178. številka. Ljubljana, vtorek 5. avgusta. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD
Uhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto ltf gld., za pol l«>ta 8 gL, m tetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 'dO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom m računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in u dijake ve\ja sniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". ' ;)riviiiitvi), na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Uradni jezik.
Politična konstelacija v našej državi je sedaj taka, da opravičeno smemo pričakovati uresničenja ravnopravnosti našega jezika v Soli in v uradu. Tako imenovanej ustavovernej stranki so poslednje volitve izdrle strupeno želo njene neomejene sile, s katerim je zamorila VB6 narodno nenemško življenje, kljubu UBtavi, ki vsem narodom v državi zagotovlja jezikovo ravnopravnost. To dosedaj neuresni Ceno teorijo nage ustave bode morala prihod pja vlada vpeljati v dejanjsko Življenje, ako bode hotela opravičiti to, kar se od nje v pr-vej vrsti pričakuje: pomnjenje nari dnostnega prepira. Državni zbor pa, iz katerega bode izšla ta vlada, jo bode moral — ako treba — k temu prisiliti, sicer bode tudi njegovo delovanje na druzih poljih, kjer je veliko popraviti treba, neuspešno ostalo, ker bode vera v njegovo pravičnost zgubljena in se nezado voljni narodi ne bodo mogli udeležiti njegovega dela. Sicer pa sedaj Se nečemo dvomiti nad njegovim pravicoljubjem; vsaj so vsi konservativni poslanci obljubljali tudi narodnostno jednakopravnost.
Kako naj bi se izpeljala ta v uradu (kako v šolah, je bilo uže mnogokrat povedano) bodi tu govorjeno.
Postava sama na sebi nič ne pomaga, kakor smo doživeli na § 19 državnega osnovnega zakona o pravicah državljanov, ki je na papirji OBtal. Zakaj je na papirji ostal? Največ zato, ker so stare naredbe, ki doloiu,6, da je uradni jezik pri vseh državnih uradih v naših krajih nemški jezik. Tth naredeb oni § 19 ni) mogel ob moč dejati, ker izreka
samo načelo, pa ne pove, kako bi se to načelo v praksi izpeljalo, — izpeljavnega zakona ali izpeljevaluih vladnih naredeb k onemu § 19 pa nij.
Tudi uradništvo je rado kazalo in še kaže na te stare naredbe, deloma, ker je neslovenske narodnosti in narodovega jezika ne ume, deloma, ker, akoravno iz našega naroda izišlo, nij vajeno govoriti in pisati v materinem jeziku. Zarad teb starih naredeb bodemo imeli — nove nemške zemljiške knjige, akoravno je dotično postavo o notranjej njihovej uredbi sklenil narodni deželni zbor v Ljubljani za Kranjsko v slovenskem jeziku, pridevši jej slovenske obrazce.   A slovenskih tiskovin se ne poslužujejo dotični uradi — pač pa bo je zgodil slučaj, da bo neka sodnija na Slovenskem  imela nemsko-češke zemljiške knjige. Ne upam si preiskavati, kako bi bilo,  ko bi bd deželni zbor v dot.čno postavo vzel določilo: Zemljiške knjige so slovenske,  — ali vsaj slovenskc-nemške.   Druzih uže tisočkrat ponavljauih neprilik se tukaj nij treba dotikati.   One stare naredbe o uradnem jeziku nemškem na Slovenskem je treba tedaj najprvo ob moč dejati in izreči, da uradni jezik pri vseh uradih v slovenskih krajih je jezik slovenski. Ta naredba se mora vsem uradom uradno intimirati s pristavkom, kateri natanko določeni dan se mora slovensko uradovanje začeti. Potem bo izpeljava v § 19 izrečenega načela nedvomna.   Sicer pa o njej  ne more biti govorice. Potem se bodo uradniki potrudili, da se precej nauče pismenega slovenskega jezika, kolikor ga še ne znajo, — in ga bodo brezdvomno tudi dobro pisali  (klasično itak nij treba — sbj tudi nemške rešitve nijso Bog
feifttek.
Zopet se je ena zvezdica vtrnila!
„Kaj pa to pomeni, mati, kadar se lučico na nebu vtrinjajo?" — „Pravijo, da se vselej, kadar se zvezdica vtrne, loči duša od telesa, in da en človek umrje; da vsacemu človeku, ko na Bvet pride, se zasveti na nebu zvezdica njemu posvečena, ki ga gleda in mu sije, ki se z njim veseli in nad njim žalosti, ki mu je vidljiva spremljevalka tja do temnega groba, kakor je angelj varh pobožnemu in pravičnemu nevidljiv tovariš !u
Tako mi je pripovedovala na zgorej omenjeno vprašanje mila in ljubuznjiva, uže zdav-nej pod tiho gomilico pri sv. Jarneju poleg očeta Bpeču mati, ko sva neki večer, pri prijazni Medcnovi /lahti nekoliko zamudivši se, počasi sama koračila iz r.rk;,.«-.- črez „Kucelj" proti bližnji prijazni vasici, nepozabljiveinu mojemu rojstnemu kraju, in so ravno iz ja finega neba tako prijazno zvezdice migljale,
ter se ravno oni večer izredno pogostem nad nama vtrinjale. —
Ta sentimentalni prizor se mi je nehote vrinil ainočni večer, ko sem, po sprejetji tužne vesti o smrti našega „Žigeu, Bamec se sprehajal poj nenavadno milim in jasnim nebom dolenjskega obnebja, ter potlačenim srcem premišljeval minljivost vsega obstoječega, in ko se je ravno pred mano vtrgala leskeča zvezdica, ter povprek po Širokem oboku hitela tja do orjaških planin, in se za njimi vtopila! — Nehote sem se domislil one pripovedke ranjce moje matere !
Zopet se je izselila duša iz telesa; zopet se je ločil iz srede svojih dragi prijatelj, iz naročja togujotega soproga zvesta mu tovari-£ica, ali odtrgalo se od drhtečega materinega srca šibko n;e*no dete, ki komaj da mu je zasvetila zemeljska zarja, je zopet povrnilo se nazaj tja v boljši oai dom! — Nij li, dragi Z ga, ona svitla lučica, ki je zdaj pred mano za veke otemuila, morda bila tvoja zvezdica, tebi, dragi prijatelj, tebi, zvesti naroda sin,
ve kako izvrstno stilizirane) saj je vsaj po večini njih materini jezik, — z znanjem bode prišla tudi ljubezen do jezika, in več se ne bode slišalo z nekakim čudnim ponosom rečeno : nIch kann nicht slovenisch."
