Požt»tna_piaga«a v gotovini Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 105 Maribor, pondeljek 11. maja 1931 »fl/FRA« khaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un v Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.4-09 a m«ečno, preioman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema ludi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Brodovni sporazum in italijanske finance Ko je bil letos, dne 1. marca v Rimu Podpisan načelni brodovni sporazum med Jalijo in Francijo, smo zapisali, da seje galija uklonila samo navidezno, zato da 1 ^igrala Francijo in dobila veliko zu-naBie posojilo, s katerim bi nadaljevala Sv°io militaristično in imperialistično p°Iitiko ter vzdržala na stari višini svoj strankarski fašistovski aparat. Kako točno smo sodili in kako prav smo imeli, je pokazala že najbližja bodočnost. Danes, dobra dva meseca po tem, sodi prav tako tudi ves francoski in ostali objektivni svetovni tisk. Cim je namreč Italija imela pristanek Francije za brodovni sPorazum, je izrabila vse svoje diplomatske sposobnosti, da bi končna stili-^acUa izgledala tako, kakor bi bilo njej v “°rist, Franciji pa v škodo. Dasi je načelno opustila zahtevo po pariteti, je de acto pri stilizaciji podrobnosti dosegla l°. da bi sama lahko nemoteno gradila Jiove ladje, dočim Francija do 1. 1936- ne b! smela niti obnavljati svojega starega Parka. Sla pa je Italija še dalje. Takoj po tem Predsporazumu je še povečala intenziv-• sX0jega intrigirania proti Franciji njenim zaveznicam. Utrdila je svoje madža6 u A,bani-" in Bolgariji, podprla borbo v re.vind{kacijsko agitacijo in snviptsW^r>mirovnim pogodbam, ščuvala mo»a;?0p^sli° Franci« tajno k„- P0dp,ral c^lci cB .ih natlalie tratne na-strili itd Ohprf v Nemčiji, Av- la na francoskpm Da se tudi že 'Obrni-finančnike za vftKvgleške in ameriške hi Sanirala« sv2k° posojil°’ 8 katerim bi »sanirala« svoje gospodarstvo in izvr- šila nove investicije. in kakor je vse kazalo, so ti finančniki bili celo tudi že nri pravljeni ugoditi italijanski želji časSi so vsaj poročali o snovanju skupine ki bo dala Rimu zazeljeno oosojilo. Med tem pa je Francija spoznala s kom ima opravka in je podpis končnega sporazuma energično odklonila, s tem je napravila temeljit križ preko vseh italijanskih računov in obvarovala sebe in svoje zaveznice. Pokazala je tedaj po-^vno, da je še vedno ona poštena, iskrena in vitežka, pa tudi močna in samozavestna Francija, kakor je bila ved-Če so se sedaj pogajanja obnovila — n sicer na željo Macdonaldove Anglije u1 razmerje drugačno, ako bodo ve-sploh hotele doseči sporazum in Francije. Italija bo morala kapi-ra Sicer pa v vsak, kakršenkoli spojem z Italijo, zelo resno dvomimo, p Posledice energičnega postopanja Jan°tie pa so se v Italiji zelo nagi«' in Sf.°, 0 pokazale. Upanje na zunanje po-j J1,0 ie zopet splavalo po vodi. Zapadni svrf-rneri^ki finančniki so znova zategnili * košnje in v Rim-u so morali iskati jesuJ^ Kakor znano, bo letos v ni* niza^!o zadnje 4 milijardno notra-Tal<0 Mussolini kakor tudi iziaviio TTlinister sta opetovano slovesno nosnih ? Ie. ta dolg upnikom brez-W***V4ll»>iSaJ. Y 'njem ^času pa so se Eksplozija v avtobusu PET OSEB MRTVIH, MNOGO RANJE NIH. - ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI SAARBRUCKNU V NEMČIJI. PARIZ, 11. maja. Pri St. Paulu se je ponesrečil neki avtobus, v katerem je bilo 30 oseb. Ker je odpovedala zavora, je strmoglavil avtobus sedem metrov globoko in se je pri tem popolnoma razbil. Eksplodiral je tudi bencinski tank in je bil voz hipoma