288. številka. Mubljana. v ponedeljek 14. decembra 190?. XXXVI. leto. 6 ihala i vsak u ar svečar, . ■ me uoceim x ^nas^Ju. *t ratga po pošti prejema* *a **»!ro-^r*fc# &jtfeže »k >*e leto 86 JI, fc&fc^oi leta 13 &, ea četrt leta 8 K 60 h, aa eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljano « posnj»uj«fi ca dom sa vse leto & K, za po! teta 12 K, sa ftetrt leta 8 K, sa eden -^os.jo 2 K. Kdor foodž san* aa oelo Isto 88 K, sa po] leta 11 K; za četrt leta I K 50 h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dsisis toliki fač, kolikor znaša poštnina. - Ra oaročbo brez istodobna tpoaiijatve i nroCuiae sa ce o&ira. «- Z** eisaaalla plačuje sa od peierostopns petit-vrsts po 18 h, os se osnanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, tn po 8 h, m tt Irlkrat ali teCkrat ttska. - Dopisi naj se tevole* frank o vati. — Rokopisi se ne vračajo. — UretfM&tve in aaravnlitvo je na Kongresnem trga st. 12. — Opravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananik t. j. administrativne stvari — Vbod v aredn^to t§ M ^4*0v* alice It. 8, vhod v upravnifitvo pa ■ Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod'1 telefon St. 34. Posama&a* Številke po 10 Jl „Narodna tiskarna" telefon 6t. 85. M Sprava" na Goriškem?!? Kedarkoli vržejo klerikalci v slovenski avet novice o,kaki »spravi« in »slogi«, vselej je treba biti napred ujakom na straži proti sleparskim sple:karijam, ki nimajo s kako resnično »spravo« nič opraviti, marveč 80 le nabrušen oster nož, ki naj pokolje toliko in toliko značajnih, doslednih, v boju za napredna strem-Jjenja nevstrašnih mož; čez ta mrtva trupla bi potem seveda imeli le j5e korak do take »sloge«, po kakršni hrepene" vsa klerikalna srca, do sloge, pod katere krilom bi bil zadušen za dolgo, ako ne za vedno vsak svobodomiseln pojav ter bi neomejeno vladal najčrnejši brezdomovinski kleri-kalizem. Pri nas na Kranjskem smo doživeli že toliko švindlov s »spravami«, da bi se smejal podobnim glasovom vsak pameten človek. Konstatovati treba, da je bilo pri nas na Kranjskem v naprednih vrstah vedno dovolj prenaivnih rodoljubov, ki so šli na limanice klerikalnim sleparjem; in zares se je vselej pokazalo le prekmalu, da so nas hoteli klerikalci le c- spariti, le nabrisati za to ali ono pozicijo, — in pri prvi priliki, ko so videli, da iz tiste »spravne« moke ne bo preveč kruha za nihove strankarske namene, so brez pomislekov prelomili besedo ter vrgli »spravo« in »s.ogo« med staro saro, a naprednjak! smo debelo gledali, kako grdo so . . . nas hoteli oslepariti. Česar se na Kranjskem ne upajo več uganjati, to poskušajo zdaj na |— Goriškem. »Slovenec« od srede je objavil na prvem mestu uvodnik [»Sprava na Goriškem«, ki nas spominja bivših »spravnih akcij« na Kranjskem. V bistvu je isti uzorec, listo frazerstvo o pogubnosti doma-Ičega boja in o potrebi miru, takega Imiru. kateri naj plačajo edino na-Iprednjaki. . . »Želja po pomirjenju je splošna« .. . »Naj se vendar, če ne ista vi, vsaj ublaži in omili divji bratomorni boj, ki nam črpa najboljše lelavne moči in ovira vse pozitivno za povzdigo in prospeh našega življa« itd. Takemu frazerstvu smo pri nas že navajeni, pa se nikdo zanj ne zmeni, ker vsak pameten človek vidi, da klerikalcu ni za mir, ni vsaj za strpljivost nasproti drugim strankam, marveč pred očmi jim blešči le strankarska pohlepnost in nadvlada. Kratko in malo pa ne moremo verjeti »Slovencu«, ki proglaša urbi et orbi, da je narodno-napredna stranka navdušena za tako »spravo«, ki bi prijala klerikalcem, ali v njej je za »spravo« le ena sama ovira — g. A. Gabršček. Ako bi bilo to resnično, potem bi mi sami svetovali Gabrščku, naj vrže puško v koruzo, naj proda v Gorici makari klerikalcem vse, kar ima ter se izseli, ker taka stranka ni drugega vredna, nego da se vrže na trebuh pred zadnjim hribovskim kaplanom. Toda mi ne verujemo »Slovencu«, da je res tako, dasi priznavamo radi, da je g. Gabršček klerikalcem najhuje v želodcu; iz tega je pač le razvidno, kdo je najtrdnejši steber narodno-napredne stranke, ki se ne da omajati, tudi če vse druge naruši »spravna« znore-lost. — Leta 1899. so klerikaloi proglašali dr. Turno za edinega rešitelja stare lepe sloge, a po Gabrščku so začeli udrihati šele potem, ko se ni udal niti najslajšim sirenskim glasovom, ki so mu obetali zlate gradove, ako le pusti dr. Turno osamljenega. Značajni Gabršček se ni udal in se je postavil za dr. Turno a vso njemu lastno eneržijo, kar edino je dr. Turno rešilo, ali rešilo tudi deželo Goriško pred popolno kapitulacijo kardinalovomu ultramontanizmu. »Slovenec« potrjuje, da je g. Gabršček tako trden steber narodno-napredne stranke, da, ako bi njega ne bilo, bi se dosegla na Goriškem takoj taka »sprava«, kateri bi i »Slovenec« i naš dr. Žlindra dali svoj blagoslov, kar pomeni, da se je Goriška potopila v morju klerikalne strahovlade. — Gospod Gabršček sam dobro ve, da dežela ne dobi tako kmalu naslednika, ako se klerikalcem posreči, da njega onemogočijo. Ako so klerikalci tako močni in naprednjaki tako slabi, da bi padel Gabršček, tedaj res dvomimo, da bi se našel kaj kmalu mož, ki bi si upal da oapo ustvarjati to, kar je z Ga-brščkom propadlo, da bi se našel kdo, ki bi nesel na trg svojo kožo, po kateri bodo klerikalci tako nesramno mlatili, kakor delajo zdaj a g. G»-brščkom. Pri poznat i treba, da ni kmalu najti moža, proti kateremu bi klerikaloi tako besneli, ki bi moral toliko pretrpeti kakor ravno Gabršček. In ako je res, da prihajajo s »spravnimi akcijami« na dan možje, ki bi morali stati za program stranke, za svobodomiselna načela, za dobro naroda na podlagi modernih stremljenj v prvih vrstab, tedaj se čudimo, ako je v enem samem Gabrščku toliko sile, da drži klerikalno strahovlado v deželi s toliko odločnostjo še v šahu. Toda mi ne verujemo, da je g. Gabršček edina ovira »spravi«, po kakršni se sline cede klerikalcem. Kolikor poznamo Goriško in njene može, njeno razsodno ljudstvo, moramo pač reči, da gosp. Gabršček ni »edina ovira«, ali da vztraja vkljub vsej res strašni gonji klerikalcev pogumno na svojem mestu, zato: čast mu! »Slovenec« pravi, da edini dr. Turna se je začel otresati Gabrščko* vega teroriima, — in »je te dni nepričakovano začel s »spravno akcijo«. Svojim očem nismo verjeli, ko smo čitali te vrste! Kaj res je to tako? Kdo bo verjel »Slovencu«, da je dr. Turna mož, ki bi se udal kakemu terorizmu posamičnima ali tudi cele stranke. In oelo to, da bi njega terorizoval edini Gabršček! S takimi larifari naj »Slovenec« slepi svoje »bravce«! »Slovenec« naravnost sramoti dr. Turno in vso njegovo preteklost, ko piše: »Lepo je, ako hoče popraviti, kar je zagrešil v svojem političnem Življenju. Toda zdrav in trajen mir je mogoč šele takrat, kadar se odstranijo vzroki prepira«. (—Malo više pa pravi, da je vzrok prepiru v deželi — dr. Turna sam). — In kam naj vodi »spravna akcija«, je »Slovenec« tudi namignil, t. j. d a s e gor i &k i Slovenci načelno združijo, to seveda ne na podlagi načel narodno-napredne stranke, marveč na podlagi načel, katerim da celo naš »Slovenec« avoj blagoslov! — Mi na Kranj skejn smo sicer videli neverjetno pa-tologično prikazen v dvornem svetniku Šukljeju, ali da »Slovenec« potiska celo dr. T u m o na tako pot . .., po kateri »naj popravi, kar je doslej zagrešil«, to nam je vendar prehud tobak. Želeli bi, da nam kdo z Goriškega razjasni to meglo. Značajnim narodno-naprednim možem na Goriškem končno le še par besed: Na Kranjskem smo preboleli sleparstva s »spravami«, in tako bo tudi na Goriškem. Toda da ne bo razočaranj vkljub premnogim žrtvam, želimo, da somišljeniki na Goriškem ne gredo niti za trenotek na klerikalni led; doživeli bi le bridko