilo zadržanje profesorja Nana vseskozi odlično, mirno in junaško.
Gospodarstvo
v Italiji. Italijansko obrtništvo je zelo ....... Oi
Obrt
močen faktor v gospodarskem življenju. Ure za približno 800.000 obratov, kar je 4.1% vsega pridobitnega prebivalstva v Italiji. K temu pa je prišteti še najmanj 200.000 članov obrtniških družin, ki tudi delajo. Razdelitev po zemljepisnih vidikih je naslednja: severna Italija 334.590, sred. 125.5S6, južna Italija 174.541 in na otokih 114.964 obrtniških obratov. Največja skupina so prevozniki s 145.857 obrati. Nato slede: oblačilna stroka 132.238, čevljarstvo 94.712, lesna 6troka 83.724, kovinska 62.091, brivci in frizerji 60.288, instalaterji 51.820, hranilna stroka 30.9S1 itd.
Nova industrija v Zagrebu. V Zagrebu je bila ustanovljena d. d. za izdelovanje kontaktov z glavnico 11.5 milij. kun. Od tega je aport 5.98 milij. klin, v gotovini pa je bilo vplačanih 5.52 milij. kun. Družba izdeluje elektrotehnični material in je pri njej udeležena berlinska tvornica akumulatorjev.
Nove družbe na Hrvatskem. V trgovinski register v Zagrebu je bila vpisana Dunajska mestna zavarovalnica z glavnico 3 milij. kun. Nadalje je bila vpisana d. d. Gornješleske topilnice Silesia jeklo z glavnico 0. 75 milij. kun.
Čekovne in hranilne vloge v Srbiji. Od aprila lani do sedaj 60 hranilne vloge pri Poštni hranilnici v Srbiji dosegle 100 milij. din, dočim 6c je
na čekovnih računih nabrala že vsota okoli 1 milijarde dinarjev. Nadalje je srbska poštna hranilnica uvedla razne olajšave pri izplačilih tako za čekovne račune kot za hranilne vloge.
Posestne spremembe v Srbiji so možne le tedaj, če jih dovoli generalni pooblaščenec za gospodarstvo ali urad, ki ga zato pooblasti. Tudi nakup posestev na dražbah je navnotako podvržen odobritvi omenjenih uradov.
Blokiranje bančnih računov v Turčiji. »II Šole« poroča iz Carigrada: Vsi bančni konti v Turčiji so blokirani. To velja za banke. List pripominja, da gre verjetno za priprave za plačevanje novega dohodninskega davka, ki ga je te dni izglasovala skupščina. Ta novi davek bodo morali plačevati kmetovalci, posestniki nepremičnin, osebe z dohodki nad 2.500 turških lir letno, trgovinski posredniki itd. Znesek bo določila posebna komisija. Vsekakor pa davek ne sme presegati 50% čistih dohodkov, ki so bili realizirani v teku enega lela.
Gospodarska bodočnost Črne gore. St. Zaradi vojnih dogodkov je bilo potrebno obnoviti črnogorsko gospodarstvo. Predvsem se bo treba po svetiti delu za povzdigo kmetijstva in sicer na sektorju Cattaro-Cetinje in Skader. Zlasti se pričakuje veliko od izsušitve Skadrskega jezera, za kar obstoja že star načrt, ki je predvideval stro-
Opozorilo športnim društvom
Fiduciarij Conija 6p»roča: »Opozarjamo vse športne organizacije na določilo člena 6. odredbe št. 31 z dne 20. febr. 1942-XX Visokega komisarja (Službeni list St. 15), ki obravnava vprašanje športnih prireditev.
Od zdaj dalje ne bodo dovoljene športne prireditve, ki nimajo pooblastil, o katerih govori čl. 6 omenjene odredbe.
Proti kršilcem bo Coni uporabil 6troge ukrepe ne glede na nadaljne korake, ki jih bodo podvzeli merodajni organi javne varnosti.«
Prijava inventarja blaga, ki je vezano na nakaznice
Pokrajinski 6vet korjx>racij je ugotovil, d" so mnoge tvrdke začele prodajati konzuinentoju blago, ki je vezano na nakaznico, d isi še niso predložile inventarja takega blaga. Ie tvrdke ,se opoz^rjujo tla dolžnost predložitve inventarja in se pozivajo, da nemudoma in brez nadaljnjega odlašanja to dolžnost izpolnijo ter medčasno takoj prenehajo s prodajo blaga, ker jim bo sicer na podlagi tozadevnih ugotovitev oblastvenih organov, ki so že pričeli s kontroliranjem, odvzeto obrtno dovolilo.
žke v znesku 80 milij. lir. Potrebno bo tudi regulirati reko Bojano, odlok Skadrskega jezeru. Drugo važno delo pa obstoja v pogozditvi. Nadalje ima Črna gora bodočnost tudi v rudarstvu, za kar je potrebno začeti z izkoriščanjem boksita, ksaterega znatna ležišča se nahajajo pri Baru, potem pa obstojajo tudi možnosti za izkoriščamo ležišč premoga v bližini Beran in Plevlja.
Delovni fras v Bolgariji. V Bolgariji so uvedli enoten delovni čas za javne urade, kot poroča gosjiodarski bilten agencije SleTani. Če znaša delovni čas osem ur, znaša pavza 80 minut. Če pa je delovni Čas samo 7 ur, pa samo 15 minut. V primeru zmanjšanja delovnega časa na 7 ur, 6e plače ne smejo znižati. Za delovni čas v tvor-nicah bo dala posebno odobrenje inšpekcija dela.
Novi bankovci po 20 pengo na Madžarskem. Madžarska narodna banka je začela z izdajo novih bankovcev po 20 pengd, ki nosijo datum dne 15. januarja 1941. Od 10 novembra dalje so je znflela zamenjava dosedanjih bankovcev po 20 pengo, ki nosijo datum izdajfe z dne 2. januarja 1930 Zamenjava bo trajala do 31. oktobra 1943, do tega dne pa so še veljavno plačilno sredstvo.
Papir v Srbiji. Centrala za papir v Srbiji bo dajala nakazila za papir, za katerega velja urejeno gospodarstvo, samo onim potrošnikom iu predelovalcem, ki bodo oddali neko količino starega papirja ali odpadkov.
Fordove tovarne v Rusijo. »Frankfurter Zei-tung« poroča, da so Sovjeli kupili v Ameriki veliko tvornico avtomobilskih gum v Detroitu, katero bodo prenesli v Sovjetsko Rusijo, kjer bodo ameriški 6troji nadaljevali delo.
Indija postaja angleški upnik. Iz Londona poročajo, da bodo indijske teriatve do Anglije narasle v kratkem tako visoko, da bodo prekašale indijske dolgove Angliji. Indijsko posojilo, ki je bilo leta 1936 najeto v Angliji, je znašalo tedaj 376 milij. funtov, vrniti pa je le še 80 milij. Angleške naložbe kapitala v indijski industriji so znašale pred vojno še 616 milij., znašajo 6edaj samo še okoli ' 240 milij. Zaradi vojnih dobav je dobroimetje Indije naraslo v Angliji že na 302 milij. funtov. Zaradi tega je računati, da bo Indija napram Angliji kmalu izostala aktivna.
Konec moratorija v Španiji. Z dnem i. januarja 1943 preneha splošni moratorij, ki je liil proglašen v Španiji, ki je bil uveden zaradi državljanske vojne.
Montecatini v špnnij?. Znana italijanska kemična družba Montecatini je skupno z neko šipiansko finančno skupino ustanovila tvornico za sintetični dušik, ki bo v Asturiji. Največji del strojev za novo tvornico je bil izdelan v Italiji. Letna proizvodnja naj bi znašala 250.000 met. stotov amonijevega sulfata. Španija doslej ni imela svoje znatne industrije umetnih gnojil.
Posebna emisijska bankn za del vzhodnih dežel. Že nekaj mesecev deluje v Ukrajini posebna emisijska banka, ki ie dala v promet nove bankovce, imenovane karbovance. Sedaj se pripravlja ustanovitev posebne emisijske banke tudi za vzhodne dežele kot so Estonska, Latiška in Litva. Tu so bili rttblji zamenjani v Beichskreditkassenscheine, kateri slednji bodo j še nadalje ostali plačilno sredstvo. Nova emi-'■ sijska banka bo imela sedež v Rigi za vzhodno deželo. Za kritje novih bankovcev, ki jih bo izdala ta banka bodo služile predvsem trgovske menice, nato pa tudi hipoteka na vsa zemljišča v tej deželi do zneska 2 milijard mark.
Zadolžnice Hranilnice hrvatske države. Hranilnica Neodvisne hrvatske države je pooblaščena izdajati blagajniške zapiske v komadih po 1.000, 5.000, 10.(KM) in 100.000 kun v skupnem znesku do 230 milij. kun. Obrestna mera je 4%, obračun obresti polleten. Za zadolžnice jamči Hrvatska država.
mi, VI, % #.if # ##
CESARICA S TRPEČIM SRCE
Dogodki so se nato hitro sprožili. Vojna je izbruhnila 26. aprila in 4. junija je piemontska vojska zmagala pri Magenti, 24. junija pa pri Solfcrinu Dne 11. julija sta se Franc Jožef in Napoleon III. sešla pri Villafranci.
Med sestankom je Napoleon III. izjavil: »Veličanstvo, lahko se pogajava, potem ko sva se častno spoprijela na liojišču.« Franc Jožef je odgovoril: »Kakor vi, veličanstvo, želim tudi jaz mir. Orožje je odločilo proti meni. Jaz sprejemam to odločitev. Izgubil sem Lom-bardijo in zato se ji odj>ovediijem.<
Vojna je bila končana. Diplomati so nato sklenili mirovno pogodbo.
Franc Jožef se je vrnil na Dunaj silno potrt zaradi poraza. Pred svojo ženo se je čutil jx>nižanega, sramoval se je prod materjo, svojimi narodi, svojo vojsko in vso Evropo. Sedaj ni bila več Elizabeta, ampak on je bil tisti, ki ni hotel videti nikogar več. Zbežal je iz svoje prestolnice in iskal samote in molka.
Med tem ko je grmel top po lombardski nižini, je bila Elizabeta silno hladnokrvna in odločna. Na vse strani je dajala zgled poguma. Večkrat je prosila svojega moža/da bi ga smela obiskali v glavnem slanu v Veroni. Odklanjal ji je vedno z istimi nežnimi besedami: »Na žalost ne morem izpolniti tvoje želje. Ne muči so in so čuvaj. Ohrani se zame, ki toliko trpim.« Omahnila ni nikdar do zadnjega dne
Bila ni nič manj pogumna in odločna v dneh po cesarjevi vrnitvi Trudila so je, da bi ga prebudila iz njegovo otopelosti, da bi
ga otresla moreče žalosti in da bi mu vrnila zaupanje v bodočnost. Zlasti pa se je trudila, da bi niti dokazala, da rešitev cesarstva zahteva velike reforme in nove velike žrtve. Porazi v Lomhardiji zahtevajo kazni nad poveljniki v avstrijski vojski, ki naj bodo v ojiomin. Ce pa hoče Avstrija ohranili-svoje mesto med velesilami, tedaj se mora popolnoma prenoviti. Vse te svoje misli je Elizabeta črpala iz svoje uvidevnosti. Naravnost neverjetno je, kako je videla vse pravilno I
Na nesrečo pa ni naletela na noben odmev pri cesarju Ni maral odgovarjali na njena vprašanja in o njenih nasvetih se ni maral z njo spuščati v razpravo. Sicer pa je v svoji nesreči padel še bolj pod vpliv svojo matere, ki ga je podpirala na ta način, da ga je hujskala proti Elizabeti.
Sicer pa je imela Zofija mnogo odličnih nagibov za to, da ni dopuščala, da bi govorili o »žrtvah« in »kaznih«. Javno mnenje je namreč njej očitalo krivdo za nesreče v Italiji. Vsi so vedeli, da je silno želeln vojno. Ona je bila tista, ki je odklanjala popuščanje in sporazumevanje. Njene nesrečne poteze in rotenja so pospešila katastrofo Ona je bila lista, ki je Franca Jožefa obdala s svojimi ministri in generali in ti so povzročili poraz. Franc Jožef sam je še vedno blebetal tisto, kar mu je njegova mati narekovala.
Med soprogoma je kmalu prišlo do prvih sporov. Elizabeta je postajala utrujena. Zopet je zapadla v isto čustveno krizo, zaradi katere je toliko trpela že pred dvema letoma. Začela je hirati in se v nekaj dneh po|x>lnoma spremnila.
Tokrat pn se je duševni krizi pridružila še čustvena kriza. Po svoji vrnitvi iz Villafrance jo cesar izgubil ves ugled pri svoji ženi.
Slika, ki jo je o svojem možu Elizabeta nosila iz časov ob zaroki in poroki, je popolnoma izginila, Zdel se ji je skromen, ne-dolaveti, neodločen, potlačen zaradi dogodkov, nesposoben, da bi sn otrese] materinega nadzorstva, zmanjšan v svoji cesarski vlogi. Sicer ga jo še spoštovala, ljubila pa ga ni vež. Razočaranje je bilo
popolno. Lepa slika je za vedno izginila. Poslej bo Elizabetina duša podobna razdejani puščavi.
Kmalu pa se bo še ena izkušnja pridružila vsemu temu trpljenju. Njena sestra Marija, ki je bila prav tako lepa in jo je zelo ljubila, se je v februarju 1859 poročila s kraljevim princem v Neaplju. Ta dogodek je zelo razveselil bavarsko vojvodsko družino, ki je doživela, da je še ena hčerka stopila na vladarski prestol. Ko je 22. maja kralj Ferdinand II. umrl, je kraljevi princ postal kralj obeh Sicilij in si nadel ime Franca II. Po zmagah pri Magenti in Šolferinu pa je Garibaldi nadaljeval svoje delo v Siciliji in 7. septembra 1800 se je kralj moral zateči v trdnjavo Gaeto, kjer ga je Garibaldijeva vojska oblegala. Toda kako dolgo bo trajalo obleganje? ... Begunci so pripovedovali, da je bila kraljica Marija duša odpora in da je pred vsem svetom odlično prikrivala stra-hotepnost svojega moža.