ves v plamenu. Pet oseb je zgorelo, ostale pa so dobile težke poškodbe in nevarne opekline po vsem životu. SAARBROCKEN, 11. maja. V bližini tukajšnjega kolodvora je skočila s tira lokomotiva brzovlaka, ki je vozil proti Parizu. Lokomotiva se je pri tem prevrnila in je pokopala pod seboj kurjača, vlakovodjo pa je treščilo v stran in je dobil le lažje poškodbe. Potnikov se je polastila silna panika. Mnogi so poskakali skozi okna in dobili pri tem težke poškodbe- Uir>5ka razstaua v (Dariboru Agilno naše Vinarsko društvo je priredilo z izdatno podporo banske uprave v veliki dvorani Uniona v Mariboru prvo banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, ki je bila včeraj dopoldne sloves no otvorjena in je odprta še danes in jutri. Na razstavi so vinski pridelki prav vseh vinskih okolišev Dravske banovi: ne: Kozjak, Pohorje, Ormož-Ljutomer, Gornja Radgona, Srednje Slov. gorice, Haloze, Šmarje-Podsreda, Celje, Bizeljsko, Krško in Novomesto.. Razen tega so razne domače tvrdke razstavile vse vinogradniške in kletarske potrebščine: vinske posode, škropilnike, stiskalnice, cedilnike, umetna gnojila, najraznovrst-nejše stroje itd. Aranžma je prvovrsten, dvorana okusno okrašena. Razstavo je otvoril po kratkem nagovoru predsednika razstavnega odbora, ministra v pok. g. Janko Vesenjak, g. ban dr. Marušič osebno, čestitajoč prirediteljem h krasnemu uspehu njihovega smotrenega dela in želeč, da bi razstava tudi v gmotnem pogledu kar najbolje uspela. Otvoritvi so prisostvovali tudi okrožni inšpektor dr. Schaubach, župan dr. Juvan, polkovnik Radovanovič kot zastopnik divizijonarja Iliča in brigadirja Pavloviča, srezka načelnika dr- Ipavic in dr. Hacin, načelnik v ministrstvu poljoprivrede Rankovič, di rektor vinske sekcije v Beogradu Niko Petrič, predsednik Saveza vinogradara in stočara v Zagrebu, dr. Buč, zastopniki številnih gospodarskih korporacij in društev in več vinskih trgovcev iz Avstrije, ki se zanimajo za naša vina. Mariborska vinska razstava je nedvomno Prva večja prireditev te vrste v paši banovini in je vredna, da si jo ogledajo ne samo ljubitelji žlahtne kapljice temveč sploh vse občinstvo. Nikdo ne bo odšel nezadovoljen iz razstave. Povodom razstave se je vršil obenem najprej občni zbor Vinarskega društva, Včeraj pa še III. vinarski kongres, na katerem je ob izredno lepi udeležbi pred sednik g. Lovro Petovar predaval o položaju našega vinogradništva v Dravski banovini, direktor Niko Petrič iz Beogra-a o izvozu naših vin v inozemstvo, inž. ivo Zupanič iz Ljubljane pa o racijonalni obnovi vinogradov Spominjajte te CMD te obljube znatno skrhale, dokler ni rimska vlada sedaj sklenila najeti novo enako notranje posojilo, za katero se bodo kot denarju enakovredni sprejemali boni starega! To se pravi, da posojilo ne bo izplačano, ampak furtimaško podaljšano dol. 1940. Pa tudi ta transakcija ne bo prav nič razbremenila JtaliiansKjh državnih Noui ban Donauske banouine BEOGRAD. 11. maja. Na mesto pred kratkim umrlega bana Matiča ,ie bil imenovan za novega bana Donavske banovine vrhovni inšpektor pred-sedništva ministrskega sveta, Milan Nikolič. Nemčija uabi Italijo in fhačžarsko DUNAJ. 