razočaranje, ki bi jih bolj bolelo, nego sedanje »zdivjane razmere«. Gospodarska zbornica in madjarske zahteve. Kar se je vprizorilo v sobotni seji gosposke zbornice, se nikakor ne more imenovati diplomatično in taktično postopanje. Grofu T i s z i se je bilo že skoraj popolnoma posrečilo, pomiriti opozicijo in brezdvomno bi se bile rešile najbolj pereče državne zadeve. Veliko govorniške spretnosti so imeli ogrski krmilarji, da so ublažili posledice armadnega, povelja iz Chlopija in KOrberjeve izjave v avstrijskem državnem zboru. Ako bi bilo avstrijski vladi res toliko, da se duhovi na Ogrskem pomirijo ter zavladajo zdrave razmere, ne bila bi pustila dregati brez potrebe v to kočljivo zadevo. Vlada se ne more izgovarjati, da ni mogla preprečiti tozadevne interpelacije v gosposki zbornici, saj je splošno znano, da nima vlada v nobeni korporaoiji tako udanih in po slušnih mož, kakor ravno v gosposki zbornici. Treba bi bilo le namigniti, da vladi ni ljubo, da bi se to vprašanje znova razvijalo, ip interpelacija bi bila izostala. Toda vse kaže, da je vlada samo naročila to interpelacijo, da je mogla rezumirati svojo zaključno izjavo napram madjarskim zahtevam in navidezno jim dovoljenim vojaškim koncesijam. In to bo vsekakor Še obžalovala, kajti v ogrski zbornici, ki je na današnji dan nalašč v ta namen sklicana, se bo brezdvomno vzdignil vihar, ki bo vse dosedanje Tiszove jezove porušil ter se bo povodenj znova razlila po celi Ogrski. Značilno je tudi, da so se v vseh treh skupinah gosposke zbornice oglašala odločna mnenja proti razvitju tega nevarnega vprašanja. Vsi vojaški dostojanstveniki, ki pripadajo gospodski zbornici, tedaj odločilni mcžje v tem vprašanju, so nalašč izostali od seje. Tudi češki člani gosposke zbornice niso hoteli podpisati tozadevne interpelacije kneza \Y i n d i 3 c h g r ii t z a ter se obenem izjavili, da tudi odgovor predsednikov ni v njihovem imenu. Zelo sumljivo za vlado je tudi to, da je dr. K 6 r b e r takoj in v izbranih besedah odgovarjal na interpelacijo. Tega bi ne bil mogel storiti, ako bi ne bil že o interpela-laciji v naprej dobro poučen. V svoji izjavi je rekel, da se nagodbeni zakoni morejo spremeniti le v spo-razumljenju obeh državnih polovie in le ustavnim potom. Zunanja in notranja ednotnost armade, njeni temelji in tradicije ostanejo nedotakljivi. Armada bo ostala stara, prepojena z edinim čustvom dolžnosti, cesarja in državo braniti z zadnjo kapljo krvi. Kar se zgodi, bo obstalo v odredbah, ki obstoječim državnopravnim razmeram nikakor ne nasprotujejo. Daleč proč pa mora zavračati vsako misel na delitev armade ter mora tako misel imenovati hudodelstvo na celokupni državi. Taka delitev ne bo prišla in ne sme priti. Dokler veljajo nagodbeni zakoni, ne morejo nikake narodnostne aspiracije do tega. Proti LISTEK. Moja Fatima. (Iz tujčevega zapisnika.) Prišel sem in našel tebe, Marija, ako prijetno mi je pri tebi, zato om ostal tu. Nikakor ne povešaj lavioe, saj veš, da tako rad gledam tvoje črne oči. Veruj mi Marija, da bi ti, ako i bil jaz trubadur, po noči, ko bi igljale zvezde, ko bi lahen zefir umljal, tam zadaj pa bi plusaalo orje, zapel lepo romanco o tvojih &ih laseh in tvojih globokih očeh. To bi bila romantika. Toda nisem trubadur in tudi za omantiko nimam smisla . . . Zato pa sedim rajše pri tebi, ko razgrne noč, rajši se naslonim na roja prsa in ti pripovedujem lepo ovedko. Ti se pa smeješ; kažeš dve redi ojih belih zob. Lepa si Marija, o se včasi postaviš predme in svoj irazek nabereš v resne gube, zdi > mi, da sem v galeriji pred sliko izianove Magdalene. Vroče ti pritisnem na ustni poljub ... Krepko te pri vijem k sebi. Lepi sp taki večeri, kp sediva skupaj, gledava na morje. Življenje je; najine bodočnosti nama ni mari. Kakor sva se sešla, tako se bo-deva tudi razšla. Srečala sva se v življenju, ti si se mi nasmehnila I ponudil sem ti roko, ti si se mi privila, sedaj pa greva skupaj, da se kdaj zopet razideva; daleč gre moja pot, ne vidiva se nikdar več. Sedla sva se, dala si roke in se zopet ločila. Taka je pač naša usoda! Sre-čavamo se in se ločujemo in na vse pozabljamo. Kratek je najin čas, Marija! Ne zamudiva ga. Le enkrat živiva, pa zato živiva! Prfvij se bliže k meni, povedal ti bom lepo povest o sultanu in krasni Fatimi...... V davnih, davnih časih živel je v globoki Turčiji mogočen sultan, Ahmed po imenu. Godilo ae mu je zelo dobro, vsega je imel na izobilje. Denar je dobival iz žuljev svojih podanikov, njih delo ga je redilo. Za vlado se je bogme, malo, brigal. In njegovi ministri so izrabljali njegovo slabost. Ti so bili vladarji v državi. Sultan Ahmed je živel samo za svoj harem. V njem si je zbral cvet j vseh deklet svoje dežele. Bilo jih je mnogo Qin same krasotice. Kakor lev svoje mladiče tako je čuval Ahmed svoj harem. Nikomur ni dovolil vstopa vanj. Ves dan, ko so ga mučili »težki« vladarski posli, je mislil na svojem harem. In kako težki so bili ti posli! Vsprejemal je avdijence in sicer samo moške. Le zdajpazdaj se je prišla pritožit kaka vdova in ta ne baš mlada in lepa proti kakemu samopašnemu kadiju. Ko pa je prišel večer, tedaj se je napotil Ahmed v harem. Dolgo časa je premišljeval, kam bi se obrnil; slednjič ae je spomnil mlade Fatime in vstopil . . . Fatima je ležala na bogatih perzijskih preprogah, v rokah je dr-žala malo zrcaloe in ae ogledavala; lahna tančica akoro prozorna, ji je pokrivala nežno vitko telo; lepa je bila res Fatima; dolgi lasje so bili nemarno razstrti po vratu in po prsih .... Bila je tako zapeljiva. Ahmed jo nekoliko časa molče opazuje, potem se pa vsede poleg nje; Fatima se komaj zmeni zanj, kakor dosedaj opazuje se v ogle-I dalu. Tedaj reče Ahmed: »Zapoj in zapleši, Fatima!« Fatima vstane, vzame in v roko srebrno cimbalo in začne plesati . . . Divje kakor vrtinec na morju se vrti, sedaj se sklanja, klanja na vse strani, okoli nje se pa vije plašč iz tančice! kakor lahna megla, vmes pa done zveneči glasovi cimbale. Lasje ji frfotajo okoli, kakor temni oblaki. Strastneji in vedno strast-neji postaja njen ples; plesala je kakor nekdaj Šaloma pred Herodom in Vitelijem. Slednjič omaga, ope-hana kakor preganjana ar na zgrudi fe na baržunast divan. Prsa ae ji dvigajo kakor valovi, is ust ji pa prihajajo sopeči glasovi; roki ji kakor mrtve vise nizdoli, po-lusaprte oči pa ji zro v Ahmed a. Ta pa vstane in se ji približa. Molče jo opazuje nekaj časa. Bila je krasna. * Ne bom ti pripovedoval dalje, Marija, ker se dolgočasiš. Na tvoje zdravje, signorina Marija! Dvigni čaše in pij. Izprazni do I dna! Moja Fatima! Glej, noč je nad mano, a noč je tudi v meni. Tujec sem tukaj; sam Živim, našel sem tebe in s tabo, v tebi . . . ne vem kaj. Ne vem, kaj da se je zgodilo z mano. Ti si prišla k meni in šla sva naprej, kam tega ne veva. Mogoče sva skupaj le par hipov, potem se pa razstaneva. Ti si me smeješ, ker ti govorim take neumnosti. Prav imaš, sedaj sva skupaj in to je dovolj; kaj nama mar, kar pride. Glej kako lepa je noč. Nebroj zvezdic miglja na ozračju, tam daleč pa ae spušča zvezdnato nebo v morje. In vse morje blesti in odseva v tisočerih luči h. Lahan zefir pihlja akozi odprto temu stoji naša pravica, ki je tudi pravica monarhije. Ta izjava je zadovoljila ozko-srčne, dinastične lojalnosti sledeče parlamentarne veterane, nikakor pa ne dalekovidnih politikov. Ostale točke, kakor zakon o spremembi upravnega BodišSa in zakon glede podpor po ujmah prizadetim je sprejela gosposka zbornica z veliko naglico v drugem in tretjem branju. O položaju na daljnem vztoku. Japoska vlada je državni zbor razpustila. Kakor smo že poročali, je zbornica na prestolni govor mikada sklenila, da izreče vladi svoje