Naši državni poslanci pa naj z vsemi parlamentarnimi sredstvi doseči skušajo, da bode na Slovenskem slovenski jezik .uradni jezik".
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 4. avgusta.
Sprava mej Cehi in Nemci na jednej in sporazumljenje mej Cehi in Poljaki na drugej strani stoji še mirom na prvej vrsti dnevnega novinstva. Čehi zahtevajo, ako se bode mi-nisterstvo vzelo iz večine državnega zbora, v katerej bi oni bili važen faktor, svojega za-stopn ka v ministerstvu.
ViitmJ«* države.
Razmere mej vzhodnjo Mtii»»ivtij*» in Turško postajejo bolj in bolj hladne. Knez Vogorides je imenoval več uradnikov Bolgarov, katerih pak porta neče potrditi.
Mttimunski minister za vnanje, Boe-resku, bode obiskal vsa evropska glavna mesta, ter se z vodji vnanje politike posvetoval, kako bi se dalo rumunsko vprašanje glede judov rešit«.
Carigratiska vlada kakor znano, neče vojakom ničesa plačati; zato so vojaki hudo razburjeni in zahtevajo zdaj od novega ministra predsednika vso svojo zaostalo plačo.
Francoska zbornica se je zaključila, meseca novembra prične zopet svoje seje.
V Nancy-ju je bilo 3. t. m. slavnostno odkritje TheiBovega spomenika. Govorila sta Jules Simon in minister Lepere pri tej priliki.
l\etniki državni zakonik objavlja nemškega cesarja naredbo, vsled katere stopi postava tičoča se ustave in uprave v Elzas-Lotrinji z dnćm 1. oktobra meseca v veljavo.
spremljevalka, ter se je prikazen vtrnitve njene nam še le zdaj črez nekoliko ur na orjaškem obneb;u vidno prikazala? — Malo jih je, redko so nastavljene lučice, ki svetijo na našem obnebju, ki svetijo tako vrednim zvestim sinom mile naše domovine, kot si bil ti, nepozabljivi Žiga; malo jih je, pa — oj osoda tužna, še cd te male peščice pada eden za drugim, in kako slabo Vas nadomestuje naraščaj !
Nehote vrinola se mi je misel, da je to bila tvoja zvezdica in padajoči dal solznimi očesi njej, — dal tebi sem bIovo ! So me li čuti moji varali, jeli bila gola domišljija, na-sledna prikazen razburjenih po tacih vdarcih duševnih čutil? naj si bode sentimentalna domišljija, koder je ravno primerna občutkom mojega bolehajočega srca. Pojdi tja in pripravi nam počivališče, ki nam ga je po tako razburjenem potovanju treba; počij se tam od tolike duševne muke, ki si jo pretrpel, oddahni se od tolikega proganjanja, ki si ga izkusil! mir, ki ga tu nijsi našel, in ki ti ga nijso privoščili,
Za cesarskega namestnika tja je imenovan general-feldmarSal M anten tlel, ki bo imel pravico razpisa vati volitve in s** lic a vati okrajne in okrožne zbore, zametavati sklepe teh zborov in jih razpuščati; v obče bo imel ta namestnik pravico vmešavati se v vsako najmanjšo stvar ter bede absolustično-ustavno vladal. — Nemec je povBod jednak, povsod hoče biti samo on gospodar.
Dopisi
Z Ifftt 3. avgusta. [Izv. dop.] (Požar na Studencu-Igu.)   Prišedši doć  1. avg. okolo 9 ure zjutraj zavoljo Blužbenih opravil v Ljubljano, izvem strašno novico, da „Ig goril" T«koj se obrnem in v 3/4 ure bila sva s čilim konjicem  na  kraju požara. — Okolo 8. ure zjutraj  začelo je goreti   na najnevarnejšem kraju vasi, pri Val. Jesihu, po  domače npri nMesarčkuu.   01 tukaj se je ogenj razširil v malo trenotkih po večjidel lesenih in s slamo kritih  hišah  in  gospodarskih  poslopjih do rMirčnikove" gostilne, na drugej strani pa se je ognjena iskra širila proti cerkvi,  kjer se je pri Kramarjevej hiši in farovškej Stali, ki sta z opeko pokriti, ogenj ustavil.  A v ulici proti vodi razširjeval se je še vedno razljuteni element, in še le pri Štem bal u Jož. se je posrečilo z velikim trudom in  največjo prizadevnostjo ogenj lokalizirati. Preje kot v enej ari vpepelil je ogenj 32 hi5 z več kot 30 postranskimi gospodarskimi poslopji z vso ži vinsko krmo vred. Zgorela sta tadi dva prašiča; nekaterim, kateri bo bili uže oinlatili, tudi ves letošnji pridelek, drugim, katerih nij bilo doma, zgorela je tuli vsa obleka — s kratka: nekaterim je zgorelo vse.  Cerkev in farovž nijsta zgorela, a zgorel ie pač farovški pod z okoli 200 centi mrve.   Škoda bo ceni okolo 30.000 gld. — Nesreča in beda je tem večja, ker lansko leto je velika povodeoj skoraj ves pridelek pokončala, letos pred mesecem dnij je toča obilo škode naredila in vrhu tega je sedaj pa še požar vzel, kar je bilo ostalo.
Kako je ogenj nastal, se če nič gotovega ne ve; eni pravijo, da so si otroci sami ku kali, drugi, da je gospodinja kruh pekla in zopet drugi kaj drugega, kakor je navadno pri takih prilikah. Le toliko je menda resnice, da se je pri tej hiši, pri katerej je začelo goreti, uže preje večkrat goreči petelin prikazal, a bil vselej  vspešno o pravem času zadušen.