11. maja. »Abend« poroča iz Berlina, da boste Nemčija in Avstrija že o priliki ženevskega zasedanja Sveta Društva narodov uradno povabili Madžarsko in Italijo, da se pridružite avstrijsko-nemški carinski uniji. Ker obe ti državi carinski zvezi niste naklonjeni, se domneva, da se bodo tostvarna pogajanja pričela že prihodnje dni. Odpraua obligatnega ueroufca na Španskem MADRID, 11. maja. Ministrski svet je sklenil, da verski pouk v šolah na Španskem ni več obligaten predmet, temveč se bo vršil le na željo staršev. Kjer ne bi mogli poučevati verouka lajiki, bodo to delo opravljali duhovniki, ki pa za to ne bodo dobili nobene plače. BERLIN, 11. maja. V Beeskowu v Nemčiji je bil aretiran te dni pod sumom vohunstva neki podoficir 9. konjiškega polka. Pridobil ga je zase neki agent in vojak je mislil, da bo prišel s svojim delovanjem kot vohun do lepega denarja. Vendar pa se je temeljito prevaril, kajti dosedaj je dobil za svoje vohunsko delovanje komaj 2 marki honorarja. KOPENHAGEN,, 11. maja. Vsled nenavadno goste megle je angleški to vorni parnik »Pacific«, nedaleč od Gjedsera, zadel v neko drugo ladjo in dobil pri tem tako težke poškodbe, da se je že v nekaj minutah potopil. Moštvo ponesrečenega parnika, ki je imel na krovu 17.000 ton tovornine, je bilo še pravočasno rešeno. financ, kajti že vsa notranja posojila znašajo krog 90 milijard lir, kje pa so še zunanja? In te je treba vsaj obrestovati, če že ne tudi v celoti amortizirati. Po vsem tem je tedaj vidno, da tera fašizem Italijo na skrajno opolzka politična in gospodarska pota. Zdi se, da vsaj v zadnjem času zares nim’ več prave sreče. 1 Občni zbor »Jadrana« je zadnjo soboto v prostorih Nabav-ljalne zadruge prav lepo uspel ob dobri in odlični udeležbi. Predsednik dr. Bergoč je orisal splošno delovanje, ki pa se letos radi bazoviških žrtev ni pokazalo toliko na zunaj z javnimi prireditvami, marveč je osredotočilo svoje smotreno delo v emigrantskih zadevah. Iz tajniškega poročila smo posneli pravo sliko društva, ki je v Mariboru res upoštevajoč faktor pri vseh narodnih prireditvah, predvsem pri žalnih manifestacijah za trpeče brate. Zato pa je pevski zbor kljub raznim drugim zborom — še vedno narodu potreben za propagando na meji (zgled izlet v Marenberg!). Največjo skrb pa je »Jadran« v tem letu posvetil emigrantskemu vprašanju in ima zato svoj emigrantski odsek, ki informativno, statistično, moralno in po razpoložljivih sredstvih tudi gmotno podpira primorske begunce. Pridni blagajnik izkazuje — v danih razmerah — zadosti lepo bilanco. Nepotrebnih izdatkov ni, in gre skoraj ves prebitek v podpore. Zbor so počastili in pozdravili za »Jadransko Stražo« g. dr. V. Rapotec in g. A. Lavrenčič, za Narodno Odbrano in Jugosl. Matico g. prof. R. Kenda in se izjavili za solidarno delo v skupnih zadevah. — Pri volitvah je bil — z malimi izpre-membami izvoljen zopet stari odbor s predsednikom dr. Bergočem. Za svoje društvene zasluge je bil g. Josip Lah. zborovodja, duša »Jadranu« — imenovan kot prvi — častnim članom. Primorci, priglašajte se novim članom! Nove telefonske zveze Maribora. Z 10. majem so bile otvorjene naslednje nove telefonske zveze: Maribor—Padova 33 Din, Maribor—Verona in Maribor—Milan 39.6 Din: Maribor—Genova. Maribor—Turin in Maribor—Rim 46.2 Din. S 15. majem bo otvorjen telefonski promet Maribor—Dvor Kralove nad Labo 54.45 Din. — V Dravo skočil je 7. t. m. s Volmajerjevega broda V Selnici ob Dravi 551etni delavec iz Gradišča, Matija Veit, in utonil. Trupla doslej še niso našli. — Koni se je splašil radi sopihanja in hrušča lokomotive včeraj dop. baš na meji občin Maribor in Krčevina na državni cesti Ivani Račič, gostilničarjevi hčerki iz Krčevine, ki se je peljala z 121etnim bratom v mesto. Zaletel se je v ograjo ob železniški progi in jo podrl, nakar je z vozom vred padel v jarek ob progi. Ivano, ki je dobila več poškodb na obrazu in rokah, je načelnik gasilnega društva odpeljal z avtom na svoj