216. številka.
Ljubljana, v sredo 23. septembra.
XVIII. leto, 1885
Irhaja vsak dan *»©*er, izimši nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejoman za a vstrij sko-ogoruke dežele za vse l*to 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na ooni za vac leto 13 gld. za četrt leta U gld, 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje najdem računata po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje deielo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ne od četiristopno petit-vrsto po G kr.. če se oznanilo jedenkrat tirtka. po C kr., če ee dvakrat, in po 4 kr., će so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankovi:ti. --- Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvi/ in apravniltvo .)«< v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolna". Upravuiatvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila L j. vse adinittlutrattvtte ntvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „  50 „
„ četrt leta........ 3 „  30 „
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „  — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
Upravnistvo „Slov. Naroda,".
Državni zbor.
y. Nova šestletna doba državnega zbora se je začela z isto le nekoliko večjo večino, kakor pred šestimi leti in z isto vlado na čelu. Grof Taaffe si sme častitati, da je, Čo prav z veliko težavo in včasi močno majtije se, srečno prebil šestletno dobo, ne da je treba bilo poprej razpustiti zbor, predno ni mu dotekel ustavno določeni čas. Strastni so bili napadi na njega in novo večino, strastnejši od leta do leta, pa ravno zato neso dosegli svojega cilja in zgodilo se je, kar leta 1879 ni nikdo pričakoval: večina in Taaffe ostala sta šest let na krmilu. Da po novih volitvah večina ni izgubila ampak pridobila v številu glasov, to se jo že naprej vedelo, ker so se bile odpravile nekatere tistih umetnih naprav volilnega reda, s katerimi si je mislila liberalna stranka za vselej zagotavljati večino in ker ima vsaka vlada, zlasti pa pri nas v Avstriji kolikor toliko upliva na izid volitev.
Grof Taaffe si sme torej danes častitati, videč v zboru pred seboj okrepčano večino, nasprotnike pa razcepljene v dva tabora. Ako se ne zgodi kaj nepričakovanega prihodnjih šest let, ni se mu bati,
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristiški roman. — Češki spiBal Svatopluk Oech.) VII. (Datfe.)
Vojteh pogleda na nje. Vidi, da so to krasne slike izvršene z živimi svitlimi barvami. Ravno take, kakeršne krase delavnico Brzobohatega in kakeršne morajo v kratkem krasiti tudi Vojtehovo stanovanje.
„Jako lepe," pravi občudovajoči Vojteh njihovemu lastniku.
„Ne poznate jih dobro," reče ta smije se.
„To so revni barvotiski, ki se na trgu prodajajo in koje kupuje Brzobohatv na kupe po para-Bitski in prodaja za sramotno ceno. Pa, kaj pravim, prodaja — sili in s silo tiši. Meni je usilil po svojem agentu v slabih časih te zmazke, ki sedaj mojo Bobo onečaščujejo in katere bi moral skriti pred vsakim, v umetalnosti le nekoliko zvedenim obiskovalcem. S kratka, še zastonj so drage. Če hočete, dam vam vse zastonj.  No krajcarja ne plačam za
da bi se mu izpodrinila tla in imel bo dovolj časa še dalje razvijati svoj vladni sistem. Kaj pa narodi? S kakšnimi ćuti sprejmejo novi zbor? Ali se jim je veseliti, da večina in vlada nista prešli v druge roke? In kaj naj pričakujejo v drugi šestletni dobi? Leta 1879, ko se je pokazalo, da liberalna stranka nema večine, zavladala je velika radost med tistimi avstrijskimi narodi, kateri so dvajset let bili pritiskani na steno. Tudi konservativni Nemci pričakovali su, da bodo pokopana židovsko-liberalna načela in da se bode vlada zlasti glede šole ravnala po željah, potrebah in verskem prepričanji ljudstva. Z nekako mladeniško ognjevitostjo stopila je nova večina na pozoriščo, pa se je kmalu morala prepričati, da njena drevesa pod Taarlejevo vlado ne bodo rastla v nebesa. Neodločnost povsod, nikjer tiste eneržije, brez katere ni vspehov, nikjer jasnega programa in glavno delo le v to obrneno, oslabiti in razbijati vse politiške in narodne stranke. „Divide et impera!"
Liberalni Nemci, ko bi jih strast ne bila popolnem zaslepila, bi pod Taaffejevo vlado bili ravno tako obdržali vso oblast v rokah, kakor pod prejšnjimi svojimi vladami in nemara v malo letih spet prišli do krmila. Kajti Taaffe ponujal jim je mini« sterske sedeže kar na izber, kakor bi oni še vedno bili v večini, in najhujši protivnik Slovanov, Stre-mayr, vodil je najvažnejši dve ministerstvi učno in justično, dokler^ju ni sam opustil. In ko bi konečno liberalci sami ne perhorescirali vsacega svojih tovarišev, kdor bi hotel ostati v Taaffejevem minister-stvu, še danes bi Stremayr, Kremer, Horst itd., sami odločni protivniki večine, sedeli na minister-skih sedežih in Bog zna, kako bi pod takim uplivom bile dovršile se volitve.
Ko bi grof Taaffe le pol tiste ljubeznivosti, s katero je ves čas božal liberalne Nemce in jim bil vsekdar na razpolaganje s svojo dobro voljo in pomočjo, skazal bil svojim privržencem, potem bi se poslednji državni.zbor ne bil končal tako malo častno za njega in za večino, da je moral ružiti se sredi dela, raziti se, ker se je večina razdrobila pod kladivom, katero je bilo po njej, mesto po nasprotnikih. Z vso svojo ljubeznivostjo pa si grof Taaffe niti jednega nasprotnikov ni pridobil in opozicija stopa danes ravno tako odločno in še bolj strastno
nje. Pa naj jih zopet odnese, če se mu sploh pot za nje splača."
Na to sprevodi Vojteha v predno sobo in seže tam mimogrede po pismu, katero je zlobno zalučil na mizo. Sedaj je pogloda z usmehom. „Čudim se, da nesem ta F. B. precej uganil. Neso ga zastonj krstili za Filipa. Glejte, v kako ljubeznivem skritji ume zmuzati svoje neposlušne upomine v salon galantnega človeka. Brzo bogat morda bode tako, toda pri meni za samega Boga ne obogati. Priporočim se."
VIII.
Nikdo se ne bode temu čudil, da je bil Vojteh užaljen po izidu svojega poslanstva z vonjavim pismom. Na poti do kavarne pretehtava to reč od vseh stranij in dospe do prepričanja, da bi bil nesebični mecen goli sveteči se mehurček iz mila. Ta se razpočil in ostal je pravi špekulant, nedvomno kupčevalec s podobami in založnik v jedni osobi. Ali kaj, tolaži se Vojteh, založništvo ni nečastno rokodelstvo. Tudi kupčija konečno ni ne-nravna. Ostra kritika Skočdopola je morda goli ne-spravljivi izgovor, da bi neplačani dolg opravičil. Na konec upokoji se Vojteh in srečna mlada doini-
proti njemu, kakor pred šestimi leti. Hudo povraćati z dobrim, krščansko je delo. Kdor to stori, pa bi ne smel dobro vračati s hudim, kar se je zgodilo zanesljivim in zvestim privržencem, na primer Slovencem, Moravanom itd. pod Taaffejevo vlado.