Mej nesrečniki pogorelci bilo jih je 32 nekoliko, a 7 celo nič zavarovanih. Da se razsežen in grozen požar še dalje nij Siril, gre v prvej vrsti hvala Bogn, kateri je vetrn za povedal da je takrat miroval, v drugej vrsti pa požarnoj Btraži ljubljanskoj, ki je iz lastnega nagiba nesrečnežem brzo na pomoč prihitela, ter pri silovitem požaru dolgo v večer z ve likim trudom, previdnostjo in veliko požrtvovalnostjo za ukrotenje ljutega elementa ne-nt ni Njivo delala. Dasiravno so tuli domač* ljudje storili kolikor so mogli za gašenje, se nikakor ne more zadosti hvalevredno spominjati tuje pomoči v takih slučajih Tuli sosedom iz Škofe I j ce velja najtoplejša in vredna zahvala. Ravno tako velja tudi g. sekretarju c. kr. okr. glavarstva naša zahvala, da je tako brzo prihitel na kraj nesreče in dela gašenja tako previdno vodil.
Nesrečneži pa naj so priporočeni vsem dobrim in usmiljenim ljudem, ker nesreča in škoda je res velika, posebno pri onih, kateri nijso bili zavarovali svojih podopij.      —o—
Mm. spoctiile stavi n Jake doline 30. jul.   [Izv. dop.]   Odgovor na moj zadnji dopis v št. 163 „Slovenskoga Naroda" sem tem težje pričakoval, čem bolje sem vedel, da se morajo v njem stoječa vprašanja le ugodno za nas odgovoriti.   Mesto vsega tega pa je prinesel zadnji list „CJ1. Ztg." št. 60 po že-leznej navadi cel regiment psovk, poudarja neslane svoje duhovitosti,  da rabijo Btolle vvutauabriiehe", da ne morejo izprevideti .Ciili ist eine deutsche Stadt" etc, in da so vprašanja v mojem navedenem dopisu „gew nsel itd.u Govori tudi o „nekih osobah", kojim mi še črevelj odvezati vredni nijsmo (pa vsaj 1 ne misli izvrstnega dopisnika v C ljerco?) in da je najboljše sredstvo,  da se nas pusti. Kako čudno izobraženost to kaže, in kako žlahtni sad „deutsche kultur" rodu mislim, je brez komentara razvidno. „Cillierci" naj povem to povestico: V neko lastovkino gnjezdo usilil se  je bil vrabec,  kateri je v začetku bil tih, sčasoma prav nehvaležno kričati začel. Ponižne lastovke bo to 8 prva trpele, a ko jim je bilo drznosti preveč, začele so ga poditi. Akoravno je dobil vrabec pomoči,   so razkačene lastovke predrznega vendar odpodile in raztrgale. Vendar bi bil rad slišal,  kako so pozneje prišedši Slovenci v savinjskej dolini bivajoče Nemce slo
zdaj ti je dan; počij se, blaga duša, ki si se odtrgala od zemeljskih spo a, užij prostost zraka, po kojej ti je tli zastonj hrepenolo plemenito srce!
Oj, kako se mi stiska srce, če pomislim toliko let nazaj v dobo najinega šolskega tovarištva, najinih zlatih, mladih let ko sva midva uže v I. gimnaz. razredu skupaj nala, alaen deklinirala, potem z leti skupaj naraščala, skupaj se zavedala! kako ponosnega te vidim v živem spominu leta 1848., ko si na vdušen za dom, narod, kakor smo bili takrat Se vsi, možato Btopal v tvojej ličnej obleki akademika, z dolgim na levo ramo naslanjaj oči m bo štrusnim  peresom in tribojoo kokardo po ljubljanskem tlaku; kako si nas ponosen ka prolj vo lil od glavne stražne   postaje tja 1 lontovž na stražnico, Živo se spominjam naših vojaških vaj na velškem polji in hrabrega su kanja svitle tvoje sablice v borivnici kakor ne manj krepkih mišic tvoje desnice v telovadnici In kako milo in sladko so donele lepe pesni iz tvojih prsij; kako so očarevali čisti in simpa tičui glasi tvoji ne samo nje, ki so te skoro
zaljubljene strmele zalega čvrstega mladeniča, ampak ne manje tudi nas, tvoje tovariše, tvoje prijatelje, ki smo bili na te ponosni! — In kaka sedanjosti! Oj zagrnem rajše ta tužni prizor in volim te gledati v mislih in spominjam se rajši mladeniča, ljubečega dom in narod svoj čez vse, kakor si ga ljubil neprestano vsigdar, do zadnjega izdihljejal
aVremena zopet bodo se razjasnila, in nam milši zvezde kakor zdaj sijale!"   Nij še dolgo,  kar Bi mi iz zadnjega kraja tvojega prognanstva pisal one vrstice,  čakal si jih zaBtonj boljših vremen, in dozdeva se mi, da dočakal jih ne bodem tudi ne jaz; — da s tudi meni zarja ne bode zasvetila prej nego dospem tja do tebe; — tam hoceva vzajemno vživati proBtost duha, ki ga nam sebičnost i natolcevanje ne morejo vkovati v verige pro gnanstva!
Počij  8e mi, dragi  prijatelj, domovin tuguje nad grobom vrlega sina, prijatelji nad zgubljenim prijateljem.   Skoraj smo za tabo: tam na svidenje! Žige prijatelj.
vauizirali,  in  na  kateri  način  so  se njim
„ A bde rit i" ubranili!   Kako bi bil tO drugače „deutscher boden?"
Slovenci smo trmoglavi v tej veri, p* kmalo bi bili bolj glbicni, ko bi nam „CH-jerca' rekla: ,v staroslovenskem Celju je en par poležčekov, izvrstnih naslednikov nekdanjih Cimbro-Tevtonov, knteri po svojem leib-žurnalu nC ll.-Zeitg." z občudljfvo hladnokrvnostjo Bvoj „furor teutonicus" širijo, in kateri bodo prišli na zadnje še v norišnico, kakor hitro njim novih pmvk za dopisnike „Slov. Naroda" zmanjka . . .
Zadostuje pa mi vedeti, da pošteni Nemci okši nijso zavezniki Abderitov, in da poslednji „Slov. Narod" pridno prebirajo; to je tembolj hvalevredno, ker se ne bodo le pravilno slovenskega jezika, ampak tudi njim toliko potrebne omike iz njega naučili.