Šesto poglavjo.
V novembru 18G0 je trpljenje Elizabeto tako izčrpalo, da so se bali za njeno življenje. Večkrat se je po Dunaju žb razširila novica o njeni smiii.
Zdravniki si niso mogli razlagati tega zavratnega hiranja, ki ga nič ni moglo ustaviti. Nekateri so sklepali, da je zbolela za jetiko, drugi so govorili o bolezni porodnih organov. Motili pa so se vsi; Elizabeta je bolehala za dedno boleznijo Wittelsbachovcev, Toda v tistih časih zdravniška veda še ni mnogo vedela o skrivnostnih znakih živčnih bolezni.
Nazadnje so se Esculapovi služabniki izrekli, da je Elizabeta zbolela za jetiko; svetovai so ji bivanje v Južni Tirolski ali pa ob Gardskem jezeru Nestrpno je vse to odklonila in je hotela odpotovati mnogo dalje; sklenila je oditi v Madeiro... To se pravi: hotela je zbežali.
Zdravniki niso mogli s svojimi nasveti ničesar doseči in so morali pristati na bivanje na Madeiri.
Vsi se še dobro spominjamo, kako je 20. maja nekaj minut po osmi uri zjutraj, skupno s svojim mašnim strežnikom akademikom Viktorjem Rojicem omahnil v Streliški ulici, zadet ml komunističnih morilcev. Malo pozneje istega dne so morilci ustrelili tudi Iva Peršuha.
Iz smrti v življenje
Danes ]e poteklo pol leta od mučeniške smrti prof. dr. Lamberta Ehrlicha
Ljubljana, 25. novembra. I mesto pred peščico Slovencev. Le maloštevilni so Danes je poteklo pol leta od f^ndškesmrU bili tist^ki » se mu ^1-Ko^ « «h.J rseucihškega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha. ^aJterializ«u; pzakritemu v takozvani .osvobodil-
ni fronti«, ko je njegovo srce trepetalo za usodo našega ljudstva v času. ko ga jo Bog po svojih nedoumljivih sklepih najtrše obiskal, ko še ni bilo slovenske samoobrambe, no javne besede slovenskega tiska, ne moralne opore javnega mnenja, ko so bili še redki t i-ti, ki so upali dvigniti svoj glas proli nastajajočemu komunističnemu na-silstvu »osvobodilne fronte«, jo je prof. Ehrlich že v začetkih do dna spoznal in prav ocenil, saj so bili v njenem vodstvu ljudje, ki so prej že na vseučilišču 10 let sejali razkroj, sovraštvo in brez-boštvo.
Na njegovem pogrebu ni bilo zunanjega bleska. ne številnih zastopstev, niti večine mnogih, ki bi lahko s svojo udeležbo izpričali gnus nad strahotnim dejstvom, da je ob najbolj nesrečni uri postal revolver razsodnik v najvišjih duhovnih vprašanjih osebnega in narodnega življenja. Videli |ia smo na njegovem pogrebu nekoga drugega, videli smo množice mladine in ljudstva. Prišli so tisoči, ki so tam na Žalah prisostvovali kaj edinstvenemu pogrebu. Dve krsti brez vencev, pa s trnjevo krono; brez govorov, pa z enoglasno obljubo in prisego množice mladih src, da bodo strla glavo kači, ki smrtno zalezuje naše ljudstvo
Skozi deset let je profesor Ehrlich vsako jutro ob tem času zapuščal Akademski dom sv. Cirila, kjer jo v svojem najljubšem svetišču, v ka-p 'lici slovenskih svetnikov dnevno maševal in pridigal za akademike. Deset let je ob istem času lv>dil to pot, vselej z napol priprtimi očmi, ves zatopljen v pomašni razgovor z Bogom. Skoraj vedno jo bil ogrnjen v svojo značilno palerino, ki jo bila v trenutku njegovega zemeljskega slovesa ornat, v katerega je bil ležeč sredi ulice tako veličastno odet, da je tudi njegovo ubito truplo oznanjevalo — vojvodo.
Dr. Lambert Ehrlich je bil vojvoda makabej-sl ega boja slovenskega ljudstva in zlasti njegove mladine zoper smrtno zaroto, ki jo je bila |>red letom dni nad Slovenci oglasila družba komunističnih krvolokov. Čudno je bilo to vojvodstvo. Nihče ga ni izbral, nihče izvolil, nihče ustoličil, pa tudi nihče ni tekmoval z njim za to mesto. Sam Bog ga je postavil, on lio sprejel to »imenovanje«
Danes se ta prisega izvršuje. Ljudstvo se je zavedlo zalezovanja te kače, tisoči ji že 6toje na glavi, vse pošteno in trpeče ljudstvo že grabi za kamenje, da kačo pohije. Ko bi se mogel pogreb prof. Ehrlicha ponoviti, bi morda na njem videli mnoge, ki jih pred pol letom ni bilo. Toda Ehrlich tega tudi ni potreboval. Sveto živečemu, ubožnemu. ponižnemu Ehrlichu je bil namenjen veličastnejSi, mnogo pomembnejši pogreb. Našemu ljudstvu je bila potrebna Ehrlichova smrt kot glas nedolžno prelite krvi in 0|K>min z. najvišjega mesta, tako kot jo je Bog bolel, ob času in na kraju, ki ga je določil On. Kdor ga je videl tisto jutro tam sredi Streliške ulice, mirnega, z nasmehom na obrazu, obdanega od množice mladih in revnih v zboru rožnega venca, v krvi, ki so jo brisali robci in jiodobice, ta ve, zakaj mu je Bog naslonil tako veličastno smrt. Njegova prelita kri ie bila seme za rast novih borcev z.a Kristusa Kralja in proli satanu, pogreb znanilca najtežjega boja slovenskega ljudstva ob njegovih prvih, skr.raj brezupnih početkih in oh popolni neenakosti sredstev, pa je bil javna izpoved, da se od komunistov na smrt obsojeni narod ne ho zlepa predal. Ehrlichov pogreb je bil bojna naj>oved slovenske mladine satanu, ki se je zaklel, da t>o v krvi zadušil seme izkrvavelega naroda.
Živ se je pokojni prof. Ehrlich boril na čelu slovenskih Makabejcev, mrtev pa ie kot vojvoda zmagal na čelu vstalega ljudstva, čigar zgodovino je obrnil iz. smrti v življenje, na čelu stotin naših mučencev pa zdaj pri Bogu vodi naš boj in zastopa našo pravdo.
Mi vsi pa ponižno prosimo Boga, da bi kdaj v Njegovi Cerkvi v svetniški s'avi blesteli mučen-ci »Lambert Višarski in tovariši«	—r—
Italijanska zemljepisna študija o Ljubljanski pokrajini
Te dni je izšla v italijanščini zanimiva študija treh italijanskih zemljcpiscev o Ljubljanski pokrajini. Knjiga nosi naslov: La Provin-cia di Lubiana, avtorji pa so Antonio R. Tonio-lo, ki je orisal zemljepisno sliko Ljubljanske pokrajine, l'go Giusti je dal demografske notice, dočim je Giuseppe Morandini prispeval razpravo o gospodarskih pogojih.
Do razprave je prišlo takole: Narodni svet za raziskovanja, ki je znanstveni posvetovalni organ vlade (njega del tvori Odbor za zemlje-pisje), je takoj po priključitvi Ljubljanske pokrajine naročil na mestu izdelati študijo o novi italijanski pokrajini. V ta namen je odbor imenoval posebno komisijo in je poslal v Ljubljansko pokrajino svojega tajnika prof. Tonio-la. prof. Giustija, ki jo tudi član zemjlepisnega odbora, in prof. Morandinija, zemljepisen pri Nar. raziskovalnem odboru. Delo teh je bilo nedokončano, vendar je dalo zadostne temelje za nadaljna raziskovanja, ki bodo še prišla, zato je pričujoče delo smatrati samo za pripravljalno.
Prvi del knjige, to jo zemljepisni opis,
uvodu smatra za ozemlje, ki pri-
>n pa je ponižno in vda- i je podal prof. Toniolo, ki v liv je« in stopil na prazno zemljepisno Slovenijo nekdanje t
Obisk pri llirijanih, ki »delajo led«
Ljubljana, 25. novembra.
Mr; z in slani sta me včeraj zjutraj spomnili na »ledeno Ilirijo«, kjer bodo najbrže tudi letos poskrbeli za zimsko veselje na drsalkah. Zamikalo mr je, da bi jih videl, če že kaj pripravljajo in da bi obiskal 6tarega znanca Mlakarja, ki je nekdaj tako vneto oskrboval ilirijan6ke nogometaše in tudi ubogih atletov ni g'edal po strani. Dolgo ie že od tega, ko 6mo trenirali na starem nogometnem igrišču pri unionski tovarni...
Imel 6em srečo. Na ravnici, kjer so doslej udarjali belo žogo in kjer bodo začeli danes ali jutri z drsanjem, sem zagledal moža, ki je pometal.
»Z oskrbnikom Mlakarjem bi rad govoril.«.
»V garderobi ga dobite.«
Tu sem našel ves ilirijanski zimski štab pri dilu. Inž. Bloudek je dajal navodila, Mlakar je sestavljal cevi za škropljenje drsališča, ostali pa so gljdali in pomagali.
Iskal 6em oskrbnika; ta pa je bil zatopljen v drlo in tako sem navezal pogovor z gospodom, ki je tvorec vseh ilirijanskih športnih naprav.
»Ali bo dobra zima?« 6em ga nagovoril.
»Počasi 6e pripravlja in to nam je znamenje, da bo držala. L. 1928. smo 6e na današnji dan že drsali in 6ezona po tem je bila za zimski šport dobra.«
Polem mi je pravil g. inženir, da bo popoldne poskusil z ledom. Temperatura je ugodna, vprašanje je le, če je zemlja ii dovolj zmrzla. Popoldne bcr"c torej škropili manjše drsališče, jutri pa bo-jo videli, če je že godno.
Zanimalo me je podrobnejše, kako delajo led na Iliriji. Najpreje skrbno pometejo drsališče, zamašijo s cestnim blatom vse luknjice in izgladijo robatesti, potem pa začnejo 6 škropljenjem.
Ko dobijo pol centimetra ledu, je prostor za silo sposoben za drsanje. Dober led pa to še ni. Preveč 6vetlo barvo ima in je kot tak občutljiv za sončne žarke. Šele tedaj, ko dobi led temnejšo barvo, postane drsališče trpežno.
Vsako noč morajo drsališče škropiti iznova. Tako dobijo tekom tednov ploskev, ki je 10 do
12 cm debela. To delo opravi oskrbnik Ilirije, dobrodušni »stric« nekdanjih ilirijanskih nogometašev Mlakar ponoči, ko drsalci počivajo od dnevnih »naporov«.	.
»Kdaj mislite, da bomo videli prve letošnje disalce?«
»Mogoče že jutri, če ne bo zemlja absorbirala vlage. Ce jo bo napenjalo, bo treba še kak dan počakati.«
Kakor znano, ni inženir Bloudek 6amo »generalni oskrbnik« lepih ilirijanskih športnih naprav, temveč tudi generalni učitelj, če le utegne. V drsanju je odkril in vzgojil dolgo vrsto tekmovalcev, ki smo jih gledali na tekmah zadnjih let. Tudi letos se bodo radi sniukali okrog njega in čakali, da jih bo pohvalil ali da jim bo dal kak nasvet.
»Kako 6odite po Vaših izkušnjah, kdaj 6mejo otroci z drsanjem?«, sem ga vprašal.
»Začeti je treba zgodaj. Pri krepkih otrocih gre že po četrtem letu. V začetku padajo, potem pa se navadijo na gladko površino. Kdor hoče doseči velike uspehe, mora začeti v otroških letih. Tu je podobno kot pri plavanju.«
Dva študenta 6ta naju prekinila. Prišla 6ta z drsalkami, ugotovila dejansko 6taiije in 6e vrnila. To sem še slišal, da sta poizvedovala pri možu, ki je urejeval malo drsališče, če bo letos kaj hokeja. »Zadovoljna bodita, da bosta drsala,« ju je odpravil delavec, ki ne vidi rad igralcev hokeja. Preveč prostora porabijo in preveč razrežejo ledeno površino ...
Nazaj grede sva srečala še očeta naše umetnice na ledu gdč. Palmetove. Zvedel sem, da se tudi letos pripravlja na drsalno 6ezono, čeprav še ni bila na drsalkah. Pri mojstru Golovinu 6e uči baleta, zakaj ples na ledu je umetnost, ki zahteva veliko ritmičnega znanja.
Te dni bo torej drsališče na Iliriji odprto in mladina bo imela 6pet lepo priložnost za šport in razvedrilo pod vedrim zimskim nebom. Hotel sem postreči cenjenim bralcem še 6 cenami, ki bodo veljale na drsališču; tu pa 6em imel smolo, da nisem našel blagajnika. Morda bodo imeli več sreče drsalci 6ami, če'ne bodo številke, ki jih bodo brali pri blagajni, previsoke.
bližno odgovarja ozemlju nekdanje Vojvodine Kranjske. Tej prvi študiji je priloženo tudi nekaj kart, ki so vzete iz publikacij, katere navaja jiisec na koncu kot literaturo (Schvveiger-Radics, Krebs, Grothe, Vujevič in Melik). Tudi drugi pisec, prof. Giusti, ki daje demografske notice, izhaja predvsem iz proučevanja številk, ki jih je dala nekdanja Kranjska kot zaključena upravna enota, ki je naravno mogla priti v poštev kot statistična edinica, čeprav so bile v njenem okviru razmero zelo različne.