nezaupanje, češ, da ni zadostno varovala ugleda in interesov Japonske. Ker je zbornica to nezaupnico sklenila brez debate, se je v vladnih krogih menilo, da so se stranke pri tem zaključku samo prenaglile in da bo zbornica v drugi seji to resolu cijo preklicala. To se ni zgodilo, zatG je vlada državni zbor razpustila. Nezaupnica se je res brez vsakega premisleka in v največji hitrosti sklenila. Prestolni govor mikadov je bil v četrtek komaj prebran, že je zbornica brez vsake debate izjavila vladi, da je skrajno nezadovoljna z njeno politiko. Parlament seveda ni mogel jasneje in odločneje dokumentirati svoje bojaželjnosti, kakor na ta način. Da se je japonska vlada odločila parlament razpustiti in ne samo odgoditi, je dokaz, da v japonskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da bi bilo za Japonsko usode-polno, ako bi se vlada uklonila boja-željnemu parlamentu in se zamotala v vojno z Rusijo. Vlada je pač že prišla do prepričanja, da Japonska le še ni dovolj močna, da bi se lahko merila v boju z velikansko rusko močjo, zato se je jela z Rusijo pogajati, da bi si mirnim potom iz-vojevala nekaj koncesij, zlasti pa da bi Rusija priznala, da vsaj večji del Koreje spada v japonsko interesno sfero. Tozadevna pogajanja so bila že v najboljšem tiru, ko jih je parlament hotel preprečiti. Ako bi se vlada uklonila njegovi zahtevi, bila bi vojska z Rusijo neizogibna. To je vlada sedaj z razpustom parlamenta preprečila, in nadejati se je, da se bode konflikt med Rusijo in Japonsko le poravnal in da ne bo prišlo do vojske, katero že več mesecev z vso gotovostjo napovedujejo angleški listi. Vojska med tema dvema državama bi seveda bila velikega interesa za Angleže, ker bi se s tem oslabila najnevarnejša tekmeca Angležev v vztočni Aziji, zlasti pa stari rival Angležev — Rusija. Toda, kakor se kaže, se Angležem te pobožne želje ne bodo uresničile! okno. Tako lepo in prijetno mi je tukaj ... Kadar se mi nasloniš na prsi, ko ti gladim temne kodre, ti ne veš, kako ljubko mi je takrat. In ko upreš vame svoje velike oči, ah . . . Toda kaj bi govoril .. . Ko se razstrne noč po zemlji in ko sediva v tej tihi sobi sama, ko naju ne čuje in ne vidi nikdo . .. pritisni mi poljub, moja črnolasa, črnooka Fatima! Prišel bo čas, ko bova sedela zadnjikrat tukaj, ko se bova ločila, da se ne vidiva nikdar več; mogoče, da boš plakala, kdo zna ali me ljubiš, tedaj ti bom otrl s poljubi solze .. . Ti me tako začudeno gledaš . .. Veš, Marija, danes sem nekoliko melanholično razpoložen, a to bo že prešlo . .. Veš kaj, sedi k klavirju, zaigraj in zapoj kako veselo poskočno . . . Ali pa pusti vse to, ti me moraš razvedriti. Glej zunaj črno, tiho noč . . . Vse je tiho mirno . .. luči poga-eujejo . . . življenje je umrlo le tu gori v naju srcih plamen velik mogočen ogenj . . . Pogasniva luči, moja Fatima! Politične vesti. — O delegacijah. Predsednikom avstrijskih delegacij bo baje izvoljen marki Bacquehem. Vsled znane interpelacije v gosposki zbornici bodo ogrski opozicionalni delegat je zanesli obstrukcijo tudi v delegacije. Pred vsem posl. Ugron grozi Že [prvi dan z obstrukcijo. — Poljski klub namerava sprožiti v delegacijah sledeče zadeve: stališče Avstrije v evropskem koncertu je Činidalje slabše, posebno na Balkanu prevladuje ruski vpliv. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine je nezadovoljno. Avstrijski državljan ne uživa v inozemstvu skoraj nobenega varstva. Za avstrijske državljane, ki jih pruska vlada sistematično zatira je zahtevati odločno varstva. Slovanski jeziki se preveč zapostavljajo v armadi. Rezervistom se dovoli, da se javijo pri kontrolnih zborih v svojem materinem jeziku. — Hr vaško-ogr s k a tiuanČna nagodba. Prva seja hrvaŠko-ogrskih regnikolarnih deputacij se je vršila pod predsedstvom Wekerla v dokaj lepem soglasju. Ker je sklican za jutri hrva ški sabor, nadaljevala so bodo namreč nagodbena pogajanja šele po novem letu. — „Cvet" ogrskih poslancev. Imunitetni odsek državnega zbora je sklenil izročiti poslance U g r o n a, Csa volszkega, Jankovicha in Eotvosa. Ugron je obtožen, daje neko hranilnico s krivo menico oslepa-ril za 200.000 K; Csavolszkv je p o n e v e r i 1 svojemu tovarišu menice za 17.000 K; dr.Nes si je poneveril nekemu svojemu klientu 604.000 K ; J a n-kovich je odnašal zlatarjem dragocenosti z obljubo, da jih bo ali plačal ali vrnil, a ni storil ne prvega ne drugega ; Eotvbs je obdolžen, da je ponaredil v hranilni knjižici znesek za 7200 K. To so „ vitezi" ! — Papež Pij X. o Avstriji. Neki francoski časnikar, ki ga je papež sprejel v avdijenci, je pisal, da se je papež izrazil: „Z bolestjo moram konšta-tovati, da katoličani v takih deželah, kjer so v veČini, kjer je katoliška cerkev oficialno priznana, kakor n. pr. na Francoskem, v Španiji in Avstriji ne uživajo tako obsežne svobode in miru kakor v drugih deželah, kjer so v manjšini." Kmalu nato je pisal list „Vaterland", da je izjavil papež napram nekemu knežjemu paru, da ni nikdar kaj podobnega rekel o Avstriji, goji temveč največje simpatiji za Avstrijo in njenega cesarja ter nikoli ne pozabi, da se je rodil kot njegov podložnik. — Iredenta v italijanski zbornici. Glede znane afere na Gard-skem jezeru, ko se je ladji iztrgala avstr. zastava je rekel v zbornici Mol m en ti: „Ta čin vljudnosti (da bi se ladjam pustila avstrijska zastava) bi se dal razumeti, ko bi se ne zdel našim bratom preko meje kot posmeh na njihovo t rp lj e n j e. Mi pa hočemo preprečiti, da bi se up naših bratov, ki uživajo v naprej veselje in slavo svoje združitve z m a-terno zemljo, spremenil v bolestne klice in trpko obtožbo." (Pritrjevanje v celi zbornici.) Značilno je tudi, da je korespondenčni biro ta govor kar izpustil. — Zoper Srbijo. Rusija, Av-stro-Ogrska in Nemčija so dale svojim poslanikom v Belgradu dopust na nedoločen čas. To se je storilo baje zato, da ne bo treba pri predstoječih dvornih zabavah priti poslanikom v dotiko z morilci kraljeve dvojice. — Nemški državni zbor je sprejel po daljši debati dveletno trgovinsko pogodbo z Angleško. — Nemški cesar je toliko ozdravel, da je prišel včeraj prvič iz Potsdama v Berolin ter prisostvoval zvečer gledališčni predstavi. Dopisi. Iz Cerknice. Po preteku par dolgočasnih let, vzbudilo se je zadnji čas v našem trgu nekaj več življenja. Tako vsaj lahko trdimo, oziraje se na zabavni Martinov, in zlasti še zadnji Miklavžev večer, katerega so priredili g. cerkniški samci. Njih prijaznemu vabilu odzvali so se vkljub slabemu vremenu Častite dame in gospodje z Unca, Rakeka, Begunj, Grahovega in Martinjaka, da, poča- stil ga je oelo Sv. Vid. Okusno okra šena dvorana gostilničarja gospoda J. Spunta je bila natlačena do zad njega kotička. Ob čarobni razsvetljavi med oingljanjem zvončkov vstopi v dvorano veličanstvo Miklavža, spremljano od ljubkih, dolgolasih krilatoev in Čete lahkopćtih parkeljnov. Po prijaznem pozdravu razdeli Miklavž svoje darove, ki niso povzročili kaj malo radosti. Po njegovem odhodu pa smo se ob petju in napitnioah živahno zabavali tja pozno v noč Da je Miklavžev večer toli povoljno vspel, gre pač največja zasluga go spodu Fr. Werliju. ki se je za vso zadevo najbolj zanimal in gospodu gostilničarju J. Špuntu, ki je poskrbel za točno in dobro postrežbo v jedi in pijači Iz Ljutomera. Razvoj »Murskega So&ola« naši prečastiti duhovščini nič kaj posebno ne ugaja; pri vsaki priliki se spotika ob tem, za naš okraj eminentno važnem društvu S čim se je isti tej gospodi tako zameril, si ne moremo tolmačiti; morebiti jim je »S >kol« preveč naro den, a premalo klerikalen. Posebno pa je neki mladi, menda za to na jeti kaplan, kateremu društvo ni pogodu. Ta gospod se je celo vsmelil v cerkvi zoper naše društvo rovati. V svoji zadnji pridigi je Sokolom o«tro zapovedal, sokolski pozdrav »Na zdar« napram duhovščini opustiti. Baje ni spodobno, častite go spode na ta način pozdravljati. Godno so se Sokoli pogledovali, zaslišavši to zapoved, saj se jim je v telovadnici reklo, da je pozdrav Sokolov vedno le »Na zdar!