Is Primorju 27. julija. [Izv. dop.] Pred dvema mesecema čital sem v „Slov. Narodu" iz naše Primorske dopis, v kojem neki g. kolega primorskim učiteljem prigovarja, naj bi se vendar enkrat zdramili, ter ustanovili tako potrebno učiteljsko društvo.
Oni g. dopisnik je meni, ps gotovo tudi še marsikakemu tovarišu prav iz Brca govoril; Nij tedaj čudno, ako sem z gotovostjo pričakoval, da se bode takoj kak drug dopisnik na oni dopis oglasil, da bode temu kak tretji Blodil — 8 kratka, da se bode ta važen predlog začel po novinah obravnavati, ter da bode tej žurnalističnej obravnavi sčasoma tuđi faktu m sledil. A vsega tega nič! Oni dopis od 19. maja bil je glas vpijočega v puščavi, nij našel odmeva.
Naštevali so se mi uže različni uzroki, ki bi bili ovirali nastanek učiteljskega društva: da smo primorski Slovenci razcepljeni na tri kronovine, da imamo vsled tega tri različne" višje šolske oblastnije, da so pri nas šole 8 posvetnimi učitelji še preredke, da nij Čas za to še ugoden itd. No, jaz pa mislim, da vse te ovire bi se bile dale uže zdavna premagati, a nekaj drmega je, česar mi primorski učitelji tako pogrešamo — mi nemarno voditelja. Ako se ozremo po druzih deželah, vidimo, da se taka društva — kot sploh vsa u stanovi iaj o po mestih ali velicih trgih, in da prvi motiv in impuls k temu dajo le mestni učitelji. A pri nas?! — — —
In vendar skrajni čas bi bil, da stvar resno v roke primemo. Vzemimo si le naše štajerske kolege v izgled! Ne moremo pač reci, da imajo oni več svobode od nas. A treba je trdne volje. Vsak naj stori svojo dolžnost, ne zanašajo se na druzega in — šlo bode. Stopimo v ta namen v pogovore po privatne) poti mej intimnejšimi prijatelji! Pri prihodnjih okrajnih konferencah naj se učitelji onega okraja o tem dogovarjajo, in v prihodnjih počitnicah naj se stori prvi odločilni korak z imenovanjem osnovalnega odbora.
Toliko o tem. Nijsem se namenil obširneje govoriti, niti društva samega se dotika-jotth nasvetov staviti, ampak hotel sem b temi vrsticami važno enkrat uže sproženo misel zopet oživiti, ter tako osnutek društva pospešiti. V to pomo/i B»g!
Pa še nekaj. — Viharni valovi zadnjih volitev so se komaj polegli. S ponorom se sme Slovenec na-nje ozreti, videč lepo narodno disciplino našega kmetovalca in narodno probu-jeuje našega meščana. In učitelj, ki ima biti odgojitelj in voditelj mladine teh naših meščanov in kmetovalcev, on naj bi zdaj dremal, on
naj bi spal!?! — O ne! Slovenski učitelji! zdaj je prišel čaa tuli za nas, naša doba je tu. Tužen nam pogled, ako se ozremo na naše sedanje stanje. Povsod razpor, nobene aloge, razkosani smo, da bolj ne moremo biti. Nemarno pravega skupnega društva, niti pravega eolskega lista, mi učitelji poldrugomilijonnep;a slovenskega naroda! — Pardon ! Imamo „Slov. učiteljsko društvo", imamo ^Učiteljskega Tovariša" v I/ubljani, a kako ju podpiramo? Žalostna nam majka! Sram bi nas moralo "biti! Bodemo li še tako dalje životarili? — Ne! — Pokažimo svetu, da Rmo vredni biti odgojitelji naše narodne mladine, mladine slovenske in ne kranjske ali štajerske ali primorske. Dovolj Brno uže politično raztrgani, ne •cepimo bo še sami!
V svojih nasvetih v predzadnje) „Sočiu je ■vrli tržaški rodoljub sveto resnico izgovoril rekoč: „Neki centralizem je nam Slovencem potreben". Te besede morali bi Ri mi slovenski učitelji dobro zapomniti. Skušnja in zdrava pamet nas učiti, da moramo složni biti, da moramo vsi delati, ako hočemo' v napredek našega šolstva kaj uspešnega ustvariti. Posamezna deželna učiteljska društva vzdrževati bi se še dala, ali nam je mnogo bolj potreben dober pedagogičen slov. list, da si ž njim ustvarimo narodno peđagogično literaturo, katera še Žali Bog še nahaja — sit ven i a ver ho
— pri ničli. Če hočemo pa dober šolsk list imet', moramo vsi na delo; sami kranjski ali štajerski ali primorski učitelji k temu ne zadostujemo, saj nam je za to dovolj živa priča „Slov. Učitelj«. —
Zatorej, slovenski učitelji, tovariši mili! oprostite, ako se drznem vam ta le potreben in času primeren nasvet dati: Pristopimo vsi k,,Slovenskem ti učiteljskemu društvu" v Ljubljani, ono naj bode centralno društvo za celo slov. učitelJBtvo, njemu naj bodeti kot filijalni društvi podvrženi uže bivajoče .Učiteljsko društvo za slov. Štajer" in primorsko učiteljsko društvo, koje se ima ustanoviti ! „Učiteljski Tovariš" naj postane, s privoljenjem sedanjega lastništva lastnina nSlov. učiteljskega društva", kojega odbor naj skrbi, da bode „Učiteljski Tovariš" pravo pedigogično (ne politično!) glasilo ulov. učiteljstva! Slovenski učitelji, šolski list v nemškem jeziku izdajati je — najuljudnejše rečeno — neumnost,
— neumnost tem večja, če se to stori z „namenom", da bi se „Šolska literatura (po ce-nejem potu) pomnožila", kakor bi rekel, da imajo Nemci potrebo, da jim mi pišemo v njihovem jeziku pedagogične liste !!!
Nehčem reči, da bi bil ta moj nasvet edini pravi, a to rečem, da še nadaljno tako ži-votarjenje znalo b' za nas biti pogubno. Brez lista še dalje ostati ne moremo in ne smemo. Nekaj se mora učiniti!