Avtorju najbrž ni bil na razpolago ves material, ki se še vedno da dobiti. V tem odseku bi bilo želeti, da bi se podatki bolj nanašali na samo področje sedanje Ljubljanske pokrajine, ker mnogo drugih naravno presega okvir pokrajine in so zn študijo brezpredmetni, majo pa sicer svojo vrednost. Tretja razprava se nanaša na gospodarsko stanje in jo je napi-sal prof. Morandini. Ta razprava prinaša zlasti mnogo statističnega gradiva. Naravno je v prvi vrsti in najbolj obravnavano kmetijstvo, ki je podlaga gospodarski sestavi Ljubljanske pokrajine. Ta razprava vsebuje največkrat in sicer skoro vse po Meliku. dočim so statistike vzete iz nekdanjih kmetijskih statistik itd. Nekaj pa je tudi podatkov novejšega datuma, ki se nanašajo na samo področje Ljubljanske pokrajine in imajo torej večjo vrednost. Govoreč o industriji prinaša avtor žal tudi nekatere podatke, ki se nanašajo na nekdanjo banovino, dočim so bili v času, ko je bila pisana razpra-
Najlepše Miklavževo darilo je knjiga
»VESELJA DOM«
Zahtevajte vezane izvode, ki so lepi opremi arh. VI. Gajška
va, na razpolago tudi že podatki za samo pokrajino. Zaključno zveni iz te zadnje razprave, da se lahko pokrajino smatra za sposobno, da stvori nov organizem, sposoben za življenje, ki bo temeljilo predvsem na kmetijstvu in lesu. To pa se bo dalo doseči zlasti z bonifikacijo tal. Treba se bo tudi bolj pobrigati za podzemeljske zaklade pokrajine. Končno je knjigi priloženih 15 zemljepisno najbolj zanimivih slik. Glede imen pa je treba opozoriti na pravilno pisanje tudi slovenskih imen, ker je točnost pač ena največjih čednosti zemljepisca. Pravilno pa ugotavljajo pisci, da italijanskih imen za kraje še ni in zaradi tega zasledimo v knjigi razlike v pisanju krajevnih imen v primeri z že sedaj uveljavljeno prakso v Pokrajini z uradnega in zasebnega stališča. Dokončne sodbe pri tako bežnem pregledu knjige naravno ni mogoče podati, podati jo bo mogoče onim, ki so strokovno bolj prodrli v materijo, ki jo knjiga obravnava. Omenjamo le še, da obsega knjiga 110 strani, poleg kazal in slik, katerih je 15 izven teksta v prilogi. Založnik knjige je Ni-cola Zanichelli v Bologni. Cena knjige je zelo visoka: 60 lir.	(p.)
Komunizem - materializem
Moderni komunizem je tako prepojen t materiali/.inoiu, da se zapiše niaterinlizniu, kdor se zapiše komunizmu. Morda iipočetku res misli, da ni tako. A kmalu začuti, kuko ga obkroža materializem in duši vse, kar je v njeni ie verskega. Uide mu beseda Bog«, posmeh! beseda o božji pravici, posmeh! beseda o vernosti, posmeh! Verske resnice — prazne bajke; uu-hovniki - farji — sleparji; a morala r slejiar-st v o — vse sleparstvo! »Fant, ti imas se mlečne zobe, nas poslušaj. Mi smo veterani komunizma, od nas se boš naučil svet spoznavati m spoznati tudi, kaj je pravi komunist!«
Kar se mota surovo v glinah navadnih komunistov, to je učeno, »znanstveno« zamislil oče modernega komunizma Kari Murv. ko je v dejanju zasnoval oče ruskega boljševizma Lenin.
Mar\ (1818—1885) je hodil i/pr\u v solo K. nemškim hegelijanc^m to je učencem nemškega filozofu Hegla. Ta mož je snoval precudno filozofijo, da je vse misel, ki se po nekih notranjih zakonih razvija in nastaja vse, kar je, svet, človeštvo, kultura, pravo, religija. .Mar\u se je vso to zelo čudno zdelo, n ugajalo mu je dvoje: da ni več Boga. ki ga on /e od nekdaj mrz.i, pa tisti razvoj, ki se 7. njun vse. razloži. — Prav tedaj, ko je Marx se študiral, je pa vstal drug mož Feuerbarh. Ta je z /a-smehom zavrgel Heglovo filozofijo in v delu »o bistvu krščanstva« (1H-4I) začel učiti, da iz-prva le snov, tvnr. materija in vse, kar je, da je le razvoj materije. Materija, je, učil, je podlaga in osnova vsega, vse se razvija i/ materije i n izven materije v nič. Vso. kar imenujejo ljudje »duhovno«, je le i/mišljcnina. Ni ne Boga, ne duše; ne posmrtnosti, ne večnosti; ne odgovornosti, ne sodbe: ne greha, ne krivice. Vse to so le tvorbe človeške domišljije. Ni Bog ustvaril človeka, ampak človek je ustvaril Boga in bogove; človek si je izmislil dušo in njeno umrljivost, božje zapovedi iu božji glas v vesti. Seveda človek tudi misli, n tudi nusli so le višje delovanje snovi in snovnih sil. Skratka: le materija le snov je in kar je iz snovi, iz materije! Materializem!
»Kdor ni sam doživel sproščenja, ki ga je vzbudilo to delo, je zapisal v poznejših letih Marxov prijatelj Kngels, pač ne more imeti prave predstave o tem. Navdušenje je bilo vse splošno. V hipu smo bili vsi feuerbncliovci. Tudi Marx je z navdušenjem pozdravil la novi nazor. Marx je ta materializem le še izpopolnil — pojmoval ga je. kakor pravijo Marvovi učenci — marxisti, »dialektično« in nan j osnoval v es moderni komunizem, ki je zalo obenem markizom. Seveda ima nuirxizein tudi posebne misli o kapitalizmu, vendar je poglavitna osnova materiali/m a — ateizem. To je jasno izpovedal odločni marxist Lenin. Bila bi največja napaka,* je dejal »če bi l.ak marxist mislil, da bi osvobodil mase iz sedanje teme in predsodkov s samim gospodarskim murxizniom. Ne! Resnično osvobodil jih bo le /. ateistično propagando!«
Lenin ni hotel bili nič drugega kakor mar-xist, a poglavitno v niarxiz.inu mu je bil ateistični materializem, dialektično pojmovati. Boljševiške primesi — organizacija po svetili (Sovjetih) — so le ruska posebnost, a boljševizma ni brez materializma in ateizma. Zato so se boljševiki s tako vestnostjo zagnali zoper Cerkev in cerkve, zoper duhovnike in vernike. Zato so prepovedali versko vzgojo in sami začeli širiti brezbožno vzgojo in snovati liste --»Brezbožnike«. Ustanovili so celo visoko solo zn brezboštvo, kjer naj bi se učila mladina brezbožne propagande. Zavedajo sc namreč, da človek težko živi brez Boga. Kakor je dejal tako resnično sv. Avguštin, je Bog človeka »sebi ustvaril«, to se pravi, zase ga je ustvaril in nase naravnal, tako da je nemirno njegovo srce, dokler se ne umiri v Bogu. Ni lahko iztrgati iz človeške duše Boga, zato uče boljšc-viški profesorji, kako se to sčasoma vendarle doseže. Najprej je pa treba mladino navajati, da Boga zasovraži. Kdor Boga sovraži, ta sicer
še ni pravi komunist. Kdor namreč Boga sovraži, ta nosi še v sebi vero, misel in strah, da Bog živi. Niča ne bi sovražil. Ni še torej nin-
terialist — komunist. A je že v službi ateističnega komunizma in kadar je treba začeti kak pokolj med kristjani, jc on s svojim sovraštvom v prvih vrstah.
Pravijo, da je mlad študent med partizani pred tovarišem dejal: »Rad bi bil pogubljen, da bi mogel Boga še boli sovražiti!« V teh strašnih besedah se meša nekdanja vera slovenskega mladeniča s komunističnim ateizmom. To je nekak satanizem. ki gn koti komunizem v nekdaj vernih liudeh.
Bog se usmili naroda, ki rnu doraščajo taki :t d.
sinovi
»SLOVENCEV KOLEDAR«
bo knjiga, ki bo neobhodno potrebna za vsakogar! Naročite ga čimprej, stane le 20.— lir.
Trgovski koledar za 1943. Izšel je že devetin-frideseto leto »Trgovski koledar« za prihodnje leto. Koledar izdaja Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, ki je že veliko storilo za izobrazbo našega trgovskega stanu. Uredil ga je (udi lo pot g. Fran Zelenik. Prinaša veliko zanimivega gradiva za gospodarski svet in bo dobro služil svojemu namenu. Ima tudi dovolj prostora za beležke.
Posvetovalni odbor za zavarovalstvo na Hrvatskem. V Zagrebu je bil ustanovljen poseben posvetovalni odbor za zavarovalni zavod pri gospodarskem ministrstvu.
KULTURNI OBZORNIK
Nove mladinske knjige
Veselja dom
Med najzanimivejše knjige letošnjega Miklavževega knjižnega trga spada nedvomno veliki »leksikon« otroških in družinskih družabnih iger, kakor jih je zbral profesor Miklavž Kuret in izdal v treh zvezkih pod naslovom »Veselja dom v »Slovenčevi knjižnici (30—33). Založba kakor tudi avtor sta se zavedala, da je danes v teh časih ena naših največjih narodnih in etičnih dolžnosti, rešiti družino propada ter zaživeti zopet močno družinsko življenje, ki so ga pri nas neprestani zahtevki na drugih poljih že celo zrahljali. Pa vendar je družina celica naroda ter se moramo vrniti k njej, v njeno svetišče, če hočemo obnovili narod v celoti duhovno in krvno. Zato je vsega pozdrava vredna zamisel in trud avtorja kakor ž,"lev založbe, da je za Miklavža izdala to veliko knjigo v skupnem obsegu 700 strani, kar je resnično »leksikon«, kakor sem omenil spredaj. Še preden smo dobili pri nas kaj preddel v tej smeri družabnega zabavanja, smo dobili že ves priročnik. ki naj bo v naših družinah vedno pri roki in naj na najrazličnejše načine pomaga vedriti otroke kakor odrasle ter krepiti zavest skupnosti in družinskega samozadovoljslva. Prof. Kuret je y uvodu h knjigi l°po opredelil namen tc zbirke
družinskih iger, kjer je tudi povedal, da je mislil predvsem na otroke, potem pa tudi na odrasle in cele družine ter končno tudi na človeka v osamljenosti, kateremu nudi prav tako zagonetk in razvedrila, da si preganja samolo. Vsem tem naj bo dom vir veselja in sreče, zalo je naslovil svoje delo Vesolja dom po besedah škofa Slomška, ki se sprašuje: O ljubo veselje, kje si doma? in si odgovarja: kdor tamkaj z otroci prijazno igra, pri njih je doma!
Težko je navajati vso vsebino te velike zbirke igric, saj je v njih skoraj vse, kar smo kot otroci znali, pa že pozabili, pa tudi veliko novega, prinešenega k nam iz velikega sveta, kjer so take družabne igre zlasti za odrasle zelo razširjene ter o tem obstaja že velika literatura. Ta priročnik je slovenski »Tausendkiinstler«, kjer navaja našega otroka vseh spretnosti in umetelnosti rok in duha ter mu nudi veselja in razvedrila. Tu so igre na prostem, za katere bodo hvaležni zbiratelji, zlasti voditelji otroških vrtcev, pa tudi ljudskih šol in raznih telovadnih in šjKirt-nih združb Potem otroški verzi, ki pridejo tako prav v družinah, kjer je težko sproti napisati verze, primerne za domače godove in slavnosli. Nadaljnja poglavja so igre v sobi z najmlajšimi, za pazljive oči in bistre glavo, za spretne roke; pevske šale in druge zabavljivke, spretnosti z vrvjo ali nitjo, kar bo prišlo prav našim dekliškim ročicam. Prva knjiga, ki govori o tem, piše tudi o določanju in odkupu kazni (Kdo Ho prvi?) ter o domačem čarodeju, ki z, raznimi potegavščinami ter čarovnijami hipnotizira, telepaliio uga-
nja in razne umetelnosti izvršuje v svoje zadovoljstvo in prevaro drugega. Druga knjiga, ki je direktno nadaljevanje prve, začenja z ugankami in zankami, zastavicami ter zanimivimi računskimi trdimi orehi, potem z namiznimi igrami (z rokami in z glavo). V šjrortnih igrah so pravila naših domačih iger, ki jih povsod igrajo drugače, pa je vendar dobro, da so nekje zapisana, to so: kegljanje, odbojka, tenis ter več domačih telovadnih vaj. Največ prostora pa je odmerjeno v tej knjigi izrezavanjem raznih figur iz papirja, izdelovanjem igrač iz lesa, orehov, sadežev, kar bo najbolj zaposlovalo mlade glave in roke. Ta del se konča z zmajem, da se tretja knjiga lahko začne z novejšo obliko zmajev, z letečimi modeli aeroplanov. To poglavje je zanimivost^ zase ter je napisano po strokovnjaku za letala Sama Jenka. Risarske spretnosti in senčne slike, ki jih na-pravljaš z roko, zaključujejo poglavje o spretnih rokah. Poudarek tretjega zvezka pa je na običajih, igrah in predstavah doma v družini. Tu je hotel prof. Kuret, ki je že svoj čas napisal lepo knjižico »Delajmo jaslice« ter priročnik o lutkovnem gledališču »Pavliha«, opozoriti na domače šege in navade ter igre, ki so bile nekoč udomačene v naših domovih, pa vedno bo]j izginjajo ter jih je zato treba vzbuditi in poživiti. To so predvsem jaslice, kjer so priložene jaslice ljare Remčeve kot predloge za izrezovanje iz lesa ali lepenke, pripravne tudi, da se oblečejo v pisane izrezke iz cunj Polem tepežkanje, koledo-vanje, pri katerima se ozira na stare melodije, kakor jih je zapisal Marolt; nato opisuje domače
pustne zabavo (šeme, Kurenta, kobilo), škoda, da ne pozna brne, ki jo je Grohar tako lejio ovekovečill). Za veliko noč opisuje pisanice, Zelenega Jurija itd. in sicer po pristnih starih naših izročilih, kakor so jih ohranili naši najboljši etnologi. Velika je zaloga iger, tako pevskih (Pegam in Lambergar, kakor jo je spisal avtor sam), kakor zbornih, ter iger z. manjšimi vlogami, primerne za sobno igranje otrok itd. Lutkam so posvečene posebno strani (cela igrica!), dalje senčnim slikam (slike narisal slikar Godec) s celotno igrico (Trdoglav in Marjetica itd.). Posebno te slike so nazorne ter zelo primerne za izrisa-vanje, s čemer otrok dobi lep repertoar »karak-ternih igralcev«. Pregled vseh vrst skakalnic in premikalnic, namiznih igric (šah, halma itd.) ter iger, s katerimi se lahko vedri tudi sam samcat človek (uganke, napako v risbah, optične prevare) zaključujejo tretji zvezek in s tem celotno knjigo.