dom in jo obvezal, nato pa oba z bra-^ Speljati domov. Fant ni bil nic poškodovan, konj si je odrgnil kolena. Zopet noži V Morju pri Framu so razboriti fantjtf napadli 251etnega posestniškega sini Konrada Zorčiča iz Frama. Fant je tepežu dobil težak bodljaj v desno stran prsnega koša. Ponesrečenca so sinoči prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico. — Tihotapski podvigi. V Bresternici so zasačili 16-Ictnetg* Ivana Koseria, ki se je bavil s tihotapstvom saharina. Pri njem so našli okrog 2 kg prepovedanega saharina, —» S poučnega potovanja gostilničarjev SKOZI ZILLERSKO DOLINO. — V IM® MOSTU. — SV. ANTON NA ARLBER-GU. — V BREGENZU IN FRIEDRICHSHAFENU. Iz Jenbacha smo se odpeljali v lepo Zillersko dolino, kjer so najmodernejše podeželske gostilne in hoteli. Vsaka gostilna ima lastno hladilnico na električni pogon. Vse sobe so urejene okusno v kmečkem tirolskem slogu, kjer se letoviščar res lahko čuti domačega. Povsod imajo živino montafonske pasme. V enem hlevu smo našteli čez 100 krav. Krasni eksemplarji! — V Mayrhofnu slavijo vsako leto prve dni v maju 3 dni narodni praznik. Vse tri dni igra godba na vasi. Zanimivo je bilo videti 30 godbenikov v narodni noši z visokimi peresi za klobuki Ob zvokih godbe pa se je na trati sredi vasi odigravala med kmečkimi fanti rokoborba, kar je gledalo par tisoč Dudi- V gostilnah pa so posamezni »me-hovci« spodbujali fante in dekleta k plesu, ki niso plesali po »naše«. Povsod je vstopnina, ki se steka v korist tujsko-prometnega društva, katero vse to prireja. Z noži pa baje na teh kmečkih veselicah ne »operirajo«, dasi sem videl več fantov v »rožcah«. V Inomostu so nas najlepše sprejeli in nam razkazali moderne hotele.in obratovanje. Peljali smo se z žično železnico na Igls-Patscherkofel, ki je 2300 m visok. Na hribu Isel smo pri spomeniku gostilničarja in bojevnika Andreja Hoferja položili venec v jugoslovenskih barvah in črnim trakom z napisom: Trst, Gorica, Istra, Siidtirol. Pri tej priliki je naš potni maršal g. Peteln izpregovoril nekaj pretresljivih besed v slovenskem in nemškem jezikiu. Navzoči Tirolci so se solzili. Dvor in dvorna cerkev ter nešteto dru gih zanimivosti pritegne na Tirolsko vsako leto na tisoče tujcev. V vseh gostilnah in hotelih snaga in ljubeznivost. O-sobje v restavracijah in hotelih inteligentno. Na vsako vprašanje, glede zanimivosti v kraju, glede razdalje raznih krajev, glede odhodov in prihodov vlakov in avtobusov itd. dobiš takoj točen ln zanesljiv odgovor. Na cestah vidiš napise: desno hodi! Najzanimivejši letoviški kroj je gotovo Sv. Anton na Arlbergu. Železniška postaja leži 1304 m visoko. Kraj šte'e 1400 prebivalcev ter leži ob železniški progi Inomost - Bregenz, ki je urejena | na električni pogon. V tej gorski vasi so najmodernejši hoteli, nekateri po 4 nadstropja visoki. Zimska sezija traja od decembra do vključno februarja, letna pa od junija do vključno avgusta. Od tu še danes vozijo v še višje ležeče hribe auto tanki, ki imajo na sprednjih kolesih sanke. Radi snežnih zametov smo morali izlet v hrib na Krištof opustiti. V glavni seziji stane soba in hrana brez pijače za 2 osebi na dan 66 šilingov, to je 528 dinarjev. Ker prihajajo v te lepe in udobno preskrbljene kraje bogati Amerikanci, Angleži, Francozi, Španci itd-, je v času sezije vse zasedeno. — Razventega še tujci mnogo porabijo za žejo, prevoz, razglednice, obleko, obuvalo itd. tako, da tudi drugi trgovci, obrtniki itd. zaslužijo. V Bregencu smo na zborovanju Državne zveze gostilničarskih zadrug izvedeli, da je posetilo