Slovensk učitelj. I« Pazina 31. julija. [Izv. dopis.] Denes je i tukaj dovršeno šolBko leto na našem gimnaziju. Program, ki donaša za jezikoslovce zanimiv Bestavek „etiraologične studije o milanskem narečji" iz peresa gimnazi-jalskega ravnatelja, kaže, da je podučevalo na tem gimnaziju v minolem letu poleg ravnatelja 12 profesorjev in 2 sunlenta. Gimnazij ob-iskavalo je do konec leta 125 dijakov, izmej katerih je bilo po narodnosti 45 Slovanov, 73 (?) Italijanov in 7 Nemcev. Izmej vseh dijakov je 21 odličnikov, 64 je dobilo prvi, 13 drugi in 5 tretji red; 17 dijakov bode po počitnicah izpit ponovilo.   Da si je izmej nave-
denih 73 Italijanov veliko, ki 80 od slovanskih starišev, ki pa le italijanski jezik obiskujejo, in so torej mej Italijane všteti, je vendar število Italijanov v primeru so S'ovani jako veliko, ako premislimo, da imajo Italijani tudi gimnazij v Kopru in realko v Piranu, kjer je velika večina italijanskih dijakov. Naši ljudje pošiljajo jako malo sinov Solat, da si ima tu skoraj vsak diiak štipendijo ali pa podporo. M-nisterstvo za uk in bogočastje je odločilo namreč za ta pdmnazij 1200 gld., ki se mei revne dijake vsako leto razdele; presvitli biskup Dobrila v Trstu podpira tudi dnsti dijakov, isto tako bratovščina hrvatskih ljudi v Kast,vi. In tukaj v Istri nij Re bati, da izšo-lainča He mladina ne dobi kruha, kajti pomanj-kuje domačih uradnikov vsake vrste, posebno pa duhovnov je potreba. Kako izvrstno bi moral izhajati tukaj n. pr. narodni odvetnik! Žahbog nij ga! Vsa najboljša mesta so v rokah nasprotnikov naroda.
Toda kmalu bi zabredel v politiko, da Bi nijsem bil namenjen o njej besedice, črhniti. Namenjen sem bil samo pisati 6 tukajšnjem crfmnariju in o — dežju. Mogoče, da se boste temu čudili, sai i mi Re čudimo, ko čitamo v „S'ov. Narod ti" in v drugih novina h o velikih plohah, o letu dežja itd., mej tem ko mi tukaj zevamo vsled vročine in se skoraj ne moremo več spominjati, k eda j je tu zadnjič deževalo. Večina isterskih sel takraj UČke nema p:tne vode in mora ure in ure daleč poojo hoditi. Da bode pO tem takem tfi letina jako slaba, je ob sebi razumljivo. Žita nij bilo mogoče sejati vsled vednega dežja po zimi, tur-šico ih krompir je suša pomorila, grozdja se je prav malo zarodilo, in Še temu preti bolezen ; o zelenjavi ne more biti pri takej suši in vročini ni duha ni sluha. Glad, strašanski glad preti Istri. Bog pomagaj!
I k Zagreba* 30. julija. [Izv. dop.] Denes ro je svršilo šolsko leto na tukajšnjih srednjih učiliščih. Na gimnaziji je bilo koncem tekočega leta 631 učencev, tedaj za 23 več kakor koncem lanjskega leta. Na realki jih je bilo koncem tekočega leta 201, tedaj za 36 manje kakor lanjsko leto. Učiteljev je bilo na gimnaziji 22, a na realki 15. Po napredku dobilo jih je v gimnaziju odliko 63, prvi red 421, popravko G5, drugi red 26, tretji red 46, a ne izpito i h je ostalo 10, — na realki je dobilo odliko 10, prvi red 106, popravk 36, drugi red 14, tretji red 29, brez izpita ostalo 6. — Slovencev, rojenih na Kranjskem in Štajerskem je bilo v gimnaziju 14, a na realki sta bila 2. — Opaziti mi je, da je v Bedmem razredu prvi in jedini z odliko Martin Matek iz Gornjega Grada na Štajerskem, kateri je prišel še le meseca marci t. 1. iz Celja v Zagreb.
Domače stvari.
— (BeBeda na vrtu čitalniškem v Ljubljani) v nedeljo zvečer je vrlo dobro se izvršila. Kakor navadno odlikoval Be je i pri tej priliki čitalniški pevski zbor izborno; obširen opis priobčimo jutri.
— (Šoli v Velikem Gabru) je cesar daroval iz sroje zasebne blagajnice 200 gl.
— (Obsojena) sta bila včeraj pred porotnim sodiščem v Ljubljani mlada ponarejevalca desetakov, Jeršan in Kolenec, prvi na 6 let težke ječe, poostrene vsak mesec z jednim postom, drugi pak na 5 let isto tako.
— (Požar v Kozarjah.) V nedeljo popoludne ob 1. je nastal v Kozarjah poleg
Ljubljane velik ogenj. Pogorelo je 6 poslopij Požarna straža z Viča je vspešno gasila. Zažgali so baje neprevidni otroci.
— (Vreme.) Po deževji in hladu smo zadnji teden dobili in imamo zdaj lepe in vroče dni.
— (Letno sporočilo cerkniške trirazredne ljudske šole.) Delovali so na tej šoli trije duhovni učitelji in trije svetni učitelji. Dečkov in deklic je hodilo v minolem šolskem letu v šolo 208. Na čelu ponaša poročilo nraktičen sestavek „0 napravi Brenjskih drevesnic" od učitelja Karla D?rmelja.
— (Iz letnega sporočila Cvete -rorazredne deške ljudske šole vNo-vem mestu) posnemljeno, da je obiskovalo šolo 1 1878/79 dečkov 174. Učitelji so duhovniki ft-ančiškani.