« Ne glede na okolnost, da je sokolska pelerina že po svojem kroju tako vstvarjena, da se v slučaju, če je ista zapeta, sploh ni mogoče odkriti, še menda do sedaj ni bilo narodnjaka m tudi ne narodnega duhovnika, katerega bi ta po zdrav užalil. Gospod kaplan, mar mislite, da bomo od daleč vpili in Vas liki učenci pozdravljalijs »Hvaljen bodi Jezus Kristusa in še Vam morda poljubovali?! roko, Potem se pač zelo motite! Bodite veseli, da Vas sploh kateri pozdravi, in prihodnjič v svoji pridigi raje pri stvari ostanite, kakor pa take opazke delati. Že ob ustanovitvi društva je še tudi drug kaplan izjavil, da Sokol ni po njegovem okusu! — Pa mirna B )sna, saj tudi »Štajercu« naše društvo ni po njegovem okusu, in je že večkrat na isto zabavljal. »Gliha vkup štrihaa! Petrova skala. V. K. Iz Rima, 6. dec. XIII. Vse življenje ni druzega kakor razvijanje. Tudi človeštvo v celoti se neprestano razvija iz slabših v boljše razmere. To se vidi zlasti jasno v zadnjem veku. Dobili smo železnice, brzojave, telefone, serum-injekcije, Rontgenove žarke itd. itd. Veda je posvetila v nekdaj popol noma nerazumljive pojave nature in kar je bilo časih čudež, to poznamo danes popolnoma natančno. Marši kaka za večne čase narejena naprava se je podrla; marsikaj, kar je bilo sveto, je postalo malik, kateremu se otroci smejejo. Tudi cerkvene naprave niso večne in Petrovo skalo je novo na naravoslovju sloneče naziranje že hudo izpodkopalo in izdolblo. Tekom zadnjih sto let se je svet predrugačil tako, da se lahko reče: tisoč let srednjeveškega življenja narodov ni nič proti razvoju zadnjih sto let. Tudi manjši narodi, ki žive med naprednimi narodi, si morajo pridobiti vso ono omiko, ki jo podaja novodobna kultura. V to jih sili skrb za obstanek. Doli na Balkanu lahko še prezirajo moderno kulturo, tam morejo danes še zaostajati za 200 let za evropsko civilizacijo, toda Slovenci tega ne moremo in ne smemo. Narod, ki je v našem položaju in si ne pridobi moderne kulture, je rokodelec brez orodja, tak narod postane gnoj za razvoj druzih narodov. Slovenci bivamo med dvema velikima, naprednima narodoma. Plavati moramo znati, sicer utonemo. A glavna ovira, da ne moremo plavati, glavna ovira našega napredovanja je stari, iz srednjega veka preostali sistem rimskega klerikalizma, čigar nositelj je katoliško duhovni-štvo. Da je pri nas sploh mogoča znatna klerikalna stranka, to je naj boljši dokaz naše zaostalosti. Ako nečemo postati hlapci drugih narodov, se moramo otresti spon, v katerih nas drži klerikalizem — v to pa je treba, ne le da poznamo bistvo klerikalizma, nego tudi njegove reprezentante in njih značaj ter njih vzgojo. V ulici San Nicolo di Tolentino v Rimu stoji velika palača, v kateri je nastanjen takoimenovani »Colle-gium Germanicum«. Sioer pravi star pregovor »dootor romanus — asinu m germanus«, ali vzlie temu se v reče-nem kolegiju vzgajajo prav nevarni ljudje. Ignacij Lovola, ustanovitelj jezuvitskega reda, je posvetil omenjeno palačo za vzgoievališče bodočih duhovnikov za Nemčijo in Ma djarsko. Potrdil je to ustanovitev papež Julij II 1552. V tem jezuvit-skem zavodu vzgajajo vedno tudi nekaj slovenskih rojakov za duhovski stan. Po končani dresuri v tem ko le/iju se nameste gojenci pri uredništvih katoliških časopisov, v leme natih kot učitelji, na važnejše službe v mestih in se porabljajo tudi za poslance. Ta dresura traja sedem let — torej časa dovolj zastrupiti najčistejše srce in pokvariti najlepši značaj. Prva tri leta se uče gojenci tega zavoda nekakega modroslovja, štiri leta pa so posvečena bogoslovju. V glavnih strokah bog33lovja je se veda izključen vsak napredek. Vse je trdno, nič se ne sme premakniti — saj sicer razpade vsa stvar. Periode de cadaver, — pokoren kakor mrtvec — se lahko reče tudi v tem oziru. Zato s* ti predmeti u6e v germanskem kolegiju ravno tako, kakor po vseh lemenatih. Velik razloček pa je v tem, kako se uči cerkveno pravo na germanskem kolegiju v Rimu in kako se uči na teologičnih fakultetah in v lemenatih v raznih drugih državah. Dnevne vesti. V Liubijam, 14. decembra. — Občinski svet ljubljanski ima v torek ob petih popoldne sejo. Na dnevnem redu so poročila: o prošnji hišne posestnice Josipine Ronerjeve za odstop prednosti hra-n laičnemu posojilu pred 3°/o državnim posojilom; o spremembi pravil »Prostovoljnega gasilnega društva« v Ljubljani; o proračunu mastnega loterijskega posojila in njega arnorti-začnega zaklada za leto 1904; o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1904; o proračunu splošnih ustanov za leto 1904; o napravi hodnikov na Bregu in na levi strani Sv. Petra ceste med Prečnimi ulicami in Radeckega cesto; o prizivu Andreja Trškana glede kolarnice v Cegnar jevih ulicah št. 4; o prizivu Marije Kramarjeve na Dolenjski cesti št. 5, radi plačila komisijskih stroškov; o oddaji dimnikarskih del za leta 1904, 1905 in 1906; o prošnji »Prostovoljnega gasilnega društva« v Ljubljani za zvišanje letnega prispevka; o mest nega magistrata nasvetu glede spremembe pri odvažanju smeti; o uravnavi prispevkov konkurenčnih faktorjev za kurjavo na c. kr. višji realki; o napravi novega kemičnega ognjišča na o. kr. višji realki; o porabi dotacij za šolsko leto 1092 3. na mestni ljudski šoli na Barju; o prošnji Alojzija Korsike za odpis predpisanega zneska za večjo porabo vode; o prošnjah raznih magistratnih uradnikov v osebnih zadevah; o županovem nasvetu glede pripoznanja nagrade zapisnikarju pri sejah občinskega sveta. — V sobotnem „Slovencu" se zrcali potrtost, ki jo je pri klerikalcih prouzročil veleČastni shod narodno-napredne stranke v Ribnici. Ta shod jim je kar sapo zaprl. Govor dr. Tavčarja jim je obležal v želodcu kakor svinec. Na mesto da bi reagirali na različna izvajanja dr. Tavčarja, se zadovoljujejo s smešnimi zabavljicami in z denunciranjem uradnikov in učiteljev. Ce mislijo klerikalci, da bodo s svojimi denuncijacijami komur škodovali, so v veliki zmoti. Mesto da denuncirajo spodobne ljudi, naj se rajše opravičijo, kako so mogli tako nesramno lagati glede obdavčenja krošnjarjev. Dr. Tavčar je klerikalce razkrinkal in njih Šuf-tarijo glede obdavčenja krošnjarjev po zasluženju ožigosal, a klerikalci so te udarce s pasjim bičem mirno spravili. Tudi o škandalu, da se noben kmetski poslanec iz Kranjske ni zmenil za svoje volilce, ko se je v drž. zboru dovolilo pet milijonov kron za ponesrečenje, je „Slovenec" izpregovoril le par besed. Boji se pač, da bi kmetje izvedeli, kako leni in nič vredni so njihovi katoliški zastopniki in da se ti ljudski prijatelji niti tedaj ne spomnijo svojih dolžnosti, kadar se razdeljujejo milijoni v podpore. Dr. Tavčar, ki ni zastopnik kmetskih voliloev, se je zavzel za kmetsko ljudstvo, kmetski zastopniki pa se Še zmenili niso za to važn o stvar, dasi sicer toliko jezike brusijo o svoji ljubezni za kmeta. Da, da, shod v Ribnici je bil sa klerikalec tak udarec, da že niso kmalu taceg* doživeli. Po vseh udih jih zdaj trg*. Tako jih trga in boli, da kar cvilijo. In pomagati jim ne more noben zdravnik. — Občinski odbor trnovski je v svoji redni seji sprejel % 18 proti 1 glasu sledeči predlog: »Občinski odbor v Trnovem izreka o p r a v i č e n o s t IV. k u r i j e za deželni zbor, a izjavlja, da ni ista tako nujno potrebna, da bi opravičevala za kmeta škodljivo obstrukcijo v dežel, nem zbor u«. — Objektivnost v „Slovencu11. V „Slovencu" Be je oglasi sedaj v svojo obrambo dr. Štetan divjak sam, tako daleč je že prišlo. Oda. sil se je mirno in dostojanstveno, tudi kakor se „stanu šikau in človeku, ki ni bil doslej se „SlovenČevimi* d ;>isi v nobeni zvezi. Kdor ne verjame, n: a£a krajcar. To priliko je pa odlični kato-liški mučenik tudi takoj uporabil, d.: je malo „pojamral". Ženo ima, pc-ro lačnih otročičkov, na nogah k rja očesa, večkrat kašelj, in vrag vedi kaj še vse. Dežela ga slabo plačuje; pri taki strokovni izobrazbi, takih dušo ah vrlinah, taki požrtovalnosti, pa prej m* kov samo krog 4400 kron na leto. Naravnost žrtva razmer v tej nehvaležni Kranjski deželi ! A pregovor pra, trebuhom za kruhom", in tako i ;a „vandrati" tudi Štefan Divjak rsak „drugi" dan iz Studenca v Vevče, dasi prisluži še tamkaj letnih drugih 4500 kr«>-nic, ali kakor sam pravi: „da gor plača.