Torej se ne čudimo, da narodi novega zbora ne pozdravljajo s tistim upapolnim veseljem, s katerim so ga pred šestimi leti. Po pravici se bojo, da tudi novo zborovanje jim ne utegne kaj druzega prinesti, nego težja bremena, s katerimi so itak preobloženi. Tembolj se bodo morali prizadevati poslanci, dokazati narodom, da jim je resna volja, skrbeti za narodov potrebe in koristi. Posebno pa naj večina vsikdar pomisli, da ona nosi vso odgovornost in da tudi prijazni vladi nasproti so neke meje, preko katerih ne sme stopiti narodni zastopnik, če prav se mu preti s krizo in drugo večino.
Resnično zadovoljni sinemo biti, da se večina vrne okrepčana v zbor. Ko bi nesreča bila nanesla, da bi liberalci spet prišli do večine, potem bi s podvojeno silo skušali utrditi svojo pozicijo in s svojo znano brutalno brezobzirnostjo z nogami teptali nenemške narode, dokler bi se dalo, Kako dolgo, to je seveda drugo vprašanje, kajti tudi avstrijski Slavjani niso več tista pohlevna čreda, katera bi dala gaziti po svojih glavah oholim Tev-tonom, ampak čedalje bolj se zavedajo svojih pravic in čedalje tem krepkejse zvezujejo se mej seboj. Parlamentna večina sicer pri nas nema take pomembe, kakor v resnično ustavnih državah, na primer na Angleškem, Francoskem, Italijanskem, v severi i Ameriki itd., kjer se vlada jemlje iz večine, torej parlament na tv način posredno upliva na eksekutivo. Pa nekoliko veljave ima tudi pri nas večina, in če je zložna iu dovolj odločna, pritiska vsekako na vlado v mnogih slučajih. Pred vsem bi večina ne smela dopuščati, tla ta ali oni minister ne zvršuje sklepov državnega zbora, ako mu niso po volji, in da postopa naravnost nasproti načelom parlainentne večine.
Kakšno spoštovanje do parlamenta in njegovih resolucij naj imajo narodi, ako vidijo, da so minister za vse te sklepe niti najmanje ne briga in da včasi celo porogljivo odgovarja, kakor so je to zgodilo še lani dr. Tonkliju od ministra Conrada. In baron Conrad, da si niti jednega sklepa državnega
šljija začne na njegovo pomer z Brzobohatim na-kupičevati tudi od te sedaj objavljene, manj idejalne stranke rožnate obrazke svoje dejanske, čarobne svetilko.
V kavarni je prazno. Jedini Stanislav sedi v jednem kotu zadnje sobane, zreč na bullete. Desnica mu počiva v razgaljenih nedrih in okoli usten mu poigrava bolesten usmov. Pod nebesom buffeta kraljuje Zima. Ostali letni časi mudo se na pohodih zunaj doma. Vojteh prisede k prijatelju in mu pripoveduje to, ker je za dobro spoznal, o pohodu k založniku. Toda Stanislav vzdiha samo, ne spusto tožnih oči z zelenih zastorov buffeta.
Vojteh konečno umolkne in gleda nepremično. Hrepeni opaziti devo, v kojo se je Stanislav tako goreče zaljubil. Tako sedeta oba, čakajo prihod Vesne. Čez precej časa ozovejo se slednjič za zastorom lahki koraki, šum obleke, divni glasovi. Brž na to odgrne se zastor in dve svetli črni očesi se zabliskata pod njim z veselega Bvežoga devinoga obraza. „To je ona!" zašepeče Stanislav Vojtchu na uho, ves razburjen. Res se ni moglo dobiti za to devo pripravnejše ime, nogo jo je krstilo društvo gostov literatov. Očesi njeni usmivata se v svet ka-
zbdfrf •ni ievr^t. 4»o tudi vv #ux?em zborovanji, kakor laže, vudtl .uCno juMatejc&uo.
Ako se konečno vprašamo, kaj da pričakujemo od u»voga zbora, nismo več talko sangvinični, da bi se nadejali čudežev v novi parlamentni dobi. Postali smo pohlevni v svojih upih, še bolj pohlevni v svojih fcmjutvah in to ne samo mi Slovenci, tudi Čeli i in nemški konservativci. Čehi molče o deklaraciji, kakor mi Slovenci o zjedinjeni Sloveniji in konservativci o konkordatu. Vsak hoče veljati za mliinpolitika in raji opušča od načel do zafa-jenja, le da se mu ne očita trmoglavost, nespvav-ljivost, bojaželjnost in tako dalje.
Mi torej ne pričakujemo od novega parlamenta da bo spremenil celo ustavo v avtonomnem smislu, k čemur bi 8e ne imel potrebne dvotretjinske večine. Volilni red pa vsaj v nekaterih točkah lehko popravlja, na primer v sestavi volilnih okra jev na Koroškem in Moravskom. Dalje se nadejamo, da se ho državni zbor resno lotil agrarnega vprašanja, katero je ostalo v poslednjem zboru nerešeno, da si ju bil poseben velik odsek izvoljen za agrarne stvari in vlada bila predložila zakon o dednem pravu na kmetih. Naši slovenski poslanci •imajo še to glavno ulogo, da pridobe slovenskemu jeziku ravnopravnost v šoli in uradu. Grof Taaffe ima še v rokah izjavo, v kateri so letos spomladi Slovenski poslanci natančno navedli, kar zahtevajo v šolstvu. Zgodilo se ni še nič razen tistih dveh ur slovenščine več na Mariborskem učiteljišči, malenkost, o kateri še govoriti ni vredno. Dokler vlada ne zagotovi, da bode res zvršila pohlevni ta program, naj si tudi naši poslanci ne vežejo rok, ampak ravnajo od slučaja do slučaja.
Kar pa vsi brez razločka narodnosti, politiš-kega in verskega mišljenja pričakujemo od poslancev, to je, da si bodo dobro premislili, prodno bodo dovolili le najmanjše novo obdačen e ali sploh obre-meiijenje davkoplačevalcev. Ne povikšati dohodkov iz žepa državljanov, temveč štedeti in znižati državne stroške, to mora biti vodilo vsakemu ljudskemu zastopniku. In v tem zmislu kličemo novemu zboru: Dobro došel!
Iz državnega zbora.
(Uvirno poročilo.)
Na Dunaj i, 22. septembra.
Danes je bila prva seja novoizvoljenega državnega zbora. Videli smo mnogo starih znancev, pa tudi mnogo novih zastopnikov, ki neso bili v prejšnjem zboru. Desnica zavzema dvajset sedežev več, kakor v poslednjem zboru, pa manjina je tudi zato slubeju, ker ni več jedina. Glavni del prejšnje „združene levice" se je konstituiral kot „Doutscli-osterreichischer Klub", kateremu je dozdaj pristopilo 80 poslancev; manjši del, lo je odločnejši nemško-naeijonalci pa so se združili v „Deutscher KhiV. Zraven teh pa sede na levici še demokratje in antisemiti; od prvih Dunajska poslanca dr. Kro-n a we 11 e r in dr. L u e g e r, od poslednjih pa vodja antisemitov vitez Schonerer.