Tako 6mo samo v kratkem pregledu navedli vsebino 'e velike zbirke družabnih iger za otroke in oorasle, ki jih je založba pcslala mod Slovence za Miklavža, pa so prav tako primerne tudi za božična in novoletna darila slovenskim družinam. Kar je posebna vrednost te zbirke, je to, da hoče biti zavedno slovenska v tem pogledu, da rešuje iz pozabe naše stare pristne običaje, naše folklorno bogastvo, ki se zigublja v moderniziranji] naših dni. Tako so oživljene pesmice, ki so stare že stoletja in zaslužijo, da žive še stoletja. Avtor jih je otel, še več, zopet položil v usta novi mladini s staro melodijo (kolednice, običaji itd.). Ta našlo-
^hoJSkm, novice
Koledar
Četrtek. 26. novembra: Silvester, opnt; Lenart Portomavriški, spoznavalec; Širicij, papež; Konrad, škof.
Petek, 27. novembra: čudodelna svetinja; Virgilij, škof: Bernardin Koški, spoznavalec; Ahacij, mučenec.
Natečaj za Komanovo ustanovo
Pokrajinsk; korporacijski svet v Ljubljani razpisuje za leto 1012 nove podpore po 76 lir iz ustanove Friderika Komana. Natečaja se morejo udeležiti bivši trgovci iz Ljubljanske pokrajine in sicer samo tisti, ki so propadli zaradi bolezni, zaradi nezgode ali zaradi nevračunljivih neredov. Prošnje se inorajo predložiti do 15. decembra 1042. K prošnjam morajo biti predložena spričevala o gospodarska! stanju prošnjika, ki jili izda občina, kjer prošnjik stalno prebiva, ter za to m-erodajna organizacija trgovcev. Organizacija trgovcev mora overoviti prošnje ter dati spričevala, da je prošnjik bil trgov cc in da odgovarja naštetim pogojem naicčaja
MLADA VESNA
£jubka knjižica pesmi m slik j a otroke
,1E PRAVKAR IZŠLA.— Tekst R. R u d a n, slike Prti n kova. — Srčkano Miklavževo darilo vašim otrokom.— Cena knjižici L 15'-
Založha Ljudsko knjigarne, Ljubljana
—	Z univerze. Gg. slušatelji (-ice), ki niso pristojni (-e) v ljubljansko pokrajino in so zaradi tega vložili (-c) posebne prošnje za vpis na univerzo, so vabljeni (-c), da sc čimprej /glase na pristojnih dekanatih.
—	Razveselite svoje drage za Miklav/a z letošnjim Mohorjevim darom, /a 15 lir dobite štiri lc|)e knjige. Naročila sprejema Mohorjeva knjigama na Miklošičevi cesti 19. Palača Vzajemne zavarovalnice. Prav tam dobite 1'ajdi-gova Pisma o trpljenju in Rcmčevc Domačo kuho.
—	V novi izdaji je izšla knjiga o fatimskih čudežih. Pri skupnih naročilih izreden popust. Dobi se v Mladinski zalo/bi Stari trg 50.
—	Lepo novembrsko vreme. Na dan sv. Katarine. 25. novembra, se jc kur čez noč vreme nekoliko spremenilo. V torek popoldne jc bilo lepo in sončno, zopet dan, ugoden za spravljanje stelje in drv i/, gozdov. V sredo zjutraj, ko smo imeli že tri dni hudo slano, jc bilo delno oblačno, nekoliko toplejše in brez slane. Zapihal je topel jug, ki se bori s severom za premoč. V torek je bila zaznamovana najvišja dnev na temperatura s +4" C. V sredo zjutraj pa je toplomer pokazal jutranji minimum le — 0.6° po zapiskih meteorološkega zavoda, v po-jvolnoina mirnih in zatišnih krajih pa je bilo v sredo zjutraj celo nekaj stopinj nad ničlo. Prav zanimivo pa je, da se je barometer od torka na sredo izredno visoko dvignil in sicer od 767.1 mm prejšnjega dne kar nn 775.1 mm, torej za dobrih 8 milimetrov. Kamniške planine in drugi gorski velikani so sc že zgodaj pokazali v vsej svoji naravni lepoti, ko jih je sonce pozlatilo s svojimi žarki. Značilno je dalje, da je barometer prav pred desetimi dnevi, 15. novembra, zaznamoval točno tako visoko stanje, kakor v sredo, 225.1 mm. Po tem stanju je sledil čez dva dni nagel padec in dobili smo nato prvi sneg.
—	Nesreče na deželi. Posestnikovega sina, 7 letnega Janeza Sadarja na Krki, Dolenjsko, je popadel pes in ga hudo ugriznil v levo roko. Prepeljan je bil v ljubljansko l>olnišnico, kjer so ugotovili, da pes ni bil stekel, a ugriz je bi! hud. — Mizar, 52 letni Ivan Cankar v D. M. v Polju, se je z obličem hudo urezul v levo roko.
—	Planinski kmetje napovedujejo milo zimo. Medlem ko letošnje poletje in jesen v ob-donavskih in alpskih deželah ni bilo nič gob, jih je v novembru zrastlo zelo veliko, med njimi gobe nenavadne velikosti. Nekje so našli dve gobi, od katerih jc vsaka tehtala 1500 gramov. Obe sta bili popolnoma zdravi. Kmetje sklepajo po svojih bogatih izkušnjah iz dejstva, da so gobe nastopile šele sedaj, da bo letošnja zima mila. Bog daj, da bi sc njihova najKivcd uresničila.
—	Iz budimpeštanskega protikomunističnega procesa. Odkod izhajajo zapeljivci madžarskih delavcev, kaže veliki protikomunistični proces, ki se vrši te dni pred senatom pclorice budimpeštanskega kazenskega sodišča. Skoraj vsi obtoženci so Zidje, ki so v protizakonitih komunističnih organizacijah Madžarske igrali vodilno vlogo. Letošnjo spomlad so ustanovili zelo razširjeno organizacijo, ki bi bila v stanu čez nekaj dni izvajati dalekosežne sabotaže. Da so marksistične strokovne organizacije židovskim komunistom služile kot izborno zavetišče, da
so mogli prosto agitirati in organizirati, temu se na .Madžarskem nič ne čudijo, ker je bila tozadevna vloga marksističnih strokovnih orgu-nizacij že dovolj znana. !)a so to židovsko komunistično organizacijo, čije zastopniki so cclo poskušali pogajati se z vladnimi krogi, zatrli, je predvsem zasluga madžarskih vojaških ustanov, ki so budno pazile in pravočasno prijele /.idovske komunistične organizatorje.
—	Milijon frankov nagrade. Pariška policija ie razpisala milijon frankov nagrade tistemu, ki lii prinesel dragocen dcinant, težak 25 ka-ratov, ki je bil ukraden iz nekega stanovanja v zahodnem delu Pariza.
—	Jubilej Ilofftnannovih kapljic, lloffman-nove kapljice so splošno znane kot zdravilo za vse bolezni, le malokdo pa ve, du je to že zelo staro zdravilo. Iznajditelj, Friderik lloffmanu. jc živel pred 200 leti. Bil je ugleden zdravnik v Halle, kjer je leta 1742 umrl.
—	Norveška zgodovina v poštnih znamkah. V Oslu so odprli zanimivo razstavo poštnih znamk. Razstava obsega samo znamke severnih držav in poduja obsežno zgodovino skandinavske zgodovine. Vsega skupaj je izšlo 200 norveških znutnk različne vrste. Prva je izšla januarja 1855, zadnja pa v oktobru 1042 ob priliki ustanovitve evropske jioštnc združbe.
—	125 letnica vseučilišča v Bonnu. Prihodnje leto bo preteklo 125 let, kar je bilo ustanovljeno vseučilišče v Bonnu. Društvo prijateljev in pospeševateljev vseučilišča v Bonnu je
/a to priliko dalo na razjiolago znatne zneske, ki jih IkkIo dobili znanstveni zavodi in na sklad za praznovanje 125 letnice vseučilišča. S to jubilejno proslavo, ki se bo vršila leta 1043, bo združena tudi proslava 700 letnice višjega rudarskega urada v Bonnu.
1 Umrl je brivski mojster g. Kosec Ivan st. Pogreb ho v četrtek ob pol 4 iz kapelice sv. Andreja. Vabljeni njegovi stanovski tovariši, da sc udeleže pogreba.
1 Sv. maša zadušnica za blagopokojno gospo Terezijo Kolar bo v petek, dne 27. nov. ob osmih v cerkvi 6V. Jakoba.
1 V frančiškanski dvorani bo v nedeljo, 20. novembra, ob 5 popoldne frančiškanska pro-sveta ponovila znano Ogrinčevo burko v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo«. Igra je doživela pri prvi uprizoritvi nepričakovan uspeh in je zanimanje za igro izredno veliko. Vabimo vse, da se te igre udeleže v čim večjem številu. Priporočamo, da si vstopnice preskrbite v pred-prodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave v nedeljo od 0—12 dopoldne ter dve uri pred predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane.
I Cvetko Golar, naš znani pisatelj in jlra. mafik je napisal novo odrsko delo z naslovom: »Ples v Trnovem«. Delo jc tridejanska burka in predtsavlja nekak pendant k njegovi »Vdovi Rošlinki«. Dejanje so godi v hiši veleposestnika Čcšnovarja v Trnovem in v gostilni i.<totam. Zgodba se suče okrog ženitve željnega vdovcca in njegovih treh nevest. Glavne vloge bodo igrali: Cesar, Drenovcc, Bratina, Levarjeva, Ra-karjeva in Starčeva. V ostalih vlogah sodeluje še precejšen del dramskega ansambla. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek. Krstna predstava v soboto bo zn red premierski.
1 Opozarjamo nn popoldansko predstavo Verdijeve »Traviate«, ki bo v petek ob 15. uri po znižanih cenah od 18 lir navzdol. Glavne
partije' bodo peli: Ribičeva — Violetto, Sla-doljev — Alfreda, Janko — Germonta.
1 čistilno kopališče v Zavodu za socialni zavarovanje na Miklošičevi cesti št. 20 je zopei odprto in sicer: ob petkih in sobotah ves Jan od 8 do 1H.30, ob nedeljah pa le dopoldne od 8 do 12. Parna kopel pu je odprta: ob petkih popoldne od 14 do 18 samo za ženske in ob snlMitah dopoldne od 8 do 12, popoldne od I do 18 pu samo za moške.
1 Vsakomur je potrebno znanje tujih jezikov. Zato se vpišite čim prej v jezikovne tečaje, kjer poučujemo vse moderne jezike, predvsem italijanščino, nemščino in francoščino Po dobri metodi vodimo začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje. Honorar zmeren. Dijaki |H>pust. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od i4 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17-1.
i Kdor potrebuje premog ali drva, naj pride / nakaznico k »GORIVO«, Karlovška 8.
1 Obvestilo. Obveščamo cenj. občinstvo, da zopet pošiljamo v tovarno stare plošče v predel avo, ter nam za dopolnitev vagona še manjka gotova količina. Zaradi tega plačamo zvišano ceno Lir 10 za kilogram. Pohitite, ker ta cena velja samo za čas dopolnitve količine.
—	Kupujemo tudi gramofone v kovčkih ter malo rabljene plošče in jih plačujemo po najvišji dnevni ceni! Everest, Prešernova 44.
I Razne nesreče.. Krava je 10 letno služkinjo Marijo Razhorškovo v Zg. siški močno brcnila v desno nogo, da jc morala iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. — Služkinja, 35 letna Marija Cankarjeva se je v Kosezah poparila po levi roki. Dobila je hude opekline. — Zasebnica, 60 letna Marija Ogorclčcva je pri štedilniku tako nesrečno padla, da se je opekla |>o glavi in desni nogi.
I Izpred okrožnega sodišča. Na zvit način je 33 letni tkalec Janez J. vzel trgovki Ovnovi S50 lir. Ko je bil aretiran, je tatvino tajil, prav tako je zanikal tatvino v kazenski preiskavi in pred kazenskim sodnikotn-poedincem. Toda mnoge priče so ga tnočno obremenjevale. Neka priča ga je izsledila v trenutku, ko je v gostilni pri Kolovratu jedel jetrea. Ko je obtoženec zagledal pričo, jo je popihal iz gostilne in pustil jetrca na mizi. Trgovka ga je spoznala po nenavadnem nosu, ki ga je prav v tem primeru močno izdal in obremenil. Bil je Janez obsojen na 4 mesece strogega zapora zaradi prestopka tatvine. Sodbo je sprejel, čeprav je še veilno zatrjeval, da ni kriv.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama. Četrtek, 26. novemhra oh lfi: Hamlet', lled Četrtek. — Petek, 27. novembra: Znprto (Generalka). — Sobota, 2H. novembra oh 16.30: »Ples v Trnovem«. Krstna predstava, lted Premierski.
Opera. Četrtek. 26. novembra oh lfi: »Slepa miš'. Ited A. — Petek. 27. novembra Ob 15: »Traviata. Izven, talfan« cene o.I is lir navzdol. — Sobota, 8S. novembra ob lfi: »Slepa miš . Izven, Cene o;l 21 lir navzdol — Ncdoija, 29. novembra ob li: »Traviata.. Iiven. Cene od 2i lir navzdol.