-In tako ta revež povsodi „gor plačuje4. Pri biaznici iz vevškega zaslužk; qi Vevčem pa iz deželnega — bo. >e usmili! — V ostalem je seveda dr, Štefan tako malo polagal — saj rre večkrat „javnou, to se pravi, tako, la ga vsak kmet lehko vidi, k spovedi, mu bo že odpuščeno! Prvič ni nika..op upravičen do opravljanja tovarii. te službe, ki mu je vsled sklepa deželi _ra zbora glasom instrukcij zabranjena i ne dovoljena. Tisto govoričenje je t< navadna farbarija za ljudi, ki razi. r ne poznajo; drugič se dr. Štefan tudi prokleto malo briga za prosti in :.e-prosti čas, kar je jasno a priori, kei se nesreča ne ozira na službene ssen zdravnikov, tudi takih ne, ki so kkri« kalni. Tretjič tudi ni res, da je poŠta njak 12. leto v blazniČni službi. Služb* je mož nastopil 1. 1894, potem opravljal isto eno leto v biaznici, da se bo^i usmili. Ker mu je nedostajalo vsa :e strokovne izobrazbe, in je bil nr v svojem psihiatričnem delovanji še konfuzen, kakor njegovi bolniki, posla ga je deželni odbor pet mesecev Krafft-Ebingovo kliniko na Dunaj. >( tamkaj je seboj prinesel podpira „Zeugnisformular-4, kakor ga lehko d«»bi vsak, kdor hospitira kako kliniko. &ieeil je pa smešno skiicavati se glede -jega znanja na take listine, katerin vrednost je obče znana. Vse njegovo dosedanje delovanje pa dokazuje naj« jasnejše, da ima dr. Štefan tako kvalifikacijo, kakor bi jo imeti ne smel; to ve v biaznici vsak, od prve sestre }»J do najzadnejšega hlapca. — GHcd< preiskave pa lehko dr. Divjaku pove da je sicer mogoče, da se je ne l> ker je junak, posebno kedar rogovil s svojo gorjačo po oddelkih; pove mu pa tudi, da bi v normalnih raz merah zdravnik, ki ima tako brezve> uo preteklost za seboj, že davno sfrča! iz zavoda, kateremu pravimo humanitaren. To se mu pa še lehko pripeti, če bi Še nadalje izzival, ali kakor on p; „na napade" se branil. Razmere najd ljudi, in tako je tudi mogoče, da najde Človek, ki bo Štefanu „stanu dostojno in z odprtim vizirjem* razja> stališče, kakor mu ga doslej ni še nikdo razjasnil, to pa seveda takrat kedar se bo nam — in ne dr. Divjaku potrebno zdelo. — Zopet eden. Sledeč svojim slabokrvnim prednikom, je položita svoje nezakonske kosti k večnemu počitku zopet ena izmed tistih »Či stih kmetijskih zadrug«, kakoi jih raci imenovati mariborski odre senik, katere so svoj Čas razni bojn petelini in koristolovci dvomljivih , eksistenc s strelom in gromom ustanovili, obetajoč zapeljanemu in sle pemu našemu kmetu zlatih gradov in rešitve Vsled sklepa okrajnega sodišča v Mariboru in končane likvidacije je prenehala biti kmetijska zadruga Koprivnik-Planica pri Mariboru, torej pred nosom odreše-nikovim. Radovedni smo, če smo tudi v tem slučaju mi krivi propada te zadruge? — Novi okrajni glavar v Novem mestu baron Rechbach je prevzel v soboto vodstvo okraj nega glavarstva novomeškega. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek se ponavlja d' Eonerv Jules Vernova velika igra »Pot okoli zemlje« s sijajno opremo. V petek, dne 18 in ,v nedeljo, dne 20. t. m. gostuje slavna jugoslovanska umetnica gdč. Vela Nigrinova, rojena Slovenka iz Ljubljane. — Zunanje početnike gledališča opozarjamo, da se zaradi vstopnic obračajo pravočasno na dnevno blagajničarico gospo Še Markovo, ker bo o božičnih praznikih težje dobiti prostore za dneve predstav. — Slovensko gledališče. Ni je kmalu dobiti igre, ki bi bila doživela toliko predstav, kakor igra »Pot okoli zemlje v 80 dneh«. Po vsem svetu so jo že igrali. V večjih mestih je doživela po 1000 predstav. Na gledališču Saint Martin v Parizu so o uprizarjali tri leta večer za večerom m vedno je bilo gledališče raz-jdano. Lahko pa se ta igra ne da uprizoriti. Treba je velikanskega opa rata, da se jo spravi na oder. Treba je celo vrsto novih dekoracij, novih ;ostumov in vsakovrstnih dragih re-vizitov. Ko smo čuli, da se na slo-enskem gledališču pripravlja ta igra, mo resnično dvomili, če se ta poskus posreči. A kako prijetno smo bili iznenađeni! Storilo se je veliko ■5, kakor se more in sme v naših razmerah pričakovati. Uprizoritev je bila prav sijajna. Dekoracije so jako po izvršene, kostumi so res bogati, rekviziti pa taki, da kaj boljšega in kaj lepšega ne morejo nikjer imeti. Ladja je dobro funkcijonirala, veliki slon je pravi fenomen. Rilec zvija, iakor živ slon, ušesa premika in hodi prav čvrsto in popolnoma sigurno, slišali smo ljudi, ki so se prepirali, , ta slon je živ. In te kače! Kar rmelo je občinstvo, ko se je začela ača dvigati in ovijati okrog gdčne. Rflokove. Istotako sta imponirala že-ezniški vlak in potop ladje. Kostumi amorcev, braminskih duhovnikov, ajader, Indijancev, so obujali in za užili splošno pozornost. Vz.riČo £0 skrbnemu in lepemu uprizor oju je samo ob sebi razumljivo, da ta zabavna igra, polna presenetljivih dogodkov, imela velikanski vspeh. Izmed igralskega osobja je red vsemi ome iti g. L i era in g. oleško, ki sta svoji komični ulogi rav dobro izvedla. Da sta govorila litro, je bilo popolnoma na mestu, > govorila sta mestoma tudi nerazločno, kar je precej motilo. Poleg njiju je omeniti gg. Conskega in O ragutin o vica ter gospodični Hiickovo in Kreisovo. A tudi vsemu drugemu osobju — bilo ga je liko na odru, kakor menda še pri nobeni slovenski predstavi — gre vse priznanje. Naval na gledališče je bil nepopisen. /je popoludne so bile vse vstopnice razprodane in jako mnogo ljudi niti prostora ni moglo dobiti. Po izrednem vspehu prve predstave mo prepričani, da doživi igra dolgo vrsto repriz. 7 — Predavanje za ljubljansko učiteljstvo. V četrtek dopoldne ob predava g. prof a h a r v telovadnici I. mestne de-žie ljudske šole v Komenskega ulicah o risanju po najnovejših metodah. — Rokoborba med g. To- naševićem in 25letnim Nemcem Ditrichbergom z Dunaja privabila je včeraj vsled sobotnihčasniških poročil toliko občinstva, da so bili obširni prostori Sokolove telovadnice Bpodaj in zgoraj napolnjeni. Zmagal je zopet g. Tomašević. Borila Bta se trikrat, vsega skupaj 26 minut. Borba, napovedana ob petih, pričela se je vsled navala občinstva šele ob tri četrt na šest in bila jako zanimiva vsled raznih pozicij in momentov, osobito radi tega, ker je tudi Ditrich-berg silno napadal, spravil Tomaše-vića dvakrat pod se, dvakrat se izvil izpod njega ter se hitro preko To-niaševićev hrbet prevrnil v drugo stran v boljšo pozicijo, medtem ko je Tomašević spravil Ditrichberga sedemkrat podse, se jedenkrat, ko je bil v »nevarni« poziciji pod Ditrichbergom, nenavadno izvil nazaj, bli skoma planil nanj, se mu vrgel kakor lev za tilnik in ga podvil; zadnjikrat se mu je pa posrečilo, nasprotnika preobrniti na hrbet in a tem zmago vito končati borbo. Popolno razvita moč g. Tomaševića, ki je tudi v nogah silno močan, je morda odločilno pripomogla k zmagi nad nevarnim Ditrichbergom, kojega noge so v pri meri k lepo