Opat Posselt, stari privrženec nemško-liberalne stranke, vodil je kot najstarejši član zbornice prvo sejo. Poslanci storili so obljubo vsak v svojem jeziku, dr. Fanderlik pa je bral obljube v raznih avstrijskih jezikih, le za rumunsko je moral ustopiti Bomazskan.
kor prvi vspomladanski pogled solnca, kakor prvi vzpomladunski cveti. In ko se pokaže cela v buf-fetu, je razkošno, pogledati na mično njeno postavo, na lahki poklon glave, s kojim goste molče pozdravi, na ljubki način, s kakeršnim si je vzela s črnih las filigranski klobuček, ovešen krasno z belimi zvončki umetalnega vzpomladanskega cvetja, kako zvleče z nežnih rok tesne rjave rokavice, gledaje m pod po-vešenih svetlih črnih res kakor pomišljuje in z gotovo mislijo na blaženo dvojico gostov. Zraven pa je starka, katere svitli črni lasje ne mečejo sence na jasno obličje: nad čelom razpenja peruti krasna noč in zadaj ustniva se svežo vzpomladno jutro.
„NoV zašepeče zopet Stanisluv.
Toda Vojteh presliši njegovo vprašanje. Tako ga povzame pogled na črnobrvno krasotico, ki sedaj prežene grbančasto starko na rdečem prestolu. Stanislav more brati odpoved svojega vprašanja z njenega s čudom napolnjenega obraza. In tedaj obme zopet svoje oči na ljubljeno devo in se kesa za res, da ima samo dve očesi, da jih nema tisoč, da bi mogel tisočkrat do duše sesati ljubljeno to podobo. lD,4ijo
Potem je -bjla seja končana in predsednik je
JUMHtMft »da .hode 2,6. .t. on. državni zbor slo.vesno odprlo Nj. VeUčaatvo na svojem dvoru. Prihodnja seja bo v ponedeljek ter je na dnevnem redu .volitev predsedstva, zapisnikarjev in izžrebanje poslancev v oddelke, katerih je devet.
Po javni seji so se zbirali poslanci v svojih klubih. Sloveusiki imslanci so zopet vsi ustopiti v Hohenvvartov klub, kateri bo brojil 38 do 40 članov. Kluhovim predsednikom je bil per acclamatio-nem izvoljen grof Ho h en war t, namestnika pasta K l a i ć in Giovanelli. Ker ostane, kakor v prejšnji sesiji, petnajstorica kot vodstvo cele desnice, izvoljeni so bili v izvrševalni komite Hohenvvart, Klaič in Giovanelli.
Zastran tesnejše zveze jugoslovanskih poslancev mej seboj vrše se dogovori.
Vsa desnica broji 186 poslancev, torej je za 20 močnejša, kakor v prošli dobi in sicer ima poljski klub 5f>, češki G6, Hoheinvartov nemara 40, Lichtensteino v 10 članov, 8 pa je vladnih, ki se bodo gotovo v vseh važnejših vprašanjih pridružili desnici. Večina je tedaj gotova. Da bi le tudi bila dovolj odločna in se ne uklanjala pred vsako sapico od ministerskih klopij.
Državni zbor bo zdaj le kratek čas zboroval, kakor se govori do 22. oktobra, da se potem delegacije snidejo. Deželni zbori bodo sklicani sredi novembra mesoca; državni zbor pa se snide zopet po praznikih 20. januvarja.
Tudi gospodska zbornica je imela danes svojo prvo sejo. Ministerski predsednik prečital je cesarjevo odloke, v kateri jO imenovano predsed-ništvo. Predsednik grof Trauttmannsdortt prosi zbornico prejšnjega zaupanja in podpore ter sklene ogo-vor s trojnim „hneh" cesarju, v kar zbornica navdušeno pritrdi. Novo ustopivši članovi store obljubo in postavijo se verifikatorji. Poslednja seja gospodske zbornice bo 28. septembra.
V L j u b 1 j a n i 23. septembra.
DržaviiozlMirska levica sklenila je v predvčerajšnji konferenci z 71 proti 47 glasi, da se za-naprej imenuje „Nemško-avstrijski klub". Posvetovanje o tem bilo je jako burno, krajna nemška strauka je na vsak način hotela, da se levica imenuje samo „Nemški klub". Poslednji pa nočejo priznati sklepa te konference, odločili so se od druzih levičarjev ter osnovali poseben ,Nemški klub". Levica tedaj ni več jedina, ampak razdeljena je v dva kluba. Četudi se je nedavno sam vitoz Schmer-ling bil obrnil do veljavnega levičarja s pismom, v katerem je opominjal levico, da naj ostane jedina, vender vse to ni moglo preprečiti razkola v državno-zborski opoziciji. — Eksekutivni komitet, desnice imel je v ponedeljek sejo, katere so se udeležili tudi Poljaki. Kaj določnega se pri tej seji ni sklenilo, kajti večina bila je tega mnenja, da se morajo prej klubi osnovati, predno moro kaj določnega sklepati eksekutivni odbor. Desničarji sodijo, da bode večina v novem državnem zboru, ako se jej prištejejo tudi ministri, štela kakih 200 glasov.
Wnaiijt? držalo.