— (Nepoboljšljiv hudodelnik) Andrej Ostmn$ka iz Briščikov, ki je pred petem j leti sedemnajstleten mladenič v hišo Franca Štolfo iz L°škovja (Šmarij) pri Sežani skozi peč ulezel, ter mu razno obleko odnesel, ki je lani Jnriju Miliču iz Briščikov razne vin-ske trte hudobno porezal, zapustil je meseca junija t. 1. tržaške ječe, in še ni i bil dobro tri tedne doma, fe uže ukradel Opencu .Tuštui Miliču iz njegovega loma pri Zagradci razno kamenarsko orodje. Zastran tega hudodelstva in druzih njega prestopkov zbegani so prebivalci iz Briščikov, boječi se druzih hudodelstev, nastavili ponočno stražo, ki bi imela varovati njih selo. To je pa* mišebradca O.strou-ško tako razljutilo, da je Krizmanu Miliču dve kopi, Martinu Miliču Mohorjevemu pa tri kope sena na travnikih zrtžgal. Koncem so ga pogumni Briščiki zgrabili in ces. kr. openskim orožnikom izročili, ki so ga nevtegoma odvedli k pristojnemu kazenskemu Bodu.
— (Kokošar za omrežjem.) Piše „Soča": PrečaBtiti g. Jožef Pelicon, župnik zgoniški, imel je polhen kurnik grahastib, črnikastih in rumenikastih, ali, kar še najvišje velja, dobro pitanih kokošij, po katerih bo se Ivanu Miliču Fukožetovemu uže davno sline cedile. Zalezil je torej k njim, in ko jim je vrat zavil, in ko jih je oskubil in osmodil, — pekel in kuhal in cvrl in tenfal jih je. Ubogi župnik, ne samo, da bo mu je lanjska vinska berunja pokvarila, še brez kokoši, brez domače letavine je ostal. A tudi Urša Čotar-ieva je imela kurnik polhen kokodajočih kokošij, in tudi te si je znal Fukožetov Ivanec prisvojiti. Ker pa imajo kokoši ta nesrečen meštir, da kokodakajo in ferfole, izdale so nepristnega svojega posestnika sč svojim fer-folenjem in kokodakanjem v kadi, v katero jih je bil skril misleč, da jih bode polagoma, dokler pojde, skubil, užival. A preračunil se je. Če prav rad ne hodi gledat Bveč na cerkvene oltarje, moral je vendar z dvema orožnikoma z nasajenima svečama šetati v sežanske sodne temnice, kder bode gotovo še dolgo po kokoših sline požiral.
Razne vesti.
* (Požari na Ruskem.) Ruski uradni list „P. Vjestnik" prinaša takšno statistiko nesreč po ognji v mesecu juniju t. 1.: Požarov je bilo meseca junija v VHej Rusiji 3501 ; škode so napravili (brez 301 neuračunienih) za 12,064.982 rubljev. V 508 slučajih je bilo nalašč zažgano, v 930 krajih je neprevidnost b la kriva, da se je vnelo, SlOkrat je udarila strela, ter zanetila požar, a v 1753 Blučajih uij znan uzrok.
* (Strahove streljal) je neki gospod v Temesvaru na Ogerskem.  Vrnil se je
bil namreč pozno po noči iz go&tilne domov, kar zapazi pred svojo sobo velike bele podobe gibati se. Naglo vzame iz žepa svoj revolver in brž ustreli petkrat zapored. Poki izbude ljudi v hiši, da prestrašeni hite pogledat, kaj je. Umirjeni vidijo, da Be je \injem mož zmotil, misltč pred toboj imtti btrrhove, ter je streljal v ruzvestno — ptrilo, kattro te je črez noč ondi euMIo.
Tujci.
4. avgusta:
Evropa t Klinger iz Gradca. — Gayer, Vcr-tovec iz Dunaja.
Pri miouui Kil>ii/. iz Dunaja. — Zeilinger, Diovet, Schwara, Fiscber iz Dunaja.
1'ri Maliti : Schrom, Fink iz Gradca.—Polak iz Dunaja. — Albrecbt iz Maribora. — Prosenc iz FoBtojne| — Kotli iz Trata.
Pri        nritkcui dvorni Rt »man iz Bistrice
— Vončina iz Litijo. — Wernig iz Zagreba. — Schmidt iz Ljubljane.
Pri «> nI rijhlifin cesarji: Jcran iz Kranja
— Krapeo iz Postojne. — Palitci iz Trata.
Loterij ne irecke.
V Gradci 2. avgusta: 62. 31. 64. 77. 18. Na Dunaj i 2. avgUBta: 82. 53. 69. G6. 9.
Dunajska borza 4. avgusta.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   67 gld. 10 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   68    „   45 „
Zlata renta ......78    „   65 „
1860 drž. posojilo .....185    a   65 „
Akcije narodne banke   .... b30   „   — „
Kreditne akcijo.......271    „90 „
London..........115    „75 „
Srebro..........—    „    — „
Napol..........9    „   M*/, .
C. kr. cekini........5    „   45 „
Državne murke.......66    „   75 „
Prošnja
do prebivalcev mesta Ljubljane.
Velika nesreča, katera je denes naše sosede na močvirji v vasi Studenec zadela po razsežnem in groznem požaru, mi daje povod, da ae do blagosrčnoati prebivalcev našega ljub-ljanB^ga mesta obračam s prošnjo, naj bla-govole mile darove za nesrečnike nabirati in izrotavati gospodom okrajnim predstojnikom ali tudi ljubljanskemu mestnemu magistratu. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1879. (352—2) Župan: Lasclian.
Važno za gostilničarje i
Podpisani po zelo nizkej ceni izdelujem vsake
velikosti
ledenic (Eiskasten),
v k ar i-rih se dajo dobro hraniti pivo in jedi. Vnanja naročila izvršujem takoj in točno.
Janez Podkrajšek,
(358—1) v I.julijam v Trnovem hiš. št. 19.
Več drvarjev
takoj sprejme pod dobrimi pogoji
Franc Steinmetz,
(359—1) v Banjalaki Bosna).
Posebno dobrega, čistega, belega ali rdečega viiiii. doleujcu, jo na prodaj
300 do 400 veder,
po 3'/t do 4 gold. vedro pri Cvenlcel-nu *v Se-v-iiicl. (345—3)
Največja rasprodaja
'/.tlolaj imenovanih stvarij s svetovne razstave, za polovico vrednosti.
Žepne ure.
(Iz Švajce).
Vanka ura je uujlineje repasirunu, na trenutek reguliranu iu jamči ie na 3 lota.