razvitemu gornjemu te lesu slabeje. G Tomašević je v Ljubljani s svojim zmagovitim nastopom mnogo storil za razvoj pravilne roko borbe med Slovenci, ki med vsemi telovadnimi strokami najbolj vspešno deluje na razvoj muskulature in junaškega duha. G Tomašević je v svojem nagovoru povdarjal, da z velikim veseljem potuje po slovar^ skemjugu, m^d svojimi brati, da jih s svojimi nastopi navdušuje za roko borbo, za katere gojenje je moški materijal pri nas na jugu posebno pripraven vsled svoje naravne košče-nosti in žilavosti, se zahvalil občinstvu za obisk in simpatije ter dru štvu »Sokola za izkazana prijaznosti. Nesreča v Lazah. V Lazah ponesrečeno Marijo Leiifellner iz Ljubljane so 9. t. m. potegnili iz S*ve. Pokopali so jo 11. t m. v Dolu. — Iz Kamnika se nam piše: Po vzgledu l/UDijanskih in graških so tuli kamniški trgovoi sklenili, da običajnih novoletnih daril ne bodo dajali. Na mesto tega priredili bodo na sv. dan b >žičnico ter pri tej priliki kakih 50 revnih šolskih otrok preskrbeli z obleko. Kamniški trgovci. — Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Na zatožni klopi sedi doslej nefcazno vani Ferdinand Skubic, vojak 17. pespolka v Celovcu. Preje je bil kle parski pomočnik v Mokronogu in hišnik pri podjetniku TafTlerju. Kot tak je tudi nadzoroval Taffierjeve delavce pri regulaciji Mirne. Državno pravdmštvo ga je tožilo radi tatvine. TaffUrju je namreč izginila iz njegove blagajne večja svota denarja, kakor TaffUr sam pravi, okoli 1500 kron. Ker je TaffUr Škubicu vse zaupal in ga v poslovanju ni mnogo nadziral in ker je Škubic v zadnjem času zelo potratno živel, se je sumilo, da si je Škubic prilastil TaffUr-jev denar. Obtožnica pravi, da je imel Škubic samo 60 K mesečne plače; navzlic temu je prav dobro živel, zapil vsak dan 2 do 3 krone, včasih plačeval celo za buteljke. Neki natakarici, ki je bila njegova ljubica, je kupil zlato uro in verižico in več druge zlatnine. Obtožnica sklepa, da bi Škubic pri svoji pičli plači ne mogel tako živeti, pred vsem pa bi mu ne bilo mogoče, kupovati drago zlatnino in se v kočijah voziti na izlete. Zato je gotovo, da je Škubic, da bi mogel »nobel« živeti, kradel denar svojemu delodajalcu. To domnevanje podpira tudi dejstvo, da se je pri Škubičevi ljubici našlo 260 kron, katerih si gotovo ni sama prihranila, ampak katere ji je dal obtoženec od ukradenega denarja. Toženec zanika odločno vsako krivdo in zatrjuje, da si je poleg redne mesečne plače mnogo zaslužil po strani; pisal je delavcem pisma, razpečeval razglednice in dajal delavcem proti visoki odškodnini predplačila; vse to mu je po njegovem zatrdilu neslo 8 do 10 kron na dan. Priča Josipina Bobnarjeva, Škubičeva ljubica, izpove tudi slično in pravi, da mu je ona večkrat dala od prihranjenega denarja 10 do 20 kron, da ni nikdar več zapil na dan, kakor 1 krono in da ni nikdar za druge plačeval. Zlato uro in verižico ji je Škubic res kupil v Ljubljani, a za te stvari mu je ona dala iz svojega žepa 30 K. Priči Marija Koseskijeva in Filomena Deja-kova izjavita, da sta slišale, da je imel obtoženec večjo svoto denarja baje okoli 800 K shranjenih pri natakarici Bobnarjevi, sicer pa ne vesta ničesar važnega navesti. Svedoka trgovec Strel in pri v.uradni k Berg izMo • kronoga izpovestaprecaj ugodno za ob toženca in tudi druge priče ne morejo navesti ničesar posebno obtežilnega. Priča France Kunstelj, ključavničar v Mokronogu, izjavi, da je Škubic prinesel koncem julija ali avgusta en ključek v popravo in reke), da je ključ za kolo. Ključek je bil sličen onemu, kateri leži pri sodišču, a vendar nekoliko manjši. Škubic je zahteval, da mora ključek takoj popraviti, češ, da »ta stari« ne bode vedel. Priča pa tudi naglasa, da so bicikli-ški ključi slični wertheimskim. Priča Jožef Dolinar potrdi, da je bila kiju čavnica na Tafflerjevi blagajni potrta že delj časa in da ključi pri blagajni že del) časa niso pravilno funkoioni rali. Priča Cirer izpove, poleg drugega, da je Škubic pri Hrvatih za pisanje pisem in adres veliko zaslužil. Oškodovanec Taffier izjavi, da je 5. oktobra pregledoval blagajno Po njegovem mnenju je bilo iz nje vzetih najmanj 1500 kron. Sicer pa pravi Taffl er sam, da se je morda zmotil, kar je pri tako velikih računih lahko mogoče; pomota za 1000 gld. ae prav lahko pripeti. Ali je bilo res kaj ukradenega, ali je bila le pomota pri računih, on ne ve. Taffier je nato še dostavil: Domačin ni bil, sicer bi bil vse pobral in zbežal v Ameriko. Ukradel je lahko tudi kak drug in ne Škubic Zatoženega zagovarja dr. Ž tek. Po icbornem zagovoru dr.ja Ž tka, v katerem je zlasti naglašal, da Taftlsr sim ne ve, ali mu je bilo sploh kaj ukradenega, ali ni morda c *lo samo računska pomota, so porotniki vprašanjo glede krivde zanikali, vsl**d česar je bil obtoženec Ferdinand Š*ub. V Bostonu je nasvetoval policijski ravnatelj damam, naj nosijo zaradi množeČih se napadov pri sebi vedno orožje, ter vsakega napadalca na mestu ustrelć. — Izginil je na Dunaju baron Gattanei di Mamo iz Gradca. — Bombo je našel v občinski hiši v Noniju na Tirolskem občinski tajnik ter jo še pravočasno ugasnil. — Gledišče je zgorelo v Vloslavsku na Ruskem. Na ukaz garnizijskega poveljnika so častniki spremili hladnokrvno vse dame iz gledališča ter ni nihče ponesrečil — Usodno kopališče. V Csurgo na Ogrskem je prišel v kopališče kmet Galinkics, ki še ni bil nikoli v kopališču. Na dvorišču je vrela v velikih kotlih voda. Kmet se je slekel ter skočil v kotel. Šele drugi dan so našli njegovo truplo popolnoma razkuhano v kotlu. * Sodba v pravdi Sv. Vac-lavske posojilnice. V soboto se je končala senzacijonalna razprava v zadevi Sv. Vaclavske posojilnice. Prvotna dvorana je bila natlačeno polna in pred sodnijsko palačo je nepregledna množica nestrpno pričakovala razsodbe. Porotniki so ob 1 3 12. uri dop. odšli v svojo posvetovalno sobo. Posvetovanje je trajalo skoro 5 ur, a navzlic temu se ni nikdo ganil iz dvorane, ampak vse je z največjo potrpežljivostjo čakalo, da se vrnejo porotniki. Ko so ob 3 t na 5 uro porotniki se vrnili v razpravno dvorano, je nastala grobna tišina, poslušalci si niti dihati niso upali. Načelnik porotnikov, posestnik Edvard Jiiger je prečital pravorek porotnikov, za kar je rabil cele tri četrt ure. Porotniki so patra Drozda in ravnatelja K o h o u t a spoznali soglasno, H e r c i k a in P e k e 1 a n d e r j a pa z večino glasov za krive, dočim so revizorja Bilvja in Griimvalda oprostili. Nato je sodni dvor proglasil tole razsodbo: Pater Ivan Drozd se obsodi radi hudodelstva goljufije, p o n e v e r j e n j a in sokrivde pri poneverjenju na 7 let težke ječe, vsako Četrtletje poostrene s postom; isto kazen radi istih zločinov je dobil tudi Kohout. Emanuel Hercik je bil obsojen na 2 let, Miroslav Pekeliinder pa na 13 mesecev težke ječe s postom; revizorja B i 1 y in G r ii n w a I d sta bila po porotniškem pravoreku oproščena; Kohout in Drozd morata skupno povrniti posojilnici 6900 kron, Kohout sam 400 kron, Hercik 54.000 kron, Pekeliinder pa 21.400 kron. Vsi skupaj pa so obsojeni v povrnitev sod. in pravd, stroškov. Ko je čital načelnik Jiiger porotniški verdikt, je Drozd pri vprašanjih, tičočih se njega, nervozno majal z glavo njegove ustnice so se konvulzivno gibale, njegov obraz pa se je razblinil v ostudno režočo se grimaso. Kohout je sedel ves Čas molče v resignirano na zatožni klopi, oči oprte v tla. Šele ko se je izrekla obsodba, je glasno zaihtel in debele solze so mu kapale raz lica. Najbolj moško se je držal Hercik, ki je brez vsake razburjenosti poslušal svojo obsodbo. Pekelander je jel jokati, ko je slišal, do so porotniki potrdili njegovo krivdo. S tem je končana senzacijonalna pravda proti