Ako bi bilo oticijozotn verjeti, neso v Berolinu, Peterburgu in na Dunaji prav nič slutili, kaj se pripravlja v Tzlioricijcj Bitima«'!i ji. Povsod da se delajo jako osupnone. Angleški listi pa skoraj vsi trdijo, da je vse to bilo že naprej mej Rusijo, Nemčijo in Avstrijo dogovorjeno. Nemško liberalni listi že kažejo svoje sovraštvo do Slovanov. Posebno razdražena je „N. Fr. Pr.,u ki misli, da bi najbolje bilo, da Turčija takoj pošlje močne vojne oddelke ter s silo ustanovi „status quo ante" v Vzhodnjej Rumeliji. Ta list misli, da bi Rusija, Avstrija in Nemčija v tem nikakor ne ovirale Turčije. Da bi naščuvali Avstrijo proti Bolgarom, prepovedujejo nemški listi, kako škodo bi imela Avstrija, ako bi se osvobodila Makedonija. Trdijo namreč, da ne bi potem Bosna imela prav nič pomena za Avstrijo. Trosi se pa po listih tudi jako neverjetna vest, da so v Peterburgu jako nevoljni na kneza Aleksandra, da je združil Bolgare, da bode Rusija celo predlagala, da se odstavi. Borze po dogodki na Balkanu neso preveč preplašili. Nekateri papirji sicer padajo, pa ne tako hitro, kakor so, ko se je zaslišalo o sporu zaradi Afganistana. Borzijanci mislijo, da se bode vsa ta stvar na jugu mirno poravnala, najbrž končala s kakim papirnatim protestom. Zelo razširjeno je tudi mnenje da se bode sklical za novo urejenje zadev na Balkanu kongres, na katerem bode Rusija predlagala, da so prizna Velika Bolgarija. Se ve da se bode ta stvar le tedaj hitro poravnala, ako v Mn kedoniji ne bukne ustanek. čo se pa to zgodi, potem pa še nikdo ne more domnevati, kako se i.....:jO stvari na Balkanu. Albanija bi gotovo tudi potem poskusila osvoboditi
se, kar bi bilo tem lož je, ker ne bi imeli 3'urki ž njo nikake zveze več. Posebno je pa najnovejši dogodek v Rumeliji poparil Grke. Vedno so se nadejali, da ves južni del Jjalkana kedaj njim pripade, s«-daj se pa tu vedno bolj utrjuje slovanski živelj. V Atenah vlada velika razburjenost. Mini-ti-, ki predsednik je izjavil upanje, da bodo vlasti ohranile „status quo ante", da bi potolažil rojake. Ko bi se pa kaj zgodilo, kar bi bilo na škodo Grkom, bode jpa vlada storila, kar bode želel narod. Bati se jih posebno ni. Da neso dosti pogumni, pokazrli so za poslednje rusko-turške vojne, kajti ,neso začeli boja, ko so se vendar že bojevale vse drage balkanske državice s Turčijo. Hudo je tudi prestrašil kralja Milana in srbsko vlado ta dogodek v Rumelije. Večina naroda je proti Milanu, treba je le najmanjše iskre, pa pade njegov prestol. Zategadelj so pa v Srbiji hitro odpravili vso tiskovno svobodo in pravo zborovanja, ko so začuli o najnovejšem gibanji. V Belgradu je narod jako razburjen, ke se je raznesla vest, da hoče Avstrija anektovati Bosno in Hercegovino. Vlada je sklenila mobilizacijo. Ne ve se, ali hoče biti samo pripravljena, da takoj zatre vsak ustanek, ki bi so prikazal, morda pa hoče poskusiti prisvojiti si Staro Srbijo in jeden del Makedonije, da bi se tako prikupila narodu. Po nekaterih poročilih je že Srbija odposlala nekaj vojakov na mejo. — Turčija se baje energično pripravlja za vojno, kakor se poroča iz Carigrada. Na progi mej Carigradom in Drinopoljem so ustavili ves promet blaga, da morejo prevažati vojake. Vojaški guverner Drinopoljski poklican je v Carigrad. Se ve da se iz tega še ne sme sklepati, da Turki začno vojevanje, kajti lahko se še premislijo.
Kakor se „Temp.su" poroča, iz Madrida, rešil se bode iiciiiško-MpaiiJNki konflikt tako, da Maršalske, Gilbrotske in Vzhodnje Karolinške otoke obdrži Nemčija, druge Karolinške otoke z Japom vred pa Španija. Preiskava proti 17 osobam, ki so se udeležili napada na nemško poslaništvo je že skoraj končana in se kmalu začne končna obravnava, bpanjska vlada hudo zatira časopise. Taji listi se pa konfiskujejo na meji. Tako piše nek Madridski list. da uredništvo že več dnij ni dobilo nobenega inozemskega lista, pa tudi nobene brzojavke iz inozemstva.
Kralj je predvčeraj otvoril lioIauilNki zbornici. Prestolni govor konstatuje dobre razmere z vsemi državami. Udeležitev Holandske pr> kongiški konferenci in konferenci zaradi Sueškega prekopa, kaže, da zavzema še vedno važno mesto mej pomorskimi oblastmi. Nadalje omenja prestolni govor, da se bode pri državnih stroških skušalo kaj prihraniti. Vlada bode predložila zbornici v tem zasedami zakon o razširjenji volilskega prava. Več poslancev se bode potegovalo za splošno volilsko pravo, čemur se bode pa še ustavljala vlada.
Is Trsta 21. septembra. [Izv. dop.] (Odhod cesaričine. Srbska cerkev. Društveno.) V nedeljo 20. t. m. odšla je iz rajskega grada Mi-rnmnre visoka gospa, cesaričina Štefanija. Za spremstvo odpeljali sta se dve tukajšnii društvi v posebnem vlaku do Miramare in Nabrežine. Tukajšnji višji dostojanstveniki avstrijsko misleči izročili so visoki dami za spomin mnogo krasnih, umetno izdelanih šopov cvetlic, tako, da je bil nje salon-vagon prenapolnjen s cvetličjem. Odhod in pozdrav je bil ganljivo velikansk; napravil jena cesaričinjo preglobok utis. V Nabrežini pri poslednjem pozdravu bila jo visoka gospa tako ginjena, da so jo solze oblile od veselja.
Toda poleg vse naudušenosti in vsega veselja od strani zvestega ljudstva za bivanja cesaričine v TrstO, zapazila se je tudi neka ostentativna nepazljivost glede visoke dame in to v velikem delu italijanskega tukajšnjega življa. Tudi časniki italijanski so prezirali ovacije, ki jih je lojalno prebivalstvo izražalo produbljeni visoki gospo. Pokazalo se je torej zopet, kako malo ozirov italijanski živelj goji na presijajno našo vladarsko rodbino; ta prikazen je na sliki Tržaški velika črna maroga, in ta madež bode mogel odstraniti, kdo? Slovenska zvestoba!
Pravoslavna tukajšnja srbska corkev sv. Spi-ridiona poleg sv. Antona, ozaljšana je zdaj zunaj popolnem. Zidati se je bila počela 1801. leta in sedaj bode dogotovljena to leto. Na širokem zlatem mozaičnem polji je nad uhodom podoba Boga očeta, držečega svet v roki, pod njim na vsakej strani po dva. evangelista: sv. Marka in sv. Ivan, sv. Matej in sv. Luka. Ta obsežna zlata mozaična plošča izdelana jo v Benetkah. Pod to velikansko ploščo je postavljenih v obokih devet kipov, ki so jako lepo zdelani, v grškem zlogu od karurskegu belega marmorja v Milanu. Kipi so visoki po dva metra in pol. Lepo je videti te svetnike pravoslavne cerkve, mej njimi ima častno mesto sv. Ciril z mitro na glavi.  Slovanski ta monument v Trstu je na čast
in slavo ne samo tukajšnjim Srbom, marveč tudi vsem Slovanom, tukaj bivajočim, — znamenje velike požrtvovalnosti srbske. A tudi ruske radodar-nosti ne manjka v cerkvi; precej pri uhodu pred korom visi velika srebrna svetilnica z ruskim orlom, dar jednega princa. Nobeden Slovenec, ki pride v Trst, naj bi ne prezrl tega krasnega svetišča, če-gar slovanska cerkvenost je čitati že v nadpisu nad uhodom.
Tržaškega „podpornega in bralnega društva" ženski oddelek imel je 20. t. m. svoj izredni občni zbor. Bila je prva redna volitev za o d bor nice. V treh mesecih je začasni odbor s pomočjo društvenikov nabral čez sedemdeset dru-žabnic in ker je po pravilih bilo potrebno voliti stalni odbor precej, ko je štirideset družabnic, bile so zadnjo nedeljo za odbormce voljene sledeče gospe in gospodičine: Aua Kobul, M. Ćesnar, E. Grm, F. Ipavie, J. Hafner, M. Martinčič, E. Umek in A. Žigom Malokatero društvo tukaj ima tako delavne in požrtvovalne člane, in če ide tako naprej, pričakovati smemo od njegovega delovanja še najlepših vspehov.