Najboljše in najceneje ure sveta!
Krasna ura na valjar iz najtežjega nikel-srebra, na sekund repaairuna, z zastonj pridodanu verižic« od pravica double-zlata, medaljonom, Ujm u i m in baršunastim etui-jem, preje ({ld, ir>, zdaj suhih gld. 6.SO.
Žepna ura iz umetnega zlata, na minuto regulirana, z zastonj pridodano Triu lino verižico od pravega double-zlata, kljui u-ciii in baršunastim etui-jem, umo gld ...,".>.
K ra n.i ura trn sideree iz težkega uikel-srebra, na sekundo regulirana, z zastonj pridodano verižico od pravega duublo-zlata, medaljonom iu baršunastim etui-jero , projo gld. '21, zdaj samo gld. 7.TO. 131otnu srebrna ura na valjar, puneovana v c. kr. kovnici, s 15 rubini, razen toga na noveni električnem potu pozlačena, na sekundo regulirana, prejo gld. 27, zdaj samo gld. 12.00.
Krasna, prava lSlotna puneovana srebrna ura za gospe, s 18 rubini, razen toga na novem, električnem putu pozlaćenu, taku, da jo ne more nobeu zlatar sveta od pravo zlatih razločiti; razen tega zastonj jeduo verižico iz umetnega zlata in najtinejoga venecijanskoga pletiva, preje gld. 28, zdaj sumu gld. 10.
Krasna cizelirana žepna remontoirska ura, ua držku brez ključa za navijati , z dvojnim iu kristalnim oklopom, prejo gld. 24, zdaj samo gld. B.B5, z verižico od doublc-zlata itd.
Istu tako fina emoil-uni se strojem za odbijanje ur, more ie porabiti v nujolegantuej sobi, gld. j.
i; i ..'n lir,m.i um za uuditi z roputuljo, moro se tudi upu rabiti kot ura za piauo mizo, preje gld. 12, zdaj pa samo gld. 6.
Število ur zmanjšalo se je, kdor želi tedaj imeti za mulo novcev izvrstno uro, ki povsod najmenj stane cetirikrat več, naj se preje ko mogoče obrne na zdolaj označeno firmo.
Solnčniki in dežniki.
(Iz Milana v Italiji.)
Jeden aolnrnlk vil ponarrjenr arili- z bolo, zeleno, rdočo ali plavo podstavo, s plastičkim uikotiiakitom in posebnim pudstavuin paapolirano, preje gld. 4, zdaj samo gld. I,
Jeden italijanski klotli-ttfznik z zapenjačuin uil kina-arehra iu n.ijllueju rezano palico, preje gld. ft.B0, zdaj pa samu gld. 2.30.
Jeden il^tthh-Htilnruik za gospodo iu gospo, podstavljen ii v vseli barvali, z zapcujučciu od kina-arebra in verižico stane samu gld. 2.
Dežni plašči od proževine in ogrtači.
Oni izvrstni (ložili |>lllšt-l no zaradi svojo vrednosti odlikovane s 16 mcdalijami, a zaradi svojo dvojne svrlio, zu dež kut kaput, /a lepo vreme kot elegantni moderni ogrtači za nositi je najboljša iu uujpraktičnojša obleka. Ti dvoju kaputi »u stuli prejo gld, II ilu 10, ter se zduj za čudno mali ceuo od gl. 7.30 do h.30 dobivajo. Naj uikdu uo opusti naru clll  i-i te obleke, po.ieblio ker i-c .liilu\.t  vaku velikosti.
4000 tucatov francoskih
b a t i s t n i h žepnih rut
(Pariz),
vsi zarobljeni in »o  Bortiranimi  okrujci,  za nečuveno nisko ceuo od gl. 1 pu tucatu, preje so stali gl. 4.60.
Stvari iz britanija-srebra.
(Sht'tl'it'l*l v .MnyleikeJ.>
Itritanlja-arrbvo Jr Jnlinn   na svvtti piialtjcru
novina, kl  :il    ,'(>h Inr h, hi   iimIiiiii ,    kot })/'«l'0
13-lotno arfbrv. .hinisi™ jr tako yvtoro, tla »c a c**i»i Jlivno itlin :iij< ;n<>,   novci-   ttikuj   in ,   ~«.j.*-»■/.-.- miruj
(hiti. ako bi namizno oroiljr očrnilo.
12 praviti angleških rilic in  itoiev od britanija-srebra a zastonj pridodanim] iu k   istimi pripadajočimi   illcami. vse k■■ i.n.i prejo gl. », zdaj aamo gl. 3.93. 0 potlstntkov (tac)  od   brituuiju-srobru,   prejo  gl.  6, zdaj samo gl. 1.70.
0 lato takih avttalerv xa noži; prejo gl. 1,50 zdaj samo gl. 1.76.
1 jtuah-a za aladkor od britanija-srebra, prejo gl. 1, zdaj gl. 1.21».
1 par arrentkor ud britanija-srebra, prejo gl. 3.60, zdaj 1.20. 1 vrčrk zit Jojrr, prejo (JO kr. zdaj 30.
1 .tro««-)'  :n  tnizo od britauija-srolira,   preje  gl.  4, zdaj samo gl. 1.42.
1 apravu za pojtrr In avl, prejo gl. 2.60, zdaj Hamo 76 kr. 1 karaflialvlj za Jralh In  oljv, preje  gl.  s,  zdaj samo gl. 4.60.
1 n/irarti za iivjifjrnkv od britanija-srebra, težka za ua mizo, prejo gl. 3, zdaj samo 95 kr.
Najobmamljivejži, najfinejši ponarejeni
briljantni lišp
f.MuistertltMin in ff*1«.*ilijt*).
Ta svetno poznati Hip, ki «o označuje od največjih poznavalcev umetnin tega a veta kot uajuspelniše, kar se je duslej v tej stroki izdelavalu, ju radi svojega miliićnega ubrusa v tu namenjen, da ao za druge novce kupljeni pravi lišp izpodrine, ker ni jedcu zlatar celega svetu ne murt; teli ponarejenih briljantov od pravih razločiti, ako jili no pudvržo preju nujnutančiiejeiiiu preiskuvanju. Celi Hip okovan je a pravim doiible-zliitom.