malo Avstrijo lansko leto nad 4 milijone tujcev in da so oddali 20 milijonov prenočišč. Koliko so izdali ti tujci še za prehrano, pijačo itd. itd.! Kdo je imel dobiček? Iz Bregenca je šla naša pot mimo Bodenskega jezera po Švici v Schaffhausen, kjer smo si med drugim ogledali zanimivi renski vodopad (Rheinfall) in znamenito tovarno ur, odtam po nemški strani v Friedrichshafen. Vožnja z avtom blizu 300 'km je bila zelo mučna. Zeppelin, (236 m dolg, tehta 80 ton), ki so ga pripravljali za polet dne 10. maja, je nekaj, česar ni mogoče popisati. Vsak dan prihaja v Friedrichshafen na tisoče ljudi ogledat veliko tovarno in zračno ladjo. Dva o-gromna hangarja napravljata mogočen utis. V enem izdelujejo že drugi Zeppelin, ki bo še za 30 m daljši. V ta hangar ne sme nihče, Grade pa še tretji hangar za pristajanje tujih letal. Kdor potuje z odprtimi očmi, lahko o-pazi zelo mnogo lepega in podučnega za' razvoj tujskega prometa v naših lepih zdravih krajih, ki se bo lahko pri pametnem in inicijativnem delu razvil v močno panogo, katera nam bo tudi prinašala blagostanje. Pripomnim še, da so nas povsod zelo lepo sprejeli, dasi smo vsi — 60 izletnikov — bili okrašeni ves čas z jugoslo-vensko trobojnico na prsih. Andrej Oset. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 11. maja. Zaprto. Torek, 12. maja. Zaprto. Sreda, 13. maja ob 20. uri »Dogodek v mestu Gogi«. Krstna predstava. Četrtek, 14. maja ob 20. uri »Kavalir Miško«. Znižane cene. Ptujsko gledališče. Petek, 15. maja ob 15. uri »Začarana žaba*. — Ob 20. uri »Kavalir Miško«. Gostovanje mariborskega gledališča. Vabilo. Morebiti dišijo te vrste nekoliko po lastni hvali in širokoustnem bahanju, namen je pa v resnici drug. Gre namreč za nadaljno življenje pevskega zbora Glasbene Matice. Kakor znano, je zbor pred kratkim ponesel lepoto naše pesmi v najvišji obliki na jug in žel tam ovacije, ka-koršne je doživela le malokatera pevska družina, morebiti nobena- Razumljivo je, da te navdušene ovacije niso veljale toliko mariborskim pevcem kot Slovencem, ki jih sprejema južni brat pod svojo streho; Srb je gostil in pozdravljal Slovenca, oba pa sta manifestirala za narodno uje-4lnjenje. Dolgo se ni že toliko govorilo v Mariboru in Slovencih, njih petju in kulturi kot baš v tistih dnevih. Za to uslugo je Čakal kulturne pijonirje Skozinskoz kla-vern sprejem na domačem pragu in škan dalozni obisflc koncerta. Ne samo, da se niti enemu zastopniku javnih oblasti, ob-Cine, vojaštva in cerkve ni zdelo vredno, da s svojo navzočnostjo honorira mesece ln mesece trajajoče nesebično delovanje prvega kulturnega društva, je zbor doživel še to, da neki kavari'qr ni dovolil, da se v njegovem lokalu odda par ozna-nilnih letakov. Res je, da ostane večno resničen rek: »Nemo propheta in patria«, ki sproti ubija ideale. Noben zbor n. pr. ni mogel v tej sezoni napolniti Uniona. Ali naj zato Čisto opustimo to idealno panogo kulturnega dela in pojemo sami zase in ne priredimo v Mariboru nobenega koncerta več? Ne eno ne drugo, pač pa se nameravamo lotiti vse večjega dela. Četudi ne najdemo priznanja doma, pa ga dobimo drugod, in baš to je nekaj vredno. Ako nam npr. javno zatrjuje najvišji politični funkcijonar, da še nikdar ni slišal takega petja, je to tudi plačilo in še kako! Prvega decembra zopet stopimo z velikanskim orkestralnim delom pred mariborsko publiko, za kar že ta teden začnemo z vajami- Kdor ima iz-vežban glas, veselje do petja in poln koš idealov, bo vedno dobro došel pevskemu zboru Glasbene Matice. Tem velja to vabilo! — Akademijo priredijo di aki drž. klasične gimnazije v Mariboru dne 13- maja, točno ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Spored: 1. Mozart: Beg iz Seraja, uvertura. Orkester. 