Tiskovna pravda »Slovenskega Naroda".
(Izpred porotnega sodišča.'
V Ljubljani, 21. septembra.
(Dalje.;
Druga priča Anton D u rjava ima 46 let, je posestnik, krojač in občinski odbornik v Bolci. On je dopis bral in meni, da je vse resnica, kar stoji v njem. Hodil je prejšnja leta v hišo Jonkovo in videl, da je Jonko neusmiljeno pretepava! hčer svoje sestre. Da ravna neusmiljeno tudi z udovami, kaže to, da je vzel od udove Marije Sulinove več obresti, kakor mu jih je šlo.   Sploh je pa v kratkem času tako neizmerno obogateti mogel Jonko le za to, ker račune dela on sam z neumnimi in revnimi ljudmi.   Jonko kupuje jagnjeta in prašiče, ali jih jemlje na račun posojenega denarja; toda ne pove nikdar natančnejšega računa; kar reče: toliko je, — pa mora veljati; zaračuui pa zmironi manj, tedaj pač nema pravega pojma o „sedmi zapovedi". Ko se je tu koč imelo Praškemu Židu v prid ekse • kutivno prodati posestvo Antona Kota, rada bi dia-žila tudi Jože Buleč in žandarski nadstojnik, a oba je vedel Jonko odpraviti od dražbe s tem, ker je rekel, da kupi on v ceno in hoče za isto kupnino prodano blago zopet oddati prejšnjemu posestniku. Kupil je res za 55 gjld., a ko mu je posestnik ponudil kupnino, zapisal je Jonko s kredo na mizo 400, namreč za 400 gld. če hoče dobiti svoje posestvo nazaj. Ker ta toliko ni zmogel, odpeljal mu je Jonko krave iz hleva. Da je Jonko pri župano-vanji samosilen, da mora obveljati vsaka njegova, pravi priča, to je res; leta 1882 je Jonko občinsko vodo hotel napeljati na svoj vrt, sum je predsedoval dotični seji in ustreglo se je želji njegovi. Priča in drugi so oporekali ta sklep, ker je proti §. 41 občinske postave, da bi župan predsedoval sam o stvari, katera gre za njegovo korist. Sklep je ovrglo višje oblastvo.   Prišla pa je stvar drugič na vrsto v občinskem zastopu in predsedoval je podžupan. Z jednim glasom večine se je Jonku dovolila napeljava občinske vode, a ker je on, priča, proti temu glasoval, tako je terjal Jonko od njega 240 gld , katere mu je bii še za hišo dolžan. Priča tudi pove, da je bilo to posestvo, katero je on kupil oil Jonka, prej lastnina očetova, a na smrtni postelji moral je njegov oče, ker je bil Jonku dolžan, izročiti mu posestvo. Nadalje Jonko ne zvišuje sklepov občinskega odbora. Obokanje vodovoda, že sklenjeno leta 1880 v občinskem odboru, dni je izvesti Jonko še le leta 18S2, ko je imel v Boleč ■dospeti Veličanstvo presvetli cesar. Nekaj plošč, ki so bile odveč, porabil je Jonko za svoj vrt. Sklenilo se je za občino slovensko uradovanje, in sicer na nasvet priče, jednoglasno, a Jonko uradoval je le naprej nemški, a kdor ni hotel vsprejeti nemškega dopisa od županstva, dobil ga je na vrata nabitega. Koze odstraniti sklenilo se je 1873 leta, ker delajo neizmerno škodo. A ko je Jonko postal župan, precej so se pomnožilo koze, ker je on tako v svoji prid dobival sir, kože itd. Odločeni so bili potem za paša koz posebni kraji in določila se je kazen, ako bi kdo drugod pase koze. Ako je c k. glavarstvo zavoljo tega koga obsodilo v globo, dal mu je Jouko ubožni list, da se je globa tako odklonila. Gozdnemu čuvaju Antonu Cvikarju je Jonko rekel, da ga bode spodil iz službe, ako bode naznanjal, da je kdo pasel izven določenih prostorov. Od koz ima občina veliku škodo, Jonko pa velikansko korist. — Priča potem pripoveduje, da je ptesvetli cesar v Bolci podaril za revožo 300 gol d. tličinski zastop je sklenil, prevzeti te denarje in v Bjbmin cesarske navzočnosti razdeliti obresti vsako leto 11 septembra ubožčekom.   A 1883 leta se to iji zgodilo. Praznovala se je v Bolci ravno obletnica flfesarskega pohodu. Jonko je bil doma, a dasi povabljen; ni se udeležiti hotel patrijotičnc slavnosti, ijn tudi denarja ni razdelil revežem. Jonko se hoče izgovarjati s tem, da je bil takrat v Gorici v deželnem zboru in je le slučajno bil prišel domov, da
bi bil moral razdeliti denar podžupan, katerim je bil zročil upravo občine. Sklepa občinskega zbora, da ima vsak kdor nema v občini Bolški služnosti, plačati v občinsko blagajnico 1 gl. več za voz drv, ni držal Jonko, zato ne, ker večina neopravičenih kupuje pri njem. Ko je nekdo v Logu neopravičeno nasekal si drv II sežnjev in jih je hotela konfiskovati občina Log, izrekla je ob jednem, da le tedaj pusti drva, ako jih občina Boleč vzame na načun tistih 69 sežnjev, katere ima dobiti po servitutni pravici vsako leto. Gozdni odsek Bolški je pa sklenil, da drv neče, ker jih ima dovolj; a Jonko je samovlastno istih jed-najst sežnjev upisal v občinske bukve, da jih je vsprejel, plačal jih po 3 gld., prodal pa po 5 gld. in 22 gld. dobička pa spravil v svoj žep, mesto da bi jih bil oddal občinski blagajnici. Sej občinskega zastopa ni sklical včasih po šest mesecev ne, da si bi bil zavezan to storiti vsaj vsake tri mesece. Občinski zastop je tudi sklenil, da imajo drvarji drevesa le izpodrezati, ne pa sekati, in da se imajo kazniti, kateri ravnajo nasprotno, a Jonko ni storil ničesar v tej stvari, in sekali so, kakor so hoteli. Ob volitvi v deželni zbor Goriški so glasove za Jonka kupovali, in to Jože Kavs, Miha Lepuš in Tone Miklič po 5, 3 in 2 gld. za jeden glas. Denar pa gotovo ni drugi dal ko Jonko Napravil se je proti tej volitvi priziv, a bil je brezvspešen.
Ob 8. uri zvečer se potem konča prvi dan obravnave. (Dalje prlh.)
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 22. septembra. Predseduje župan g. Grasselli. Navzočnih je 25 mestnih odbornikov.  Overovatelji zapisnika denašnji seji imenuje g. župan mestna odbornika gg. Hribar-ja in Tomek-a.