ROKODELSKI ODER. Rokodelski oder bo na
prvo advuntno nedeljo 20. novembru uprizoril oh pol 5 popoldne »Vlšarska polenu«, ki jih jo po Veli-konjevl dramatizaciji priredil g. Pirnat. Vsi, ki ste že hrali povest, katern jo ganila vsakega bralca, prihitite v nerlc jjo v Rokodelski dom, kjer vam bodo igralci poka/nli našega krnela v njegovi borbi za grunt in za čnst v vsej svojt preprtčnvalnostl. Predprodaja vstopnie so tio vršila v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in popoldne od 2 daljo v pisarni, Petrarkova 12-1. nadstropje.
RADIO. Četrtek, 21. novembra, 7.30 T.nVikn glnsha
—	S Napoved času — PoroAlla v itali janščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.43 Operetna glasim — 13 Napoved časa — 1'oročila v Italijanščini — 13.1.3 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Izmenjalnl koncert z Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.IS Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sljanec — I.anka glasba — 15 Poročila v slovenščini
—	17,15 Nove plošče Cetra — 19.80 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa
—	Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.43 Koncert orkestra Cora. vodi dirigent Barzizza — 21.15 Predavanje v slovenščini — 21.23 Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (h. Pfelfer, I. violina: A. Dermelj. II. violina; V. Sušteršič, viola; C. šcdlbauor, čelo) —

V nekem našem letalskem oporišču: Prenos torpedov na letaln, ki so pripravljena, da vzlete
na bojne akcije ob alžirski obali
nitev igric na našo narodopisje je potrebna poudarka. kajti taka zbirka se prav lahko izprevrže v omledno internacionalnost otroških iger.
Tako nam je Kuret zbral knjigo, ki je ogromna, morda bi mislil kdo, preobširna, ter bo pri-trgala tistega naročnika za užitek, ki hlepi le po romanih in povestih. Toda tisti, ki ima družino, bo vesel takega darila, kajti s tem je dobil knjigo, ki bo igrala veliko vlogo pri hiši še leta in leta, da, desetletja, kajti težko bo 6pet prišla prilika po taki novi knjigi. Ni to knjiga, ki bi se prebrala v dušku, temveč je napisana, da se rabi od ča6a do časa, ob prilikah, ki jih je v družinah vedno dovolj. Zato kaže dati vse tri zvezke vezati v eno knjigo ter jo hraniti v družinski knjižnici kot »leksikon«, ki ga otrok in odrasel lahko prosi vsak čas za nasvet in razvedrilo in ga v njem tudi dobi. Knjigo krasi nekaj sto 6lik.	td.
Slovenska novost v Operi: Opereta: Dobeic: »Slepa miš«
Kadar koli se pojavi na odru delo domačega avtorja, vzbudi v občinstvu upravičeno pozornost; če je pa delo povrh še veselega značaja. mu je že vnaprej zagotovljena prijazna naklonjenost. Tudi Dobeičeva trode jonska opereta »Slepa miš«, ki smo jo videli v Operi, je bila deležna pri prvih dveh predstavah, gledana v prvi vrsti por' gornjim vidikom, toplega sprejema in živahnega odobravanja. Dejanje samo je od sile pestro, polno naglih, skoraj prenag-
lih zapletov in nič manj hitrih razpletov, tako da gledalec skoraj zgubi iz vidika osrednje dejanje, ki je kar se da preprosto zgrajeno; večja strnjenost bi mu ne škodila. Glasbeni del kaže spretnega oblikovalca. Kdor je doma v jazzovski, šlagerski ali tudi filmski glasbi, bo morda zasledil, da Dobeic ni čisto izviren; vendar mu je treba priznati, da je domisleke, bodisi lastne ali kje drugje v glavnih obrisih slišane, učinkovito izrabil; zlasti instrumentacija bi delala čast vsakemu skladatelju v tej glasbeni vrsti. Gotovo je v tej opereti glasbena stran tista, ki bi utegnila pritegniti nase pozornost poslušalca, ki tudi to glasbeno zvrst presoja z nekim resnim merilom.
Izmed štirih ženskih vlog je avtor posvetil največ skrbi Marički Majarončkovi. dasi so bile tudi ostale tri dokaj vidne. Maričko je igrala z mladostno živahnostjo in pela z glasom, izdelanim do podrobnosti, M. Mlejnikova. Tudi Poličeva, Barbičeva in Škeletova so svoje vloge. včasih sicer z majhnim, a v operetah dopustnim pretiravanjem, njihovim značilnostim primerno odigrale. Dr, se je občinstvo pošteno zabavalo, za to sla poskrbela Zupan in M. Sancin; Anžlovar je kot mister Lister prinesel v igro precejšnjo mer i oblastnosti in hladne preračunljivosti. Stražniki so bili Pinnecki, Ma-renk, Sekula. Jelnikar in Rus. — Dirigiral je Simoniti, ki je z orkestrom dobro zadel značilnosti glasbe. P. Golovin je oskrbel režijo in plese ier dal delu odrsko učinkovitost.
Opereta »Slepa miš« ho imela gotovo hvaležne gledalce in poslušalce in bo po tej strani svoj namen dosegla. Kdor jo gleda kritično, bo imel marsikaj ojiorckati dejanju, morda tudi glasili. Zlasti bo pa z obžalovanjem ugotovil eno: da ni zrasla iz naših tal. Zbor fantov sicer z občutjem zapoje nekaj narodnih pesmi, ki se pa nočejo prav podati v to okolje; gotovo tudi ni zmotna ugotovitev, da drugače zelo razgiban orkester prav na mestih, ko bi moral zaživeti po naše, močno uplahne in preveč jasno kaže zadrego; v drugem dejanju gledalec prezre zamorca, presliši šlagersko glasbo in po amerikansko prikrojene dovtipe: pogled mu splava ven iz salona na grič, kjer sameva naša slovenska cerkvica, in porodi se mu nehote misel: ali ne bi mogli najti v našem ljudstvu, v njegovih šegah in navadah, v njegovih dov-tipnih prigodah, pa tudi. v njegovih starejših in novejših plesnih napevih dovolj primernega gradiva za to glasbeno* zvrst, da si ne bi bilo treba besede in glasbene misli drugod izposojati? Da bi dobili opereto, ki bi po naše govorila. pela in se smejala! Če bi avtor enak trud in delo, ki ga rabi z.a vživetje v tujo miselnost, vložil v domače delo, bi mu vedeli veliko večjo hvalo. Operetnim skladateljem bi veljalo to premisliti. Ker je pokazal Dobeic dovolj smisla, daru in spretnosti za izživljanje na polju operete, zato nam je ravno ob njegovi »Slepi miši« prišla ta misel. -
M. T.
Protiletalska postojanska italijanske mornarice na nekem italijanskem otoku v Egcjskcm morju
22.05 Zanimivosti v slovenščini — 22.15 Orkester, vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno slutilo Imajo lekarne: mr. Baknrčlč, Sv ,1,-ikuha trg 9: mr. Han.or. Miklošičova cosia 20 iu iur. Mur;uuyi)r H., Sv. 1'etru vesta 78.
Z Vrhnike
»Slovenčcv koledar« naročite na Podlipski ccsti y. lam ga tudi dobite, ko bo izšel.
Iz Hrvaške
Odlikovanje članov slovaške delegacij".
Hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič je v imenu Poglavnika izročil vsem članom slovaške pravne delegacije, ki je v Zagrebu sklenila s hrvatsko vlado in podpisala konvencijo o pravni pomoči med obema državama, visoka hrvatska odlikovanja.
Hrvatska odlikovanja madžarskim državnikom. Poslanik NDli v Budimpešti Ivo Gaj je prejšnji teden priredil sprejem v prostorih hrvatskega poslaništva v Budimpešti, nn katerega je povabil ugledne madžarske državnike in javne delavce. Ob tej priliki je v imenu Poglavnika izročil biv. madžarskemu ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu in sedanjemu opolnoinočnemu ministru Ulejn Rcvicke-mu najvišje hrvatsko odlikovanje veliki križ Zvonimirjevega odlikovanja. V svojem govoru je hrvatski poslanik .poudaril stoletja trajajoče prijateljstvo med Hrvati in Madžari.
Ukinitev brzovlakov na progi Brod—Sarajevo—Mostar—Dubrovnik. Hrvatska železniška uprava je bila zaradi povečanega blagovnega prometa prisiljena ukiniti vse dosedanje brzo-vlake, ki so vozili na ozkotirni progi Brod— Sarajevo—Mostar—Dubrovnik. Namesto brzovlakov bo vozilo več tovornih vlakov, ki bodo imel,i v svoji sestavi tudi po dva vagona tretjega razreda.
Naloge državnegn komisarja za varnost železniškega prometa. Poročali smo že, da je hrvatska vlada imenovala posebnega državnega komisarja za varstvo železniškega prometa. Njegova naloga je predvsem ukreniti vse po-trebno, da se v sedanjih razmerah lahko nemoteno vrši železniški promet in da krije lahko vse potrebe vojske in civilnega prebivalstva. Zaradi izvršitve zaupane naloge lahko državni komisar za varstvo železniškega prometa predpiše prebivalstvu moškega spola od 16. do 60. leta starosti stražarsko službo za straženje železniške proge in železniških naprav. Prav tako lahko predpiše, da se 300 m nn vsako stran proge jKisekajo gozdovi. Izdaja tudi lahko odredbe, s katero določa višino odškodnine, ki jo bo moral plačati kak kraj, če se v slučaju sa-liotaže ne bi odkrili pravi krivci. Če bi bila proga kje poškodovana, državni komisar lahko pokliče na delo na progo vse moške od 16. do 60. leta. Razen tega lahko izreka tudi še druge kazni vsem tistim, ki sc ne hi držali teh predpisov ter jih lahko pošilja tudi na prisilno delo v taborišče.
Tečoj zn zborovodje. V Osijeku bo pričel v začetku prihodnjega leta tečaj za voditelje kmečkih in delavskih pevskih zborov. Tečaj pripravlja tamošnje pevsko okrožje »Kuhač« ter bo vanj sprejelo predvsem nadarjene kmečke in delavske fante.
Ustanovitev muzeja cerkvene umetnosti v Zagrebu. S pristankom in podporo zagrebškega nadškofa dr. Stepinca je rnegr. Karol Dočkal ustanovil in uredil v Zagrebu na Kaptolu muzej cerkvene umetnosti, ki že dane6 razpolaga s 462 prelepimi cerkvenimi slikami. V muzeju je nadalje bogata zbirka kelihov, nionštrane, kipov in številnih dragocenih mašniških oblačil.
Smučarska skakalnica na Ravni gori. Na priljubljeni izletni točki Ravna gora pri Varaždinu 60 pričeli graditi smučarsko skakalnico, s katero nameravajo pritegniti izletnike na to goro tudi v zimskih mssecih.
Glasbena šola v Zemunu. Prejšnjo nedeljo 60 v Zemunu odprli glasbeno šolo. Vodi jo tamošnje hrvatsko pevsko društvo »Tomislav*.- V novoustanovljeno glasbeno šolo 6e je vpisalo takoj v začetku nad 606 učencev in učenk.
Iz Srbije
Srbski vseučiliščniki odhajajo nadaljevat svoje študije v Nemčijo. Te dni je odpotovalo 70 srbskih vseučiliščnikov, ki bodo na posameznih nemških vseučiliščih nadaljevali svoje študije. 40 štipendistov je izbral sam ministrski predsednik Nedič iz vrst tistih akademikov, ki so se lansko zimo in letošnjo pomlad najbolje izknzali v borbah proti komunistom.
Uprava mesta Belgrada je objavila sporočilo, da je te dni odposlala v koncentracijsko taborišče nadaljnjih 21 oseb. ki so po mestu razširjale vznemirljive novice.
Nakup simentalske in štajerske plemenske živine. Banatsko okrožno načelstvo je za zboljšanje svoje živinoreje nakupilo več glav plemenske živine simentalske in štajerske pasme.
Nekai za mlada srca
V blagor človeštvu so umirali
Bilo je leta 1748 v ruski prestolnici Petro-gradu. Raziskovalec Lomonozov se je najboli zanimal za pojave, ki nastopajo v ozračju med kako nevihto. Njegova dela pa je podpiral fizik Riemann.
Da bi bolje opazovala nevihto, sta oba sklenila, da bosta skupno preskušala, da bi dognala sile in oblike strele. Oba raziskovalca nista imela tedaj niti pojina o tem, kaj pomenijo te sile in kaj so.
Da bi svoj načrt izvedla, je dal Lomonozov v svoji sobi postuviti železen drog in je pri-
da je bilo moči zdrave dele ohraniti le s tem. da so mu roko odrezali.
Alfred Smith, eden prvih raziskovalcev Rfintgenovih žarkov, je bil 17 krat operiran, ne da bi se mu kaj izboljšale rane opeklin. Leta 1024 mu je ameriški Carnegiejev zavod podelil posebno pokojnino za zasluge pri raziskovanju žarkov. Vendar je bila ta pokojnina tako majhna, da je Smith zapustil po smrti le 50 lir gotovine.
Zdravljenje z Rontgcnovimi žarki ^ danes povsem brez nevarnosti za bolni oprema tiste priprave je tako izpopolnjena, da žarki ne morejo bolniku nič škodovati. Tudi tisti, ki ravnajo z uparatom, so na vse načine
je dan-ike. Vsa
zavarovani. Imajo svinčene rokavice, svinčen predpasnik in svinčene naočnike, ker žarki ne morejo prodreti skozi plasti svinca. Da pa Rcint-genovi žarki ne bi škodovali tistim, ki so zunaj teh priprav, so laboratoriji, kjer je Rdntgenov aparat, obdani s svinčenimi ploščami in tudi okenske šipe teh laboratorijev vsebujejo »svinčeno mešanico«.
Komaj 200 let je minilo odtlej, ko moremo govoriti v današnjem smislu o znanstvu — in ze je dolga vrsta požrtvovalnih učenjakov dala v blagor človeštvu svoje zdravje in življenje. To je vojna v mirnem času, ki se bije v tišini v blagor Zemljanov. To je zagrizena borba zoper naravne sile. ki se nočejo dati razvozlati in se branijo služiti človeku. Kakor vojaki na bojišču, so znanstveniki, ki so zmeraj na fronti, zmeraj na straži v strelskih jarkih.