2. a) Vodopivec: Dijaška, b) Dev: Pojdem v Rute. Koroška narodna. Moški zbor. 3. Parma: Zapoj mi, ptičica, glasno, bariton solo: Goršek, 6a. 4. Rossini: Sevilski brivec, uvertura-Klavirski kvartet. Lehar: Eva, valček. Orkester. 6. Jurčič-Govekar: Deseti brat, II. dejanje. 7. Rode: Rondo iz koncerta Št. 4. Violina solo: Brosche, 7.a. 8- a) Vodopivec: Žabe. b) Aljaž: Oj zbogom, ti planinski svet. c) Dvanajst razbojnikov, ruska narodna. Moški zbor. 9. Sup-Pe: Bocaccio, koračnica. Orkester. Cene: sedeži 10, 8, 5, Din; stojišča 2 Din. Mariborski in dnevni drobi% Velika prosvetna prireditev ZKD v Središču ob Dravi. Za včeraj 10. tm- je mariborska Zveza kulturnih društev na željo Sokolskega društva in Društva kmetskih fantov in deklet v Središču ob Dravi priredila tam celodnevni prosvetni dan s predavanji in predvajanjem prosvetnega filma. Prvi je predaval g. prof. dr. Ljud. Pivko o izobrazbi in prosveti kot pred pogoju gospodarskega in splošnega napredka in blagostanja naroda, navajajoč kot vzor zlasti zglede iz Danske in drugih naprednih držav. G. dipl. agr. Šiftar je v poljudnem in lepem govoru orisal glavne danes v težki splošni krizi aktualne in pereče probleme našega kmetskega gospodarstva- Popoldne ob pol 14. je bil predvajan velik zdravstveno poučni film »Alkohol«, zatem pa je znani sokolski delavec g. dr. Makso Kovačič, prvi podstarosta mariborske sokolske župe, v zanimivih izvajanjih podal dokaze o velikem pomenu sokolstva tudi za kmetskega človeka v fizičnem, umstvenem in moralnem pogledu. Sledila je prosvetna konferenca, na kateri je predsednik ZKD g. S p i n d le r podal nove smernice prosvetnega dela ZKD in stanje prosvetnih organizacij v ormoškem okraju. Predavanja je tekom dopoldneva in popoldneva poslušalo več stotin ljudi, od raslih in mladine, zlasti velika je bila u-deležba tudi pri predvajanju filma. Zbrali so se poslušalci ne samo iz središke župnije, ampak tudi od Sv. Bolfenka, iz ormoške župnije, od Velike Nedelje, Sv. Lenarta, Sv. Tomaža in Svetinj. Želeli so še več tako lepih prireditev. Imenom Sokolskega društva in Društva kmetskih fantov in deklet je g. Jože Ču-1 e k izrekel iskrene besede zahvale ZKD in vsem predavateljem. — Materinski dan. Nedeljskemu popoldanskemu dolgočasju je dalo naše požrtvovalno Slovensko žensko društvo idealno vsebino: priredilo je v proslavo materinskega dneva in v prid ferialni koloniji na Pohorju pravljično igro »Dve Marički«, dramatizirano zamisel babice češke dece, Božene Nem-oove, ki So jo izvajale z imponujočim u-spehom dijakinje drž. dekl. meščanske šole I. Vrline vprizoritve so nas navdale z redkim zadovoljstvom: izvrstno pozna nje mladinske dinamike pri izboru originalnih tipov, dovršeno kretanje, do potankosti naštudirano besedilo v vzorni izgovarjavi, zamiselna in okusna, otro-ško-ljubka prireditev rajalnih aranžmajev in pevskih točk, skratka — vseskupaj — odlično. To je bila gotova naša najlepša mladinska manifestacija; priznanje, ki naj bo vsem onim v ponos in zahvalo, ki so se žrtvovali. Otroška usta so nam zaupala, da so to bile v g;lavnem strokovne učiteljice gospodične Černetova, Fabja-nova in Lešnikova. Od nastopajočih moramo pa pohvaliti od prve do poslednje vse. Možakar, ki je kreiral kralja, me je pa motil. Slovenskemu ženskemu društvu želim, da bi vedno bolj zamoglo zajeti in ogreti vso našo javnost za svoje vzvišene vzore v plemenitem