Prebere se dopis c. kr. deželne vlade, katera naznanja, da ni potrdila sklepa kranjske hranilnice, po katerem bi iz rezervnega zaklada za nemško deško šolo Schulverein-ovo dala leta 1885 svoto 1400 gld., 1. 188G pa svoto 3500 gld. Mestni zbor vzame to na znanje.
Deželni odbor kranjski prepustil je v redut-nem poslopji prostor za shrambo raznih mestnih učnih stvarij mestu brezplačno; g. župan za to prosi, da ga mestni zbor pooblasti, izreči deželnemu odboru zahvalo
Mesto Zagreb doposlalo je poročilo o delovanji 1. 1884, katero morejo pregledati mestni odborniki.
Gospod župan naznanja nadalje, da je častnemu meščanu Ljubljanskemu prevzvišencmu biskupu Strossmajer-ju za sedemdesetletnico in za 35-let-nico njegovega vladikovunja častital brzojavno v imenu občine. Novo izvoljeni meščani Roger, Ca-cak, Blazni k in Jesenko store obljubo v roko g. župana, vsi v slovenskem jeziku.
Preden se preide na dnevni red, izprosi si besede mestni odbornik g. Hribar in naglasa, da so narodni mestni zbor Ljubljanski že napali razni nemško-židovski časniki, za katere pa se mestni zbor zmenil ni. Zadnje dni pa je izišel v Št. 210 „Ljubljanskoga Lista", tedaj v listu, kateri kakor se je že tolikokrat zatrjevalo, tolmači mnenje c. kr. kranjske vlade in nje načelnika deželnega predsednika g. barona Winklerja, tak napad na mestni zastop Ljubljanski v članku pod naslovom: »Zagreb-Ljubljana"; v njem napada se nesramo mestni zbor Ljubljanski, tepta se vse njegovo delovanje in opisuje glavno mesto Ljubljano tako, kakor bi bilo še slabše od Višnje Gore. Mestni zbor je baje kriv, kakor trdi neosnovani članek v vladnem listu, da ni mestne hranilnice, akornvno vsakdo vO*, da zavisi pričetek tega zavoda le od potrjen j a deželnega zbora. Mej mnogimi drugimi psovkami se mestnemu zboru tudi očita, da ni storil ničesa za napeljavo dobre zdrave vode v mestu, kar je grda laž, ker bodo vse predpriprave za izpeljavo vodovoda v kratkem dovršene. Govornik tedaj z ozirom na to, da je vse to neosnovano sumničenje bilo vsprejeto v vladni list, v glasilo deželnega predsednika g. barona Winklerja, nasvetuje, naj izjavi mestni zbor na tuko neosnovano in neopravičeno sumničenje mestnega zastopa Ljubljanskega svoj protest in naj se ta protest postavi tudi v zapisnik današnje seje.
Predlog potrdi se jodnoglasno mej dobro-
klici.
Mestni odbornik g. dr. Tavčar nasvetuje z ozirom na to, da se ni oglasilo za mestno nemško ljudsko šolo toliko godnih otrok, kolikor jih hoče postava, da sklene naj mestni zbor:
1. Ker je pokazalo upisovanje v postavnem roku, da se v nemško ljudsko šolo, katero ustanoviti je bil ukazal mestni dež. šolski svet, ni oglasilo od postave propisano število učencev, naprosi
se c. kr. deželni Šolski svet, naj mesto Ljubljansko odveze od dolžnosti, da bi uzdrže vati moralo nertiSko ljudsko šolo, ki se je pokazala nepotrebno.
2. Ako bi te prošnje ne rešil takisto c. kr. deželni šolski svet, naroča se, da potem nastopi pot pritožbe do c. kr. upravnega sodišča.
3. Mestnemu magistratu se naroČi, da takoj izvede te sklepe mestnega zbora.
Nujnost predloga prizna se jednoglasno.
Predlagatelj dr. Tavčar, utemeljujoč svoje nasvete, pravi, da se pač še gospodje mestni odborniki spominjajo, kako je glasilo gospoda barona Winklerja napadalo mestni zbor Ljubljanski, ker se je protivil ustanovitvi mestnih ljudskih šol z nemškim učnim jezikom, pravo trdeč, da manjka zato potrebno število otrok. No, in zadnje dni dokazovati je hotela „Večerna priloga", da je mesto Ljub« ljans'ko zavezano vzdržavati nemške ljudske šole, če bi tudi prazne stati imele. Upisdvanje v mestno nemško Šolo bilo je zares komično, upisalo se je 6 ali 7 otrok v deško in 16 otrok v dekliško šolo, iz večine takih, katere so pri „Schulvereinovi" Soli odbili, v obče pa otroci, ki nenlški ne znajo. Da bi se bilo vestno preiskovalo, vsega vkupe se ni oglasilo dvajset za nemško ljudsko šolo godnih otrok. To je pač opravičeno, da se Ljubljansko mesto v zmislti § 72 šolske postave osvobodi od zaveze, vzdržavati nemško ljudsko šolo. To je gotovo tudi v prid kranjske dežele, ker ta mora plačati učitelja, kateri velja na leto 1000 gld. za neznatno število učencev. Tak odnošaj uvaža se za srednjo šolo, gimnazijo itd., a za ljudsko šolo to vender ne gre1. Nemški listi zahtevajo nemške mestne ljudske šole v Ljubjuui itak le zaradi teorije, da jo obče v Ljubljani imajo; da je praktično nepotrebna, se je eklatantno dokazalo, ker popolnem zadostujejo privatni nemški zavodi.
Mestni odbornik g Hribar pravi za dodatek obrazložbam predlagatelja, da se je za nemške ljudske šole oglasilo večinoma tacih otrok, kateri neso Ljubljančanje, ki stanujejo izvati mesta na pr. z Viča, iz Šiške itd. Za te pa nema mesto Ljubljansko šole vzdržavati, zato hi govornik naprosil gospoda župana, da se o tem natanko pouči.
Pri glasovanji potrdijo se predlogi dr Tavčarja jednoglasno. (Kono>.- prik.)
thmuuT, stvari.
— (Tiskovna pravda „Slovenskoga Naroda") nadaljuje se še vedno. Danes trajala je obravnava od 9 ure do 1. ure popoludne. Prične pa se zopet popoludne danes ob ]IA. uri ter mislimo, da se konča z izrekom porotnikov, ker je že dogotovljeno dokazilno gradivo (tudi tožitelj Jonko se je opoludne zaslišati dal kot priča) in ker koj popoludne že prideta na vrsto govora zastopnikov: dra. Suppana za tužitelja in dru. Ilrašovcu za obtoženca.
— (Učna knjiga.) 0. kr. naučno ministor-stvo potrdilo je prof. Frnn \Viesthalerjevo knjigo: „Latinske vadbe za prvi gimnazijski razred".
-- („Tiso61 etnica Metodova".) Nadalje so kupili in mej ljudstvo razdelili to prelepo knjižico naslednji gospodje: Vrtovec Anton v Dolini 21 iztisov; Koblur Anton, kaplan v Mengši, 50; Knez Anton v Šiški, 20; Gabršek A., učitelj v Bolci, 50; Krisper Val., tovarnar v Radečah, 50; Merjašič Josip, kaplan pri sv. Jarneji, 50; Dečko Ivan, odv. koncipijent v Celji, 50; Zmrzlikar A. pri sv. Martinu, 22; Jenko Josip, posestnik v Hrastniku, 20; Haderlap Filip, urednik „Mira" v Celovci, 30; Ripšl Ferdo, župnik na Vidmu, 50; dr. Prus Dragutin, zdravnik v Konjicah, 20; Gabršek Oskar v Tolminu, 20; Kos Miha, učitelj v Velesovem, 20 iztisov.