Tihi učenjak, ki prebije vse svoje življenje za svojo študijsko mizo, ni nič manjši junaK. ko drzni vojniki, ki se o njih govori po svetu-
FANTEK V NEBESIH
TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR KACER

Riemann s* približal železnemu drogu.
je
čakoval hude ure, ki se je kaj kmalu pojavila. Bliski so začeli švigati sem in tja. Sredi besnenja hude ure se je Riemann približal železnemu drogu z roko. Tedajci so švignile strele iz nje in so na mestu ubile Riemanna, a Lomonozovu se ni nič zgodilo. To jc bila prva človeška žrtev, ki jo je zahtevalo raziskovanje elektrike v ozračju.	... . •
Žarki izredne, demonske rude radija, ki jo je iznašla ženska, gospa Cnriejeva, rojena io-ljakinja, so smrtni, če jih človek pravočasno ne
obvlada.	...	, .
V	najbogatejšem najdišču radijevih rudnin v Evropi, v Joachimsthalu na Češkem, je mnogo rudarjev vsak dan izpostavljenih uničujočemu izžarevanju rudnin in so zmeraj v nevarnosti za življenje. Ti rudarji si morejo upravičeno lastiti slavo, da so pionirji in mučeniki znan-stva, saj gre njim hvala za to, da utegnejo učenjaki raziskovati lastnosti te rudnine.
V	tem rudniku delavci ne dosežejo visoke starosti. Dasi se večkrat menjavajo, vendar vsa previdnost le malo zaleže. Ce je kak delavec že opravljal delo pod vplivanjem izžarevanja, ie njegovo zdravje prej ali slej izpodkopano. Tega sc delavci prav dobro zavedajo in so vdani v svojo usodo. Svoje delo opravljajo, ne meneč se za smrt in za to, kaj da bo z njihovim zdravjem.
Učenjaki so dognali, da je svinec edini ovoj, ki skozi njega ne prodirajo radijevi žarki in zato so našli pota, da morejo izžarevanje radija
V Jahimovem so delavci zmeraj pod vplivanjem smrtonosnih žarkov.
urejati, tako da je moči z manjšimi ali močnejšimi snopi žarkov ozdravljati mnogo bolezni. Toda to spoznanje je poplačano z ncštevilnimi žrtvami.
Znane so velike koristi, ki jih prejema človeštvo od Rdnlgenovih žarkov, ker imajo lastnost, da postane telo po njih prozorno. Zaradi tega je moči določati vsakršne bolezni in jih tudi odstraniti. Vendar so ti žarki še zmeraj nevarni tistemu, ki ima vsak dan opravka z njimi.
Ko so žarke odkrili, še niso vedeli, da vsebujejo to lastnost, da lahko uničijc kožo in organe, ki so globlje v telesu. Zato je postalo veliko število znanstvenikov, ki so bili z njimi zaposleni, njihova žrtev.
Leta 1031 si je moral dati dunajski profesor Holzknecht odrezati roko, ker je postala povsem neuporabna zaradi stalnega vplivanja Rontgeno-vih žarkov. Rane opeklin so bile tako globoke.
Zajka in trafe mlad ii
Zvečer so umolknili vsi glasovi na planini. Najprej so utihnili ptički, poslednji kos ie skakljaie izginil z vciic in ie skorai strmoglavil v gozdno temo — in poslednja ierebica je v ravnem poletu odletela čez planinsko kočo. Na zeleni tratici pred kravjim lilevotn ie na vseh štirih čepela zajka in ic glodala. Uhlia je položila nazaj in ie z majhnimi sunki glave mulila k' >e trav. Dozdevalo se je. ko da bi se z r» o tem6 bolj in bolj pogrezala v zemljo, in le. če sta se bela uhlia zganila, ie bil znak. da ie še nekai živega na trati.
Tedaici ie počil strel severno od ograje. Glasno in sovražno je odmeval skozi noč. Prišel ie nepričakovano, kakor blisk, in kakor blisk se ie zaiskrilo iz puškine cevi v temino. Fant ie planil kvišku in se ie ozrl okrog sebe. Videl je, kako je zajka ob kravjem hlevu v dolgih skokih zbežala s trate. Opazil ie pa tudi. kako so postajali skoki počasnejši, čim boli se ie bližala gostemu vrbovju. Zajka ni bežala nič več živahno, ampak nekam brezbrižno — in tedai ie menil strelec, da ic zadel. Sel ie za nio in iskal med grmovjem, med drevjem in na oni strani planine. Pa ie ni našel.
Ko se ie zdanilo, se ie zaika splazila izpod skladanice drv oh ograji, kamor se ie bila skrila po strelu. Koi. ko je počilo, je začutila šihre kot tanke, skeleče zbodliaie v zadnjem delu telesa. Pa ie ni dosti bolelo, vendar sc je čutila tako čudno medla. Neka neznana, drhteča slabost io ie obšla in koma i ii ic uspelo, da se ie mogla zvleči skozi staro luknjo. Potem se ie splazila pod drvmi in se ie ondi ulogla. Zavedala se ie. da so mladiči blizu nie.
Slišala ie bila hrestlianie strelca, ki io ie bil ondi iskal. Tudi mladiči so ga bili slišali, pa so se čutili tako na varnem med reso in vejami. To je bil niih prirojeni nagon.
Zdaj ie zaika zlezla izpod skladanice drv in ie obsedela. Vrtelo si ii ie in čudno ii ie bilo. Noge ii niso hotele več teči. Najrajši bi počenila na vse štiri, a nekai io ie vleklo k smreki, kjer je vedela, da so mladiči. Se nekajkrat je skušala skočiti in kmalu ie izvohala svoie tri mladičke, ki so ležali v skrivališču. Tedaj se je ulegla, in majceni kosmati klobki so se splazili čisto vanjo, in topi gobčki so našli, kar so iskali.
In tako so mati in otroci obležali vse iutro in ves dan.
Mati se zda i ni mogla nič več premakniti. In kadar so mladički pili. so opazili, da io bilo mleko drugačno ko prei. da ni bil to nič več okus po mleku. Bilo ie pač toplo, a ni jim delo dobro. In tako so nehali sesati, saj so dobivali zdaj več krvi ko mleka v svoje gobčke.
Opoldne ie prodrla topla sončna luč^ skozi veie. A mati zajčkov jo ie videla le še kot medlo mesečino.
Proti večeru ie čutila, kako ii postaia telo vse trdo. Tudi noge so se ii iztegnile. Hotela ie odpreti gobček, ko da bi imela premalo zraka, odprl in zaprl se ie večkrat, in dolgi zobie so sc prikazali izpod zgornie ustnico. Slednjič ie obležala in ie mrtvih, nemih oči strmela v gozd.
Mladički niso vedeli, da jim ie bila mati mrtva. Ostali so ondi in so zlezli prav tik nie. Nova noč je prišla in nebo ie bilo jasno in mraz je bil hud. Mladičke ie zeblo in še bolj
so se stisnili k materi. A ta iih ni več ogrevala ko prei.
bila mrzla in
X.
-■■ium. - •
š^i .i*
m
na
Bilo je čez šest dni nato.
V teh dneh se ie otajalo mnogo snega vsa planina ie bila brez ledu.
Tisti strelec, ki je bil takrat strelial zaica. ie spet prišel tiakai.
Zdaj ie bil na lovu na divjega petelina.
Ko ie prispel do planinske koče in se približal skladanici drv in šel še dalie vzdolž grmič ja, ie zagledal mrtvega zajca pod smreko. »To je pn brez dvoma tisti zajec, ki sem ga bil pred tednom ustrelil,« si ie deial in ie bil kar zadovolien. češ pa le nisem zaman streljal! Pristopil je k zaicu.
Nato je opazil, da so tesno ob zajcu ležali trije mladički. In vsi so bili trdi in mrtvi.
Nič več ni bil zadovoljen, ko je odhajal od njih.
(Finsko: Mikkiel Fonhus.l
Urez matere
Mete! in pišota v zraku, po poteh, po cestah, tlaku — brozna;
mraz in vlana silita do moztja
Truden hodim sam pn cesti, ko da nosil hi na vesti orehe.
ki jim ni pokore, nc utehe.
O h straneh poslopja mračna skozi okna zro temačna name,
vrata zevajo ko črne jame.
Mrak povsod in srce prazno od strahu, samote blazno vpije
in ne vi. kam naj se v svetu skrije.
Rridko v mrzlo dlan zaplakam: *Težko mi je. mati. Čakam. Mati.
pridi mi zadnjo posteljo posttati!<
Pa jn slišim, da are z mano kakor senca, tiho, vdano: >Sine,
pridem, pridem, da te žalost mine!*
(Ivo.)
Zazidana samica
Samec nekega iužnoindijskega ptičjega rodu si ie izmisill poseben način, da samica zares sodi na iaičkih. preden se izvalijo mladiči. Ko začne samica v votlem drevescu valiti, zazida samec gnezdo z blatom in s trsiem tako, da ostane le majhna luknjica, ki skozi nio sa mica pomoli glavico, kadar ji samec prinese hrane.
Vino iz belnšev
V srednjem veku so nareiali iz belušev vino, ki so ga lekarnarii uporabljali kot zdravilo zoper bolezni v mehur iu in ledvicah.
ŠELE PO ANGELOVEM ODHODU JE FAN-ICliK ZAPAZIL CELO MORJE MAVRIČNIH CVETK, MED KATERIMI SO SE VILE ZLATO POSUTE STEZICE.
8.
./J'
..A"--V/

PO STEZI PA PRIHAJA ZLATOLASO DETE S SVETLIM SIJAJEM. CVETKE SE MU KLANJAJO IN PTIČKE MED NJIMI SO UTIHNILE, KO JE ŠEL MIMO...
9.
V O
n
—^ - i \ i
, ... >,n:

. .„v?.J L. ^ -
. 'fr
os"*:***
DETE SE USTAVI IN POZDRAVI FANT-KOVO DUŠICO: »POZDRAVLJEN, ZEM-UANCEK MALI!« IN ŠE TISTI HIP SE JE IZGUBILO MED CVETOVI. BIL JE - JE-ZUŠCEK.
Naročite »Slov. holedar«!
Zgodba \
o psičku Oiatru
Nekoč se je eden izmed rudniških posestnikov na Kolmiirdenu hotel izne-bifi svojega lovskega psa. Dal je poklicati svojega gozdnega čuvaja in mu rekel, da tega psa nikakor nc more obdržati, kajti ne morejo ga odvaditi, da ne bi gonil in lovil vsako ovco in kokoš, ki jo zagleda. Zato naj gozdni čuvaj vzame psa s seboj in ga zunaj v gozdu ustreli. Gozdni čuvaj je navezal psu okrog vratu vrv, da ga bo odpeljal na neko določeno mesto, kjer so že od nekdaj streljali stare pse s tega iposestva in jih nato zakopali. Gozdni čuvaj je bil sicer zelo dober človek, vendar pa je bil veseli, da pes ne bo mogel delati več škode, kajti dobro je vedel, da ne lovi samo ovac in kokoši, temveč tudi marsikatero drugo divjačino. Prav dostikrat se je klatil no gozdu naokrog in smuknil zdaj kakega mladega zajčka, zdaj kakega mladega divjega petelina.
Bil je to ma jhen črn psiček, ki je imel rumenkaste prsi in rumenkaste prednje tačko. Ime mu je bilo Karo in bil je tako bistronmen, da je mogel razumeti vse, kar so govorili ljudje. Ko je torej šel gozdni čuvaj z njim skozi gozd. je Karo prav dobro vedel, kaj se bo zgodilo z njim. Toda, kdor bi ga pogledal, ne bi prav nič zapazil, da kaj sluti. Ni pove.šal glave in tudi ni stiskal repa mod noge. temveč je bil videti prav tako brezskrben kakor sicer.
Takoj bomo videli, zakaj se je pes tako trudil, da no bi nihče zapazil., kako zelo se boji. Krog in krog starega rudnika so je namreč ranprostirni velik, temen gozd, ki so ga prav dobro
poznali vsi okoliški prebivalci in vse živali. Lastnik tega gozda je nsmreč, že pred več leti odredil, da ga morajo j pustiti popolnoma pri tuiru; komaj daj so smeli posekati v njem nekaj lesa za kurjavo, da. niti tam, kjer je bil pre-1 več zarastel, si ga niso upali razred-j čiti, temveč so vse pustili rasti, kot je hotelo. Gozd pa, ki ga tako zelo čuvajo, postane seveda priljubljeno zatočišče živali in zato so se naselile tu v prav obilnem številu. Med seboj so živali, imenovale ta gozd igozd miru in imelo so ga kot najboljše zatočišče v vsej deželi.
Medtem ko je šel pes sedaj, privezan na vrv, tu skozi gozd, se je spomnil. kako zelo se ga boje vse ma.le živali, ki stanujejo tu.
»Oh, Karo, kar misli si, kakšno veselje bi zavladalo tu vse na okrog po gozdu, če bi vedele, kaj te čaka!« si je mislil. Toda mahljal je z repkom in veselo zalajal, snmo da no bi kdo mislil, da se boji in da je pobit.
»Kakšno veselje bi pa imel od življenja, če ne bi šel krlnj pa kdaj na lov!« si je rekel. »Kar naj se kesa, kdor se hoče, jaz se prav gotovo ne bom!«
Toda v trenutku, ko je ros to rekel, «e je zgodila z njim neka čudna sprememba. Iztegnil je glavo in vrat. kakor da bi najrajši zatulil; tudi sedaj ni vo.č tekel vštric gozdnega čuvaja, temveč je zaostajal za njim. Očividno sP jo dobri Karo' domislil nečesa neprijetnega.