1 briljantni  prstan, najnovejša in najllnejša zlata fasoua samo gl. 2.
1 par briljantnih uhanov, z jodnim ali dvema biseroma v
ponarejenem srebrnem O ko TU, gl. 2.50. I briljantnu brosa z več nego 20 kameni, gl. 2.50. 1 briljantni medaljon, nujlopša fasona zlutu, nunio gl. 2.60 1 briljantni križec za vrat v lopej ubliki, samo gl. a. 1 briljantna narokvicn same gl. S.60, jako obuiauiljiva. 1 briljantni dijadem ali spona za lase gl. 2.60. 1 par 'briljantnih pripenjakov  za lasu gl. 2.60, uujmudor
niše toga sveta.
1 verižica okolo vrntu iz doublc-zlata, najtlnejšo pletivo
preje gl. 10, zdaj samo 2.60. 1 kratka verižica za  uro,  iz doublo-zluta,   prejo gl. 6,
zdaj gl. 1.60.
2000 tucatov amerikanskih
svilnih natikačev in nogovic
f I i l tuli-1 hj a t' - Mitn'i-iAiJ,
najzdravejaa noinja, hladi noge iu popije pot, 0 parov gl. 1,60, nogovice 3 paro gl. 1 ; tsto so jcduobarveuo, v najmodernijih bojuh, uebezno plave, rdeče, sive in pisuin
3200 tucatov
svilenih žepnih robcev.
(Ncapel v Italiji.)
Ti žepni robci so nuni bili poslani za rasprodajo od neko palo lirino, stull so preje gld. 18—20, u, mi dajcniu tue.it samo kohkur zaliha truje za malo ceuo od gld. 10—| po toeatn. Za »vilo smo porok, ter so prosi zu iiujliitrej«o nu-roflbo, ker re hitro razprodajejo iu se lebko rubijo tudi kut robci za vrat.
Nevrjetno ali resnica je !
Jedna cela oprava za gospe
f #*»•« itt t* nij,
sestoječa iz jedno ženske oprave iz pravobojnega franc. kretona ali tako zvanoga runkega ]ilatna z mnogim lišpom iu iiujmudernišega kroja aamo gl. 3.76, kjer jo ae samo za delo plačalo gl. H.
Jodna lina oprava s krasno naliipanim plaščokom iz pravobojnega kretona uli ruskoga platna sumo gl. 5.60, a zu samo delo ae jo plućalo ti. 12.
Nujpraktlćnejšo je, da so te oprave vsakoj gospo pri-atule iu brez njih hiti nu moro.
/uradi mnoge pruduju priporoča se najhitrejša naročba.
Tega še nij bilo! 2000 komadov
pravih angleških plaidov za pot.
f Mjitmlttn.J
Ta za duma in pot neobhodno potrebna reč ae priporoča min" p. n. prubivulcem te dežele. Val plaidi so za prodaju samo slučajno k nam došli, bo iz najfinejše in najtežjo angleško plaid-tkaiiiuo, jako veliki in široki, tudi kot potno pokrivulu zu upotrebiti iu še jedno leto kamejo more si človek iz te izvrstno tkntiinc uupruviti celo garderobo. 1'rejo so stali gl. 14 do 10, zdaj samo gl. 5.60 do 7.50.
Perilo
za- gospode ±jcl gospe.
f MtuišiluMi fi v 4 4-iKt'J.J
Jedna moška oxford-srajca, čotvornata z 2 ovratnikoma gl. 1.70.
Jedna   fino  vezana  moška  srajca  iz  najboljega širtiuga
gl. 1.70.
Jednn gludku četvuniuta štroiiu-srajca gl. 1.70. Jednu jako fina ženska srajca s k razno vezenino gl. 1.70. Jeden divnu olišjiuu noc'ni korset, drugačno vezan, gl. 1.70. Jodne ženske lilacice z najlepše vezijanim Hipom, gl. 1.70. Jedna krušna suknja za gospe, z iiujtinejšim plisejoin n.i-
lišpana, gl. 1.70, Jodou francoski steznik živolnik za žensko gl. 1.60.
Vsu perilo je najboljše m uajtrajuišo delo, ter je projo 4krat voč stalo. 1'ri naruubi jo treba samo obseg vratu v centimetrih naznaniti.
Oljene slike
s fino pozlačenimi okviri.
f Tlmnilm o. j
To kriimio olji'iu- allkr so h prosio roko na platno slikane, visoke so 21 dunajskih colu v, a 2ii palcev široko, izvedene v akademijah za lepe umetnosti, v tlnili cvetjem in urubeskami olepšauili okvirih. To sliku kruse vsako sobo in dvoranu, tur so ali slik« dežel, iz raznih gotire in svetniki vsacega imena. J'reju ju stala jedua. »liku gl. 15, zdaj z okvirom vred samo gl. 4.H5, katera prilika »c ne hude nikdar vee podala.
Obuvalo
za gospode in gospe. (Dunaj.)
Najiinojo obuvalo iz telečje kože, dvakrat sešito, z 2 ali 3 pudplutl, uitj-il iilti<i„i> dunajsko delo, par zu gospode po gld. 4.H5, zu gospo gld. B.86, vsi črovlji v najimvojšej uiuilernej fusuiii. Pri nuruebi treba naznačiti daljino iu višino nogo, uli pak črevelj jiripuslati ua ugled. Vsi črovlji so preje dvukrat več stali.
Se jedenkrat priporočamo spoštovanim čitateljem, to dobro in samo jedenkrat v življenju kazočo se priliko porabiti in naročbe tako hitro in mnogobrojno kolikor je mogoče priposlati, da se more /.udovoljiti vsakemu posube, ker po prvej objavi tega naznanila, proda se jako veliko.
v
Sttfitor cr/ pismu; A. FIMISM, h'othoifhurmstrasse, Hauptdepot industrieller Fabrikate, 9, HKCU. JSttročba-m ix Jiosue in Hercegovine treba priložiti novce, ker &e tja pouzetbe ne pošiljajo.
izottitnj iu uituuik Makrio Ar mi C.
Lastnina in tiak .Naroda« tiskarneu.