— (Most čez Ljubljanico na barji) je pokažen in upraviteljstvo južne železnice je trgovinskemu minislerstvu predložilo načrt za popravo mostu. Ta načrt poslal se je sedaj v Ljubljano c. kr. deželni vladi, katera ima preiskati in izreči, ali je načrt prikladen in stavbinskega privolila vreden.
-—(Trgovinski in obrtni zbornici) naznanja trgovinsko ministerstvo, da se bode meseca maja 1886. leta v Liverpoolu odprla mejna-rodna razstava, katera bo obsezala brodarstvo, po-tovanjske potrebščine, trgovino in industrijo. Oglaša se pri tajništvu razstave v Liverpoolu do l. novembra ! 86. Za prostor se ne bo plačevalo, izimši posebne si oje, Razjasnila daje tajništvo razstavo v Liverpoolu.
— („ Bralno društvo" v Dolu) bo je ustanovilo v 20. t. in. Slovesno pa se odpre v nedeljo, 27. dan t. m., z veselico v gostilnici pri Levci. Sodelovati je blagovoljno obljubilo slavno pevsko društvo „Slavec". Gospodje pevci in drugi, ki bi udeležili se te slavnosti, mogo se iz Ljubljane odpeljati ob 3. uri popoludne s poštnim vlakom do Zaloga, od koder pridejo o \/a4. uri v prijazni Dol. Program veselice: I. Pozdrav in slavnostni govor predsednika. 2. „V pepelničnej noči", deklamacija gospice T. L. 3, Petje slavnega pevskega društva „Slavca" iz Ljubljane. 4. Igra. 5. Ples. — Začetek ob 1/a4. uri popoludne. — Ustop prost. Odbor.
— (»Tržaški Sokol") napravi dne 27. t. m. izlet v Pasjo Vas nad Koprom. Nadejati se je, da se mu pridruži mnogo Tržačanov, ker se obeča, da se izleta udeleži tudi Istranov mnogo.
— (Poštni urad) s poštno hranilnico otvo-ril se je v Št. Andreži v Slovenskih goricah na Štajerskem. Vsak teden trikrat se pošta nosi v Ptuj.
— (Pravniško.) Došla nam je 1G5 strani obsežna knjižica: Katechismus des osterreichi-schen Sachenrechtes (Besitz, Dienstbarkeit, Pfandrecht) und Grundbuchrechtes" iz zaloge „Manz'sche k. k. Hof-Verlags-u. Universitats-Buch-handlung," Wien (L Kohlmarkt 7.) Jednaki katekizmi, v katerih se odgovori vrstijo za vprašanji, prišli so že na svetlo v isti zalogi o avstrijskem pravu za zakon, rodbino in varuštvo, za podedo-vanje in zapuščinsko obravnavo. Tudi najnovejši katekizem popolnem dosega svoj namen, ker točno in jasno, če tudi kolikor moči z izrazili postave, razklada pravniške pojme in postovna' določila z metodo, ki je sleharnemu, zlasti tudi nepravniku, pristopna, tako da je res v stanu s postavo seznaniti najširše kroge. Ker nepoznanje postav, zlasti določil za svojinsko pravo in zemljiško knjigo, rodi nevarnostij in kvare obilo, zato priporočamo Manz-eve katekizme tistim, ki so nemškemu jeziku učeni. Hvala Bogu, da našel se je tudi nam pisatelj, ki je našemu preprostemu narodu v slovenščini tako izborno raztolmačil baš tudi določila o posestvu, svojini, lastnini in o zemljiški knjigi ter o podedovani i z dvema zvezkoma svojega „ Slovenskega Pravnika. ■
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 23. septembra. „Polit. Corresp." iz Belgrada: Vnanji minister razposlal državam okrožnico, izrazujočo, da ima mobilizacija namen, Srbijo pripraviti, da more nastopiti obrambo „status-a quoK na balkanskem poluotoku ali pa paziti svojih srbskih vitalnih interesov, če bi se pre-drugačiti imele razmere.
Atene 23. septembra. Dopustnikom, v6jinskemu pomorstvu ukazano priti k voj s k i.
Pariz 23. septembra. „Havas" naznanja, da je navstal upor v Djakovi v Albaniji.
Zdravljenje potipoHuje. Pri odprtih ranah, oteklinah in tilesih sezMolovim „Frnncoskim žganjem" odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnch-lanben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno M o 11 - o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (11—7)
Tržne cene v Tjuhljasafi
dne 23. septembra 1.1.
		gl.,kr.	s 111 -11 povojen, kgr. .	,1.	kr.
Pfienica,	hktl.  .  . .	6150		—	OH
Rež,	■ ...	5[53	Surovo maslo, „	—	841
Ječmen,	»      •   • •	4 :<7	Jajce, jedno ....	—	2-5
Oves,	n ...	2Mž	Micko, liter ....	—	8
Ajda,	n      .   • •	4 37	Goveje      meso, kgr.	—	64;
Proso,	n ...	503	Telečje        „ „	—	56
Koruza,	» ...	5 4<	Svinjsko       „ „	—	«4
Krompir,	n ...	250	Koštrunovo   n „	—	84
Le6a,	* ...	8 -			
Grah,	n ...	8-		—	17
Fižol,	(i ...	8 50	Seno,  100 kilo   . .	1	69
Maslo,	kgr. .	-90	Slama,   „     „      . . Drva   trda, 4 □ metr.	1	69
Mast,	n	— 80		7	50
Speh firii		-|64	„   mehka,   „ „	5	40
Meteorologieno poročilo.
Ca8°P.a- barometrai J**V zovauja i y m     i perutma
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
742-62 m. 13-3° C 74287 «. 226° C 74450 m. 16'2°0
brezv. si. vzh. brezv.
megla jas. d. jas.
0-00 mm.
Srednja temperatura 17*4°, za 3 6° nad normalom.
3D"u.n.aoslrsi "borza
dn6 23. septembra 1.1. (Izvirno teletjrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 81 %Ul.
Srebrna renta.......... 82 ,
Zlata renta........... 107 „
5°.'„ marčna renta......... 98 „
Akcije narodne banke....... 864 .
Kreditne akcije......... 281 ,
London............ 126 „
Srebro............ — „
Napol........ 9 „
V, kr cekini      . ..,.:>„
Nemške marke              .      ... 61 „
4"70 državne srećke iz !. 1854   260 gld 127 ,
Državne srečke iz 1 186;        100 gld 170 ,
4% avstr. zlata renta, davka prosta 109 „
Odrska zlata renta 4°/0 §7 ,
-    papirna renta 5°/u                .   . 90 „
iS1" t štajerske zemljišč odvez oblig 104 _
Dunava reg srečke 5°/n           100 gld 116 „
Zemlj. obč avstr. 4'/I°/0 zlati zast listi 124 „
Prior, oblig Eiizabetine zapad železnic« 116 „
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „
Kreditne srečke                     100 gld 175 „
Kmlollbve srečke         .           10   , 18 ,
Akcije iinglo-avstr. banke        120   „ 98 ,
Trammway-društ vel j. 170 gld a v 18> ,
kr.