Poletje se .je šele pravkar začelo, lo-sove košute so imele šele pred kratkim
mladiče in prejšnji večer je Karu uspe| lo odipoditi nekega komaj pet dni sta--, rega losovega mladiča od matere proč; na neko močvirje. Tu je podil mladiča ; med šopi trave okrog, prav za prav ne,j da bi ga ujel, temveč da bi se zabaval ob njegovem strahu. Losova mamica jej vedela, da je bilo močvirje sedaj, ko( so se tla šele komaj pred kratkim ota-jala, še brez dna. in dn ne more nositi nobene večje živali. Zato je obstala na bregu, dokler jo le mogla zdržati; ko pa je Karo gonil mladička le še ven in ven. je košuta šla nenadomu na močvirje ven. od pod i 1 a psa, odpeljaln mladiča in šla z njim zopet proti trdnim tlom. Losi korakajo po takih majavih. nevarnih tloh mnogo spretnejše kakor drugo živali in kazalo je. da bo košuti uspelo doseči zopet trdna tla. Toda ko je bila že čisto tik suhe zem-j Ije, je ruša, na katero je stopila, nenadoma zdrčala v močvirje, in ona sama se je z njo vred pogroznila. Na vse kriplje se je trudila, da bi prišla zopet ven, toda nikamor ni mogla trdno stopiti in tako se je pogrezala vedno globlje. Karo je negibno stal tam in si upal komaj dihati, in ko je videl, da si košuta ne bo mogla pomagati sama ven. je hitro, kolikor so ga le nogo nosile, stekel proč. Nenadoma je moral [misliti na vse udarce, ki jih bo dele-I žen, Če bo prišlo na dan, da je on iz-j vabil košuto nn barje. Od samegH strahu se ni upal ustaviti, dokler ni dospel domov.
Tega doživl ja jo se je naš Karo pre.jle j domislil in mnogo bol j ga je mučil ka-; kor vsa druga objestna dejanja, ki jih ije kedaj zagrešil. Mogoče je to bilo zaradi tega, ker ni hotel storiti košuti in njenemu mladiču nič hudega, temveč je čisto nehote, nenamenoma postal kriv njene smrti.
»Mogoče sta pn oba še živa,« si je pc? nenadoma mislil. »Saj, ko sem stekel od njiju, še nista bila mrtva. Mogoče sta pa vendai *e prišl« vca.«
Kara je prevzelo nepremagljivo ho-'stal nemiren. Oh. gozdni čuvaj je naj-tenje in želja, da bi, dokler ima še brž dognal, da je bil prav Karo kriv čas. kaj izvedel o tem. Videl je, da smrti losove košute; in sedaj ga je pc-gozdni čuvaj vrvi no drži posebno Ija! še v graščino, da ga bodo pred trdno. Nenadoma je hitro odskočil v smrtjo tam še natepli, kakor zasluži! stran — res jo postal svoboden, in se-1 Rjtj topen, to pn je bilo najhujše, daj je kot obseden zdrvel notor v gozd kar se je Karu moglo zgoditi, in ko si in proti barju; gozdni čuvaj niti ni je (G mislil, ni mogel ostati več po-imo! časa nastaviti puško k licu, tako rrnmon. Žalostno je poveča! glavo, in naglo mu je pes izginil izpred oči. ko sta oba prišla do graščine, Karo Gozdnemu čuvaju ni ostalo nič dni-1 sploh ni nič gledal nakrog, temveč se goga ko teči za Karom. Ko je prišel do,|e delal, kakor da no spozna nobenega barja, je tam stal pes na ruši, nekaj človeka.
rja, |e tam stat pes na metrov oddaljeni od roba, in je na vso moč tulil. Gozdni čuvaj si je mislil, da pač mora pogledati, kaj tam je. Previdno ie odložil puško nn tla in zlezej po vseh štirih na močvirje. Ni prišo'
še daleč, ko je videl ležati v močvirju ustreljen?«
Ko jo gozdni čuvaj prišel tja, je go-pod stal na stopnicah.
»Kakšnega psa pa imate tukaj, čuvaj?« je vprašal. »Saj to menda ni naš Karo. ta bi vendar moral biti že davno
1 osovo košuto in poleg nje mladička. Košuta je bila mrtva, mladiček pa jc še živel: toda bil je že čisto izmučen' in se ni mogel ganiti. Karo je stal tik!
Toda logar ni zgodbe povedni tako, kot ie Karo mislil. Nn vso moč jo hvali! Kara in rekel, da je res očividno vedel, da sta losa bila v stiski in ju je hotel rešiti.
»Zdaj, gospod, lahko s psom naredite, kar hočete, jaz ga ustreliti ne morem,« je čuvaj končno rekel.
Pes so je vzravnal in prisluhnil. Ni mogel verjeti svojim ušesom in dasi ni . ,hotel pokazati, kako zelo se jc bal, ni mu lizal roke in veselo | Itlo?ej drugače, ko da jo tiho zalajal.
Kni je bilo ros mogoče, da bo ostal pri življenju, snmo zato, ker je tako skrbel. za oba losa?
Tudi gospodu se je zdelo, da se jo bi! Karo dobro vedel; ker pa ga nikakor ni več hotel imeti v graščini, ni takoj vedel, kaj bi rekel.
»No, če hočete odslej skrbeti zanj vi. lognr. in če mi jamčite, dn sc 1k> odslej l>olje vedel, naj pn ostane pri življenja,« je končno rekel.
Gozdni čuvaj je bil pripravljen vzc-prišel sedaj
Karo k njemu. In odslej jo bil ros zgleden pes in logarjev najzvestejši
zraven: zdaj se jo sklanjal in lizal mladička, zdaj je glasno tožil in zavijal, da bi priklical pomoč.
Čuvaj je dvignil mladiča in ga odvlekel na breg. Ko je zdaj res opazil, rla bo mladiček rešen, je postal pes divji od vesel ja. Skakal je okrog gozdnega čuvaja lajni.
Go.-.dni čuvaj je mladička odnesel domov in ga položil v hlev v toplo stajo. Potom je šel iskat pomoči, da je izvlekel mrtvo losovo košuto iz močvirja; in šele. ko se je zgodilo vse to, se je domislil, dn hi bil moral ustrojiti Kara. Poklical je psa, ki se ves čas ni ganil od njega in ki je neprestano tekol za njim in šel z njim zopet v gozd.
Čuvaj je šel naravnost proti pasjemu jarku, toda neindoma se je zdelo,[ti Kara k sebi. in tako je da se je premislil; kajti obrnil se je zopet in šel proti posestnikovi hiši.
Karo jo tekel čisto mirno za n jim:: najboljši spremljevalec na vseh njego-ko pa sc jo gozdni čuvaj obrni! in še! v"h službenih pohodih, ua pot proti posc6(Jwkovi hiši, je po- j	'Seima Lagerlof.)
A. frouazrarot	47
Paiača oo jezeru
VI.
Sklenili so, da se bodo odpravili na pot proti Orridu ob desetih zjutraj. Odpeljali naj bi se po jezeru, do njegovega vzhodnega konca, nato pa bi krenili navzgor ob potoku, ob katerem so votline, ki so si jih hoteli ogledati. Sli naj bi vsi, razen grofa.
Nepo je vstal že precej zgodaj in odšel na vrt, kjer je že večkrat videl Marino, ki se je sprehajala pred zajtrkom. To jutro pa je ni bilo na spregled. Nepo, ki danes ni imel naočnikov, je hodil j)o stezicah in skoraj z. nosom preiskoval grmovje ter vohal zrak. Ves jc vztrepelal, kadar je od daleč zagledal vrtnarja brez. jopiča. Marina se ni prikazala niti pri zajtrku. To pa ni bilo nič nenavadnega.
Prišla jo samo Fani in prosila Edilo v imenu svoje gosjvodariee, če bi mogla z.a trenutek priti k njej. Ko je ura bila desel, sta obe deklici prišli skupaj iz zgornjih prostorov. Nepn Marina ni privoščila drugega kakor kratek pozdrav, ki mu ga je vrgla z. vrha stopnic, kakor ogorek cigarete. Prijela je Edilo j>od roko, krenila proti pristanu in pustila za selioj grofico Fosko, Nepa, vse tri gosle in Stcinoggeja. Ko so ti dospeli v pristan, jo Strela žo odhajala na jezero z Marino, Edilo in Rikom. Nekateri so ugovarjali.
»Srečno pot!« je vzkliknila Marina. »Kazali vam bomo pot.«
Njen glas ni mogel biti slajši in kretnja, s katero jo spremljala besede, ni mogla biti ljub-kejša.
Grofica Foska je vsa resna pogledala sina. Ta pa se jo hotel pokazati brezbrižnega in je zaklicala brezsrčnima begunkama nekaj laskavih besed v slovo. Ostalim trem se je poznalo na obrazu, da so nevoljni.
Oba čolna sta krenila proli listi strani, kjer se jo jezero zoževalo in se za ostrim ovinkom skrilo za zaraščenim rtičem. Strela je jdula v precejšnji razdalji od drugega Čolna, čeprav so iz tega prihajale od časa do časa mile prošnje, naj jih počaka. Veliki čoln, napolnjen z ljudmi, je bil videti kakor kruljav starec, ki so muči, da bi dohitel razposajenega vnuČka, ki mu jo ušel. Marina so ni zmenila z.a prošnje, Riku pa je zadoščal en sam |>og!ed, da je razumel, da ne sme zmanjšati brzine. Prav kmalu je iz čolna bila Slrola videti kakor bela pičica sredi nejasne modrino jozera in jutranje megle, ki je ogrinjala gore.
Edita jo bila vsa prevzela. Zlata svetloba, v kateri sc jo kopal čolniček, milijoni biserov, ki jih je sipalo sonce na gladino jezera, živo zelena barva okoli stoječih gora, vse lo jo ni spominjalo na Nemčijo, kakor travniki okrog župnišča. Ni mogla govoriti. Lo vzdihnila jo od časa do časa.
»Kake olvčutke imale?« jo je |>o dolgom molku vprašala Marina.
»Ne vem. Najrajši bi jokala,« jo odvrnila Edila.
»Jaz pa hrepenim po tem, da bi živela, da bi bila srečna.«
Edita ni odgovorila. Presenetil jo je ogenj, ki je zažarel na Marininem obrazu.
»Zelo vas cenim,« jo nenadoma dejala Marina.
Edita jo jo začudeno pogledala.
»Dobro vem, da sem vam zoprna,« je nadaljevala čez trenutek. Nič no do.«
»Nikakor mi niste zapmi,« jo odvrnila Edita z resnim in odločnim glasom.
Marina je skomizgtiila z. rameni.
»Vozi kakor veš in znaš,« je zaklicala dečku, mu vrgla vrvi krmila in se oklenila jiopolnoma k Editi, da bi mogla govoriti z njo. Ta pa jo je prehitela.
»Vein,« jo dejala, »da niste bili ljubeznivi z mojim očetom in zato ne morem biti iskreno ljubezniva do vas. Rada bi vam to povedala v nemščini, ker so bojim, da se v italijanščini ne znam prav izraziti, lipam, da razumete moja čustva. Nili malo mi niste zoprni.«
So nameravate nastaniti v Milanu?« je vprašala Marina.
»Da.«
»Pišite mi iz Milana.«
Edita se je zamislila, nato pa je dejala:
»No morem vam pisati kot prijateljica.«
»Zelo odkritosrčni ste. gospodična Edita. A tudi jaz nisem nič manj. Nisem trdila, da gojim do vas prijateljska čustva, pač pa vas cenim. Mod ženskami sploh no more biti pravega prijateljstva. No pričakujem od vas čustvenih, praznih in hinavskih pisem. Kaj naj počnom z njimi? Potrebovala bi le neka pojasnila. Za to pač ui potreba prijateljstva.«
»Tudi ni treba, da bi me zato morali ceniti.«
O j>ač. Nikdar no prosim za uslugo tistih, ki jili no cenim. Prepričana sem, da mi boste naredili to uslugo kljub temu, da sto hudi name. Saj slo mi tudi danes zjutraj ugodili, ko slo prišli sami z. menoj.«
»Kaka pojasnila želite?«
»Vidite? Saj sem vedela že vnaprej. Povedala vam bom jiozneje, za kaj gre.«
Čez nekaj časa je Marina zopet vprašala:
»Je bila vaša mati iz plemiške rodbine?«
»Da.«
»Popolnoma razumljivo.«
Edili je planila kri v glavo. Njene razumne oči so se zabliskale.
»No poznam bolj plemenitega človeka, kot je moj oče,« je dejala.
»Kakšen se vam zdi moj bratranec?« je vprašala Marina, ne da bi se zmenila za njen odgovor, kakor da bi je ne mogel doseči.
»Ne poznam ga.«
»Ali ga niste videli in slišali govoriti?«
»O, pač.«
»Veslaj!« je Marina dejala dečku in udarila z nogo ob dno čolna.
Ko je Riko slišal, da sta gospodični govorili o Nopu, je začel prisluškovati in je komaj še dvigal vesla. Ob Marininem o[xmiinu je zardel in se nasmehnil, nato pa se je zopet zresnil in se z vso silo uprl ob vesla. Ker sta dekleti molčali, je začel govoriti on; imenoval je bližnje goro in nekatere vasice. Marina je zopet prijela za vrvi krmila in so ni zmenila zanj. Edila pa ga je začela spraševati. Tedaj se je dečku kar hitro razvezal jezik. S hribov se je slišalo slabotno lajanje psov, ki ga je prinašal veter. Riko je pripovedoval Editi, da to niso pravi psi, ampak duhovi, duhovi divjih lovcev. Kdor jih sreča, mora kmalu potem umreti, Edita ga je vprašaja, če vodi kaka pot preko hriba. Dečko ji je pojasnil, da je tam več stez. Ena izmed teh je še kar lopa in bodo lahko šli jjo njej, ko so bodo vračali peš domov.
ŠPORT
Von Tschammer je govoril
Nemški državni športni vodja von Tschammer und Osten je govoril nedavno na upravni akademiji v Chemnilzu in podal nokaj načelnih misli o športni vzgoji v vojnih in mirnih časih. Zavzemal so je za to. da je potrebno |>osvetiti vso skrb mladini. Ta sicer razume rosnoho in važnost to vojne, ni pa izgubila svoje vedrosti in sveiosti. Le tisti, ki bi znal negovati sončno razpoloženje mladino in ga ohraniti, jo bo sposoben voditi tudi po vojni. Tu jo nastopil von Tschammer v sporazumu z državnim mladinskim voditeljem proti korakanju ženske mladino: dekleta naj prirejajo izide in prepevajo, korakanje pa je za fante.