Sv. Vaclavski posojilnici, ki je vzbujala toliko pozornosti ne le v čeških, marveč v vseh protiklerikalnih krogih. Sv. Vaclavska posojilnica je vzgled, kako se gospodari v zavodih, katere imajo klerikalci v rokah. Obravnava proti duhovniku Drozdu in njegovim sokrivcem je dognala, da seje pod plaščem katoličanstva najne-sramnejše goljufavalo in slepar i 1 o. Po vseh klerikalnih listih se je kričalo, da je Sv. Vaclavska posojilnica katoliški zavod, katoliška posojilnica! Kako more biti denar, kako računi katoliški? Ali ni denar, ali niso računi pri katolikih protestantih in pravoslavnih povsodi enaki? Morda so računi, kakor so se sestavljali v Sv. Vaclavski „založni4*, pristno katoliška specijaliteta!? Potem je bila pač ta posojilnica pristno katoliška ITudi pri nas imamo mnogo katoliških denarnih zavodov in konsumov. Zato je umestno, da je naše občinstvo oprezno proti njim, zakaj kdo je porok, da se tudi pri nas ne gospodari pri dotičnih zavodih tako „katoliško", kakor je gospodaril pater Drozd. Sv. Vaclavska posojilnica naj bo Slovencem svarilen vzgled! Telefonska in brzojavna poročila. Škofja Loka 14. decembra. V soboto je bila v Stari Loki občinska volitev. Klerikalci so bili poraženi na celi črti. Narcdno-napredna stranka je vzlic rogovilienju škofjeloškega fajmoštra Šinkovca zmagala v vseh treh razredih, in sicer v tretjem razredu z večino 45 glasov, v drugem razredu z večino 20 glasov in v prvem razredu z večino 17 glasov. V celi loški okolici vlada veselje nad tem izidom. Živeli zavedni kmetje starološke občine! Dani se, Šinkovec! Dunaj 14. decembra. Proračun vojnega ministrstva, ki se predloži jutri delegacijama, izkazuje znatno zvišanje potrebščine. Zahteva se zvišanje rednih potrebščin za 100000 K inzvišanje izrednih potreb-ščin za 15 milijonov kron. Ti milijoni se rabijo za nove topove. Dunaj 14. decembra. Vojno ministrstvo razglaša, da ne predloži novega brambnega zakona, s katerim se je hotelo vpeljati dveletno vojaško službovanje, ker na Ogrskem še za letos niso potrjeni rekrutje in torej ne kaže za prihodnje leto zahtevati pomnoži-tve kontingenta rekrutov. Dunaj 14. decembra. Cesar je poslal nadvojvodi Rajnerju povodom OOletnice njegovega vojaškega službovanja jako laskavo lastnoročno pismo. Za jutri določeni dvorni dino na čast nadvojvodi Rajnerju, na kateri dine je bilo povabljenih 240 oseb, je bil odpovedan vsled smrti nadvojvo-dinje Klotilde. Budimpešta 14. dec. V današnji seji poslanske zbornice so letele ostre strele na Dunaj. Najprej si je Korberja in Windischgraetza izposodil Ho-dossy. Potem je govoril ministrski predsednik Tisza, ki je brezobzirno bičal stare centraliste dunajske gosposke zbornice, ki ničesar ne znajo in niso za nič sposobni ter izjavil, da se vse izpolni, kar je cesar obljubil Koerberja se je posebno lotil Kossuth, češ, da je čudno, da cesar še ni Koerberja spodil, saj ne reprezentuje druzega kakor svojo nevednost in domišljavost. Oglašenih je še jako mnogo govornikov. Budimpešta 14. decembra. Nadvojvodinja Klotilda, 191etna hči nadvojvode Josipa, je po dva-dnevni bolezni v Alcsuti umrla. Truplo se pripelje v Budimpešto. Spominjajte se dijaške In ljudske kuhi nje pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri neprlčako-■ ■ ■ ■ ■ t= varilh dobitkih.' * * ■•^-^! borzna poročila Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kursri dunaj. borze 14. decembra 1903 Naložbeni papirji. |S.°/» majeva renta . . . C s 3 srebrna renta . . . 4% avetr. kronska renta . §•/, „ zlata „ 'i»/a ogrska kronska „ #'Vo * zlata „ posojilo dežele Kranjske ftl i°/o posojilo mesta Spljeta ■»/,•/. » Zadra I Va'/o bos.-herc. žei.ipos. 19c2 :A'U Ceska de2. banka k. o. MU 2. o. 8asilika i1/,0 o zast. piB.gal. d. hip. b. t1 Vi o P^t. kom. k. o. z 10% pr..... iVi°/o zast. pis. Innerst. hr. *\m°U » . » ogr centr. deželne hranilnico . 4,/i°/» zast. pis. ogr. hip. b. iV/.'a obL ogr. lokalne železnice d. dr. . . • i1 V/o t« češke ind. banko 4C/, prior. Trst-Porečlok. žel. 49 o n dolenjskih Železnic 0$ || jna. zeLkup, Vi1/, *V/t av, pos. za Sel. p. o. ir«oke. Srečke od teta 1854 . . . h " 38V' " ' * h «i looa . • . tlzske »1 i . . . eeinl}. kred. I. emisijo c grške hip. banke . M srbske a frs. 100*— turske . ... srečke . . Kreditne « - • • Inomofike ■ . * Krakovske a • • • Ljubljansko w . . Avstr. rad. kriza B ... Ogr. M «* m • Bndolfove m . . . SalcborSke » . • • Dunajske kcm. ■ * * * Delnice Južne Železnice • . . Državne Železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . • ŽivnoBtensko » • . Premogokop v Mosta (Brnx) Alpinske m on lan .... Praške Želez, ind. dr. . . Rima-Maranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. dražbe Češke sladkorne družbe . Valute C. kr. cekin...... 80 franki ....... 80 marko ....... Sovereigns...... Marke ........ Laski bankovci, .... Bublji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. dne 14. decembra 1903. Termin« Pšenica za april . . . za 50 kg K T70 Rž B april . . . „ 60 „ , 666 Koruza „ maj 1904 . . 60 „ , 616 Oves , maj . . , , 60 „ 548 BrafctfT £ Nespremenjeno. Meteorologično poročilo. Vliln* n*d morjem S06-8. Srednji «r*eal tl*k 786-0 mm Denar 100 80 100 60 10080 12065 9920 119--! 100 — 100 — 100--10085 99 70 99l75 10176 10710 101*— 100 20 10020 100-— 10025 98 60 9950 907 76 100 60 168 -15616 262 -165 — 293 — 288 — 267- 93 -137 76 1915 476 — 82-80 -71 — 63-50 26 75 #V-78'— 600 — 90— 682-1620— 688 25 775-50 So3'25 705- -410-50 1900- -604 -393— 412 -158- 1135 19 07 2345 23-9Ž 117.16 95 30 253 484 Blago 101 — 10C 80 101— 120 85 99 40 119 20 100 50 100 — 100- ~ 101- 85 10070 100- 75 10275 10810 102— 10120 10120 101- — 101-26 100 50 309-76 . 101 50 171 — 157 15 264 — 16660 298 — aoa-60 271 — 96.-138 75 20 15 484— 87-85 — 7560 54 60 27 75 60-83-— 518— 91— 683— 162/50 689 25 776 50 2P4 75 716 — 41150 19i0 — 605.— 393 -417 — 163 - 11-39 1910 23 53 24— 117 25 95 50 253 5 — * .Stanje Caa 1 baro-i §.> ~™^_ Daro-i S.> ffimetr» Is vanja v mm.; £ p Vetrovi Nebo 12. 9. z\. 733 9 48 brezvetr. oblačno 13. m 7. zj. 2. pop. 7346 734-0 3*8 jar. jzahod oblačno 4*2 si. j vzhod | oblačno a b. zv. 733 9 33 brezvetr. • - oblačno 14. 1 E »j-p. pop. 732 4 731*7 2-7 49 al. jzahod si. jjvzh. oblačno oblačno Srednja temperatura sobote in nedelje 4 5* in 38*, — normala: —13* in —14*. — Mokrina v 24 urah: 112 mm in 15 mm. — Zahvala. Za vsestransko prisrčno sočutje ob času smrti in pogreba sedaj v Bogu Bpavajočega očeta itd., gospoda Antona Snoj zasebnika potem za častno in tolažilno spremstvo pri pogrebu, katero je prišlo od blizu in daleč, izrekamo naj-iskrenejšo nahvalo. Dolnje Gameljne, 12. decembra 1903. (3265) Žalujoči ostali. Deklica ali (3264-1) gospica ki se želi učiti trgovinske stroke v prodajalni z mešanim blagom naj vloži ponudbo pod šifro M. D, St- 99, poste reetante, Ajdovščina. Izučen vrtnar life»*> službe. Vstopi lahko takoj ali s 1. januvarjem 1904. (H256 -2) Naslov se zve v upravništvu ,S1. Nar.' Dr. Otmar Krajec 3268 " odpotuje do konca tega meseca. **• ti* t»* «*» Izvrstna fina (U_285) dobe mr trgovini Edmund 3(avčić Ljubljana, Prešernove ulice. Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dahre li ur m o ulje domačega in amerikanskega sestava, kakor tudi ST ai»o»lrJr, itliie in pisalne atroje. — Daje se tudi na obroke. I Ceniki na zahtevanje 32 brezplačno. 