9C 15
50 15
99 92 90
70 20 85 80
25 25
Potrtega srca naznanjamo podpisani pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče
JAKOB ZAKOTNIK,
posestnik in žitni trgovec,
po dolgem bolehanji, previden s sv. zakramenti, v 75. letu svoje dobe, dne 23. septembra ob 4. uri zjutraj mirno v Gospo.lu zaspal.
Telo nepozabljivega pokojnega bode v petek 25. septembra ob 9. uri dopoludne vzdigneno, na pokopališče preneseno in po sv. masi pokopano.
Sveter zadušne maše služile so bodo v farni cerkvi v Sent Vidu.
Predragega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev.
Š en t Vid nad Ljubljano, dne 23. sept. 1885.
Josip, duhoven, Fran, Valentin,
sinovi.
Ivanka,
hči.
Marija Zakotnik, roj. Novak, sinaha.
(661)
Št. 7646.
Razglas.
541-3)
o brez vsakih
bolečin ter opravlja |iloiubovuuja in vse ko 1» n c oporavi I c
C. kr. okrajno sodišče v Krškem objavlja, da se bodo zemljišča gospoda Feliksa Iteya plemeniti Castelletto, ležeča v katastralni občini Ravno v Nemški vasi, obstoječa iz njiv, pašnikov, senožetij, gozdov in pa vinogradov po posameznih parcelah rtuc 28. in ('e treba tudi 2». sept. t. 1. pričenši ob 9. uri zjutraj na mestu ležišč v Nemški vasi na prostovoljni javni dražbi prodajala.
Pogoji, po katerih mora vsak kupec 10 odstotkov kupilne svote kot vadium precej vložiti, in kateri se bodo pred pričetkom objavili, kakor tudi katastralne mape leže v pregled pri tej sodniji.
C. kr. okrajno sodišče v Krškem,
dne 16. septembra 1885. ♦ Umetne ^489—9) *
1 zolie in zobovja i
J ustavlja po najnovejšem ara eri kan s k em načinu *
♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦
4» poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. *
Mož, slovenskega in nemškega jezika ter vodstva kupčijskih knjig popolnem zmožen, z dobrimi spričevali,
išče sliižToe
kot knjigovodja.
Ponudbe se zvedo natančneje pri upravništvu ,Slovenskega Naroda". (542—2)
Jako dobro ohranjene (549—2)
prodajalniške stelaže
s plohom (bankom),
v katerem so 3 posode za navadno olje, 1 za p trolij in 1 za sol prodajani ceno zaradi razširjanja svojo prodajalnice.
Tom. Tollazzi v Dolenjem Logatci.
AAAAAAAAAAA
<   Kri čistilne krogljice ►
1 ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati r ^1 in so bc že tisočkrat sijajno osvedočiio pri zabasanji ^ a Človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže-1 nem želodcu, jetrnih in obistnih bolesnih] v škatljah \ 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jedeu zavoj se s pošto ne razpošilja.
► ► ► ►
►
► ► ►
1 „LEEARNA TRNKOCZY" ► i
prima kvalitet?, iz najboljših štirskih gorskih malin in z odlično aromo. S svežo vodo in nekaterimi kapljami Hallerske kisline zmešan je odlično sredstvo proti vročini, navalom krvi in 'slanemu želodca in 4 okrepčujofa zdravilna pijača bon plus ultra, i kilo A 80 kr., V. kilo 40 kr.
Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto \ na deželo:
zraven rotovia v LJubljani. r
Dr, Siiraiigcir-f c»v<>
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Riicking, medicinski sovetnik dr. tlohn, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in jo za izvrstno domače (ne tninoi sredstvo priporočalo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolju, treh u ho u Iju. zuslizenju, želodčnej kislini, vzdigovunju,'omotici, koliku, škroleljnoin Itd., proti zlatej žili. zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospoi'u U kurji Svobodi, pri Zlatem orlu, o u Prečimo vem trgu. (716—75)
a
fluid
pomnoženi, tudi
i cvet
imenovan,
rabi za drgnenje v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktič-| nifa poljedelcih glede učinka kot izboren skušen ter priznan kot najboljši zdravilen in krepilen, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjuje otrpneloit konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitncijo očvrstenje) po kakem trudupnlnrm delu. Dalje rabi kot podpiralno n oidravllniode sredstvo pri pretegn žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog. mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedlu in oprave, pri sulici i. t. d., s kratka skoro pri vseh v.anjih boleznih hibah.
1 steklenica z rabilnira navodom vred stano 1 gld., 5 steklenic z rabilnira navodom vred samo 4 gld. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (403-6)
.!J:iiAK\A TKi\KOl1%Y<
M" zraven rotovža v Ljubljani.
Umrli so:
18. septembra: Josipina Ulbrich, posttežnica bolnikov, 23 let, Kravja dolina št. 11, za j etiko. — Ivana Leopold, strojevodjeva žena, 48 let, sv. Petra cesta št. 47, za vodenico. — Friderika Blumauer, jermenarjeva hči, l1/, meseca, Stari trg št. 8, za oslabljonjem inočij.
20. septembra: Rudolfina Mozik, bukvoveza hči, 22 let, Ulice na grad št. 13; za otrp-nenjem srca.
21. septembra: Katarina Verščaj, usmiljena sestra, 28 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. — Pavlina Jnrša, železniškega voznega paznika bči, 4 raea., Cerkvene ulice št. 11, za katarom v črevesu.
22. septembra: Alojzija Pokom, 5 mesecev, Reseljeva cesta št. 1, za vodenico v glavi.
V deželnej bolnici: 17. septembra: Neža Štre-kelj, gostija, 52 let, za vodenico.
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC4
Zahvala in priporočilo.
Iskreno zahvaljujoč se za zaupanje, katero se je več let skazovalo mojemu pokojnemu očetu, naznanjam, da bodem nadaljeval obrt za račun svojo matere Terezije Thomann pod dosedanjim naslovom
8 PETER THOMANN,
stavbeni in umeteljni kamnosek.
Ker sem ae na c. kr. državni obrtni šoli v Gradci teoretično z odliko izobrazil in sem pri svojem očetu več let praktično delal, nadejam so, da bodem mogel zadostiti vsem zahtevam.
Toplo se priporočujoč častiti duhovščini in častitemu p. n. občinstvu v mestu in na deže i, naznanjam, da najsolidneje izvršujem vse v mojo stroko spadajoča stavbena in cerkvena dela ter izdelujem grobne spomenike in to po najnižji ceni. (545—2j
Z velespoštovanjem
PETER THOMANN mL,
kamnoseški obrt,
v Ljubljani, na Dunajski cesti, nasproti „Bavarskomu dvoru".
oooooooooooooooooooooooooop
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1,