Glede moške mladinske telesno vzgoje velja prednost skrbi z.a vojaško zmogljivost in izobrazbo. V loO taboriščih, ki jih jo organiziralo državno mladinsko vodstvo in katerih so se udeležili 17 letni mladeniči, so oprav ili važno predvojaško dolo za mladino. Naglasil je vzorno sodelovanje med mladinskimi in vojaškimi oblastmi, na drugi strani pa navdušenje, ki je vladalo mod fanti.
Glede bodočnosti motod nemške športne vzgoje je von Tschammer izjavil, da bo dajal prednost preprostim in čim naravnejšim vrstam športa. Tudi v bodočo bo igrala zasebna pobuda važno vlogo, kajti športno udejstvovanje je zasnovano na prostovoljnem sodelovanju. Pri vseh javnih športnih in telovadnih prireditvah je potrebno poudarili misel, da je zdravje naroda najvišji cilj, ki ga zasledujejo telesnokulturne organizacije.
šport v kratkem
Nogometna enajstorica Kranja jo gostovala v nedeljo v Celovcu proti tamošnjemu KAC Rapid. Gostje so podali prav dobro igro. Zlasti se je odlikoval Vrcček. ki ima lop delež na zmagi, izraženi v razmerju 5:1 (4:0). Po nedeljskem kolu ni v koroškem nogometnem okrožju bistvenih sprememb. Na prvem mostu so še vedno Jeseničani, ki vodijo s 5 točkami in raz-
LJUBLJANSKI
RUnTJAiiuo-.Mdi
Delavniki: 15.50, 17.30, Sloga od 14 dalje, nedeljo in prazniki: tO, 15.SO, 15.50, 17.30, v kinu Union je matineja ob 10.50.
Slučaj reši leno. ubogo (tek e pred nesrečnim vsiljenim zakonom
Mačeha
V glavni vlogi: Jean Parker Martorle Maln Itd.
KINO UNION — TEI. 22-21
Delo naivlšje kvalitete Pariško podzemlje 18. stoletja! Bol strasti in kreposti 1
Dve siroti
Allda Vnlli. Maria Denis. Koberte Villa
KINO MATICA — TEL. 22-41
Film globoke vsebine nčiokovlto podan z vso psihološko bistroumnostjo no d ceh najboljših umetnikih Marla de Tasnady in Antal Pager-ju je
Raiprava la zaprtimi vrati!
KINO SLOGA — TEL. 27-50
Edgar Wallace«
11
liko golov 13:3. Celovški letalci so na drugem mestu, Kranjčani pa na tretjem.
Nov rekord v vztrajnem jadranju po zraku je postavil športni učitelj Vergcnz (Dunaj) s liolotom, ki je trajal 4"» ur, 28:0> min. S tem je izboljšal dosedanjo znamko za več kot 7 ur.
Celovčnni so najboljši plavalci. — >Der Schuimmer«, glasilo nemškega jilavulnega športa, je objavil listo najboljših klubov brez zimskega bazena. Zanimivo pri tej listi je, da je moška plavalna sekcija celovškega KAC-a na prvem mestu.
Brazilski športniki so sklenili, da bodo prekinili mednarodni športni promet, dokler bo trajala vojna. Osrednja državna športna organizacija v llio de Juneiro jc omenjeni sklep odobrila.
8000 gledalcev je bilo v berlinski zimski palači, ko so gledali otvoritveni turnir rokometa pod • streho. Moštvo Charlottenburga je premagalo policijski SK in si priborilo županovo nagrado.
Slorch je še vedno v izvrstni formi. Iz Nemčije poročajo o znamkah, ki so jih dosegli krepki atleti v metih. Najboljši je bil Storcli, ki jo dosegel v metanju kladiva ">(>.15 m, v metanju uteži 19.22 m, v suvanju kamna pa 9.73 m.
Športniki, ali že veste ...
... da jo Vanni Canapele, znani italijanski igralec tenisa, ki si je priboril lota 1930. svetovno prvenstvo akademikov, nedavno promoviral za doktorja prava?
... da so v Kopenhagenu glodali boksarsko tekmo dvojčkov? Brata Kaj in Viggo Frcderiksen spadata med najboljše danske boksarje in se oba potegujeta z.a državno prvenstvo. Pri zadnjem srečanju je bil Viggo udarnejši in je premagal 6\o jega brata po točkah.
.. da je v Italiji vedno več zanimanja za košarko? Lotos se je priglasilo k tekmovanju z.a jx>kal Bruna Mussolinija nič manj kakor 410 moških in 202 ženskih skupin, kar je več kot prej; nja leta.
Umetni skok
ali oglasi
SiitlEisrco
Pisalni stroj, gromofon
ln plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem 6tunju, kupuje plača najvišje dnevne cene: • EVKRKST«, Prešernova ulica 14.	k
Pravo perzijsko preprogo
kupim samo od privatnika. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Brez posredovanja« št. 6180.	(k

Krznen plašč perzijanar
prvovrstno kvaliteto, kupim. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Perzija-nec« št. 6560.
|mip|Bm|
Večji kompleks zemlje
za obdelovanje vzamemo v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zadruga« št. 6555.
GOSPODJE POZOR! KlobuČarna »PAJK« strokovno očisti, preoblikuje in prebarva V6e vrste klobukov po nizkih cenah Lastna delavnica. Se priporoča Rudoll Pajk, Sv. Petra c. 38
Babe:
Prikrojevalca
čevljarskega, urnega, za takoj, Iščem. Ješo Bogo, Cesta na Loko 20.
Gospodinjsko pomočnico
za vsa lilšna dela. Iščem. Vprašati: Sv. Petra c. 31.
Rumena korenje, repo
za ribanje, krmilno peso, prodaja Gospodarska zveza v svojih skladiščih v Maistrovi ulici 10, dopoldne pa tudi na mesarskih stojnicah pri Ocvirku na Pogačarjcvem trgu.
Klavirsko harmoniko
otroško, novo, najboljši model za začetnike, znamko .Setlmlo Soprani' prodam ugodno. Franc Fer-lič, Kongresni trg št. 5, dvorišče.
»Halo! Pozor! Obrnite se vendar! Voda je na
v
nasprotni strani!«
Rumeno korenje
in krmilna pesa sta v pomanjkanju sena najboljše nadomestilo za krmo goved, zlasti krav mieka-rlc. Kupite ju pri Gospodarski zvezi v njenih skladiščih v Maistrovi ulici 10, In vsak dopoldan na Pogačarjevem trgu v mesarski stojnici Fr. Ocvirka.
Del prodigio della Lampada Osram
Rtsparmiare corrente non slgnlflca sempre dovere ridurre la luce. - Infatti la lampada OSRAM-D che ha il filamento a doppia spirale Irasforma molto vantaggiosamente la corrente in luce. Risultalo i
Risparmio di energTa elettrica senza perdita di luce.
Percio si. olliene con le IAMPADE OSRAM. D inolta luce e poco consumo v
Sledili s fokom ne pomeni vedno poslabšati razsvetljavo.
In res, žarnicaOSRAM-D zdvojno vijačnico spreminja zelo popoino lok v luč.
Rezultati
Prihranek električne energije brez poslabšanja razsvetljave.
Zalo dosežemo z
O S RAM-9 ŽARNICO mnogo svetlobe m majhno porabe
G 2
Skrivnost skrivljene sveče
Roman.
»Ne bi mogel priseči, kakšne barve je bil papir, in e, kako obsežno je bilo pismo,« je rekel.
»Jaz pa mislim, da bi mogli,« je pritiskal T. Ks., »ko ste vendar zažgali ovitek. Menil bi, da ste si vse to zapomnili.«
»Ne spominjam se, da bi zažgal kak ovitek,« je mirno odvrnil Grk.
»Na vsak način,« je nadaljevat T. Ks., »ko je gospod Lexman bral ono pismo...«
»Katero pismo menite?« je vpraal Kara in namrščil obrvi.
»Gospod Lexman je dobil neko grozilno pismo,« je potrpežljivo ponovil T. Ks., »ki mu ga je pisal Vassalaro in vam ga jo prebral. Potem je dal pismo vam in ste ga tudi sami prebrali. Gospod Lexman je nato v vaši navzočnosti spravil pismo v jekleni predal blagajne.
Kara je zmajaj z glavo in se prostodušno nasmehnil.
»Mislim, da se temeljito motite,« je rekel, kakor bi se opravičeval, »zakaj kakor se spominjam, da sem videl, ko je sprejel pismo, ga vendar nisem ne bral in ne slišal brati.«
T.-u Ks.-u so se oči zožile in njegov glas je postal kovinasto trd.
»In če bi vas spravil v kletko, ali bi prisegli, da niste nikdar ne videli ne brali ne slišali brati onega pisma in da vam ni nič znanega o kakem takem pismu, ki naj bi ga bil dobil gospod Lex-man?«
»Prisegel bi,« je odgovoril hladno.
»In bi prisegli, da niste videli ves teden Vaesa-lara?«
»Seveda bi,« je smehljaje se odgovoril Grk.
»In da ga niste videli snoči,« je pritiskal T. Ks., »in da niste govorili z njim na hodniku postaje Lewes, in da ni6te. ko 6te ga zapustili, nadaljevali 6voje poti proti Londonu, marveč da 6te zaobrnili avto in se vrnili v bližino Be6ton Tra-ceya?«
Grk je pobledel kakor mrlič in ni niti trenil z obrazom.
»In ali bi tudi prisegli,« je nadaljeval T. Ks. neizprosno, »da se niste ustavili na voglu kraja, ki mu pravijo Mitre '6 Lot, in da niste šli skozi neko ograjo blizu svojega avtomobila in da niste opazovali vse žaloigre?«
»Prisegel bi.«
Karov glas je postal vreščeč in zbil.
»Ali bi tudi prisegli, kdaj ste točno prišli v London?«
»Prišel sem med deseto in enajsto,« je odgovoril.
T. Ks. 6e je nasmehnil.
»In bi prisegli, da niste prečkali Guildforda ob dvanajsti in pol in da se niste ustavili in vzeli bencina?«
Grk se je medtem obvladal in je vstal.
»Zelo prekanjeni ste, gospod Meredith, saj je to vaše ime, kajne?«
»Je,« je odgovoril T. Ks. mirno, ?m>eni ga ni bilo treba nikdar tolikokrat menjati, kakor ste ga morali vi!«
Videl je, da je v sobesednikovih očeh zabliska-lo, in videl je, da je zadel v živo.
»Cas je, mislim, da odidem,« je menil nato
Kara. »Prišel sem z namenom, da bi videl gospo Lexman in nisem mislil, da dobim tu namesto nje kakega policista.«
»Dragi gospod Kara,« je rekel T. I<s., vstal in 6i prižgal cigareto, »to neprijetno izkustvo si boste pač morali zapomniti za vse življenje.«
»Kaj hočete reči?«
»Prav to, kar 6em rekel: vedno morate biti pripravljeni, ko boste kako osebo čakali, da boste srečali drugo, in ker ni6te posebno srečni, bo ta druga oseba vedno kak policist.«
Tudi njemu so se zabliskale oči, ker ga je zgrabila jeza in ga vsega pretresla.
»Dvoje dokazov nujno potrebujem, da bi reši! gospoda Lexinana iz zelo resnega položaja: prvi je pismo, ki je bilo sežgano, kakor veste.«
»Da,« je odvrnil Kara.
T. Ks. se je oslonil na pisalno mizo.
»In kako to veste?« je ostro povzel.
»Mi je že kdo povedal, kdo, ne vem.«
»Ni res,« ga je zavrnil T. Ks. »Tega razen mene in gospe Lexman nihče ne ve.«
»Toda, dragi moj,« je nadaljeval Kara in si natikal rokavice, »saj 6te me že vprašali, ali nisem 6ežgal pisma!«
»Reke! sem — ovitka,« se je nasmehnil T. Ks.
»In ali ste mi hoteli povedati kaj tudi o drugem dokazu?«
»Drugi dokaz je revolver,« je rekel T. Ks.
»Revolver gospoda Lexmana?« je vprašal Grk raztre?eno.
»Tega že imamo,« je trdno odgovoril T. Ks. »Orožje, ki ga je imel Grk, ko je grozil gospodu Lexni,mu. hočemo.«
»Potem se bojim, da vam bom mogel pomagati.«
Kara je odšel proti vratom in T. Ks. je stopil za njim.
»Rad bi videl gospo Lexman.«
»Rečem vam, da je ne boste,« je odvrnil T. I<6.
Oni 6e je rogajoče obrnil.
»Ali ste tudi njo aretirali?« je vprašal.
»Prosim, da se pomirite,« mu je rekel trdo T. Ke.
In je spremljal Kara k njegovi limuzini, ki ga je čakala.
»Vidim, da imate nocoj novega šoferja,« je opomnil T. Ks., medtem ko 6e je hotel Kara raz-počiti od jeze.
Kara je 6topil prožno v avto.
»Če boste pisali prejšnjemu vozaču, mu sporočite tudi moje pozdrave,« je rekel T. K6., »in prosim va6, poizvedite lepo, kako je z njegovo materjo. To vas posebej prosim.«
Kara ni nič odgovoril, a ko 6e je avto oddaljil, se je udobno zleknil v blazine in 6e začel jeziti in kleti.
V.
Šest mesecev pozneje je T. Ks. Meredith skrbno očrtaval neko vijugo, ki mu je bila potrebna, na 6pecialko Sussexa, ko 6e je naznanil načelnik.
Sir George je smatral Ta. Ksa. za najlreznej-šega uradnika in zato ni nikdar opustil prilike, kakor se je izražal, da ne bi obiskal svojega podrejenega uslužbenca.
»Kaj delate?« je zamrmral.
»Današnje jutranje opravilo je študij zemljevida,« je odgovoril T. Ks„ ne da bi ga pogledal.
»Zelo 6tar zemljevid imate,« je menil načelnik.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariŽ
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Senčit