1294 Trgovskega učenca iz boljše rodovine, kateri je dovršil vsaj prvi gimnazijki razred in je slo venskega in nemškega jezika, zmožen, sprejme tvrda* R. A £• Rooss v pranju trgovina s deželnimi pridelki na debelo, _Špecerijskim blagom itd 3237-2 G. PICCOLI lekarna v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelka svojega konično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugI medikamenti z največjo skrbnostjo in snainostjo. ri(r«IUui z»l*d*im tinktura krepi Želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372-42) rin«l le* o /rlcrnuU %ln«> 8S uporablja pri malokrvnlh, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspshom. Pollrtaraka steklenica 2 K Pirrolljr* I sirupi Iz nislln ali tu nt a riti de dajo z vodo pomeSani Izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1*30. f *a aTajr*«»#^Uam a*<» ponetf j P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. 4 M 4 4 4 4 4 4 Ščiti za krste ^ da se iste v grobu ne stlačijo. najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico. Vis. c. kr. ministrstvo notr. zadev jih je odobrilo in dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih. (2991 5) posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenaSanja nanj. ~W i* lo;|l j 14» ima z pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani. Božiči in noToletna darila I Otvoritev nove velike trgovine.'! a Vsaka konkurenca izključena. = Priporočam jako okusn< bogato zalogo stenskih ur s krasnim bitjem (novost) v lepih, moderno zrezljanih omaricah, dalje srebrnino, zlatnino, noža in vilice in druge krasne izdelke iz kina - srebra. Posebno priporočam krasne, živo se lesketajoče briljante, po sreči jako ugodno v večji partiji nakupljene in raznovrstno vdelane. Nasprotno imam v zalogi vsled konkurence imenitne imitacije brlljantOV (steklo) skoro nerazločljive od pravih. POTOP f Vedno sem si prizadeval slavno občinstvo seznaniti s svojo * ^ ^ j bogato zalogo, kakor tudi prepričati je, da ni treba nikomur naročevati te vrste blaga pri tujih, zunanjih tvrdkah, kakor n. pr. z Dunaja ali od drugod, kajti mnogi slučaji so me prepričali, da morem z boljšim in mnogo cenejšim blagom ravno tako postreči. Držim se strogo principa, svoje cenj. odjemalce zadovoljevati vedno le s pristnim in poštenim blagom. Omeniti moram, da nakupujem blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah, ker bi drugače ne mogel nastaviti tako nizkih cen. Priporoča se in vabi na obilni obisk (3169—3) Franc Čuden Prešernove Ulice Št. 2, nasproti franč. samostanu. Filialka: Mestni trg Št. 25, nasproti rotovža. Ceniki zastonj in poštnine prosto! Garantirano dobro vino m žganje podvrženo progledu kemijska presku-ševalne postaje na Dunaju, dobiva se pri 2596-31 bratih Giaconi & Go. Uis (Cissa) v Dalmaciji. Prodajalka izurjena ▼ trgovini mešanega blaga se sprejme takoj. Ponudbe pod št. 80 na uprav-ništvo »S 07. Naroda". (3222—3; Mlad natakar na račun vešč slovenskega in nemškega jezika popolnoma, se takoj sprejme v neki tukajšnji restavraciji. Izve se pri upravništvu »Slov. Naroda«. (3218-8 Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. I»Tod ia Toiaega rada. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ĆE2 TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči oso* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selathal v Aoasee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, ▼ Lnc na Dunaj via Amstetten -J » & m. Bjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafette, Ljubi Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj — Ob 11 uri 51 m dopoldne osobni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Dunaj — Ofe 3 uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste Mon« kovo, Ljubno, Čee Selzthal v Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli ob jezeru, Inomost Breger* Curih. Genevo, Pariz, čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine var Heb, rVancove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dana čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomop Monakovo (direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOV0MEST IN V KOČEVJE Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplic* Kočevje, ob 1 uri 6 m popoldne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto Koče* PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vla z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, i-Aussee, Ljubno, celovec, Beljak tdirektni vozovi I. in U. razreda Monakovo-Trst) — 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr). Francove vare Ka love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Gene* Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gaatein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, P tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala Beljaka, < lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeata, Pontabla. — Ob 8 uri BI m zvečer os. vlak z Dunaja, Ljnbna, Beliaka. Smohora, Celotca, Pontabla, Cez Selzthal iz Inomosta Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMBSTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8 un 44 zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž k. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri 10 d in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD 1 LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri tf m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih it samo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je 'a 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (17. St. 42373. (3230-. Vže mnogo let oproščajo se blagotvoritelji častitanja ob noven letu in ob godovih s tem, da si jemljejo oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarj'ati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnib listkov dra^ volje prevzeli gospodje trgovci I. C. Hamann, Vaso Petrićić ter Albert Schaeffer. Vrhutega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznaža mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek bodisi za novo leto ali za god je kakor dosle položiti eno krono in na vpisni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listka Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim poŠiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Mestni magistrat v Ljubljani due 10. decembra 1903. Župan: Ivan Hribar. Razglas. Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje javno pismeno ponudbeno razpravo za kamnoseška dela, kakor tudi za I. oddelek mizarskih in k tem spadajočih klučavnlčarsklh del na dan 19. decembra 1.1. ob 5. popoludne. Načrti, proračuni, pogoji in drngi pripomočki razgrnjeni so v tajništvu Mestne braniinice ob navadnih uradnih urah vsakomur na vpogled. Ponudbe, v katerih je navesti posamezne cene kakor tudi preračuujene zneske s Številkami in besedami, vložiti je v določenem Času zapečatene in opremljene s 6 % vadijem, ki ga je določiti na podlagi preračunjenih svot, v uradu Mestne hranilnice ljubljanske. V ponudbah je tndi navesti, da se podvrže ponudnik vsem stavljenim pogojem. Na ponudbe, katero ne bodo vsem razpisanim pogojem ustrezale, in it take, katere bi se pogojno glasile ali se prekasno vložile, se ne bode ozirai. V Izubijani, dne 11. decembra 1903. (3246-2) Mestna hranilnica ljubljanska. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraziiovrstiiejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživstie In smrt z zmanjSujoćimi ee vplačili. Vsak dan ima po preteku petih pravico do dividende. let vzajemna zavarovalna banka v Pragfi. Rezervni fondi: 25,000.000 k. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vne«ko*l ilo¥aniko - narodno uprav«. (26—144) Generalni zastop v Ljubljani, ftegar pisarne bo v lastne) bandnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih]cenah škodo cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder poaluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne Vodpore v narodne n občnokoristne namene. izdajatelj In odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavčar. - • I r- n Lastnina in tisk .Narodne