stremljenju: vse po naši 'deci — za našo bodočnost! — A—. K—c. Smrtna kosa. Včeraj je preminula v Mariboru v 26. letu starosti gdč. Marija Černe. Pogreb bo v torek, 12. t. m. ob 15. uri, izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — V bolnici je umrla sinoči 18-letna služkinja Pavlina Vakaj. Blag jima spomina! Studenška nedelja. Neprijazno, bližajočim se ledenim možem naklonjeno vreme je zadrževalo večino ljudi doma. — Oba večera je dekliška šola uspešno praznovala Materinski dan. — Deška šola je s 60 učenci obiskala materinsko proslavo v mariborskem gledališču. — Otvoritev Mariborskega otoka so mnogoštevilni Studenčani opazovali iz gozda. Zelo obžalujejo, da Še ni urejen brod iz desnega brega. — Veliko pozornost je zvečer zbudila kolona 100 kolesarjev, ki so se vračali z veselice v Pekrah. — Rdeči križ je razpravljal o ustanovitvi svoje ferijalne kolonije pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kateri bo posvečena prihodnja nedelja. — KINO is Grafski: ====== Od danes dalje: TINO PATIERA poje v 100% govorečem in zvočnem velefilmu v nemškem jeziku. FRA D I A V O L O Union: Danes 8. maja premiera nainovejšega 100% nemškega filma ljubljencev Lilian Harvey in Willy Fritsch-a: MOJA 2ENA — TVOJA ŽENA! Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17„ 19- 21. url; ob nedeljah ln praznikih ob 15„ 17- 19. In 21. urL Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni XXVI KINOi »Kraljica palčkov« v Studencih. Podmladek Rdečega križa na deklišK osnovni šoli je v soboto 9. in v nedeW 10. t. m. proslavljal materinski dan z R*’ bičičevo igrico, z deklamacijami in p^' jem na lastnem odru. Učenke so se veliki požrtvovalnosti vsega učiteljske?8 zbora potrudile, da je — ne baš hvaležna igra dobro uspela in nudila obilnim gje' dalcem dva lepa večera. Zelo učinkovita je bila scenerija in kostumi, da so s« malčki le težko ločili od pestrosti barvnih efektov. Ljubke deklamacije in Pev‘ ske točke v Čast mamicam so še posebno ugajale. Moralnega in gmotnega uspeha v prid ferijalni koloniji se lahko radujejo vsi: otroci, učiteljstvo in starši. — Na morje 1 Kot vsako leto, tako bo tudi Jetos 1» tovanje dijakov na morju in to v Martin-ščici pri Sušaku. Od 1—31. julija pridejc dijaki srednjih in visokih šol, od 1. dc 30. avgusta pa dijakinje in ljudsko-šolska mladina. Cela oskrba stane 85( Din. Priglasiti se je treba na tukajšnj polikliniki v Koroščevi ulici.— Izlet v Dravsko dolino so danes dopoldne napravili načelnik ml nistrstva za kmetijstvo Rankovič ter di‘ rektor Petrič iz Beograda in delegati vi' narskih organizacij iz Zagreba in Ljubija' ne v spremstvu nekaterih domačinov Ogledali so si vinogradniške nasade * Pekrah, tovarno za dušik v Rušah, elektrarno v Fali itd. — Društveni Izlet v Gradec. Savez privatnih nameščencev Ju* goslavije, podružnica Maribor, priredi dne^ 31. majnika svoj društveni izlet v Gradec. Na programu je med drugim ogled mesta. Vsak udeleženec niti ra imeti seboj svoj potni list, dočitf bo skupni avstrijski vizum. Prijav« sprejema društvena pisarna še ta te• den med uradnimi urami. — Pondeljek Torek Sreda kabaretni veierl Velika kavarna Veliko cerkveno bandero v Studencih ima še vedno nemški napis, kar napravlja mučen vtis na slovenske vernike prf slovesnih cerkvenih obhodih. Sicer j* res, da datira še Iz 1. 1898, a vsaj v zad* njem desetletju se je v Studencih tolik# izpremenilo, da bi se lahko zamenjal tu^ ta napis z novim slovenskim, ker nert* ški ne odgovarja več današnjim raz®* ram. Upamo, da red oo. kapucinov 10 uvidi in izvrši Izpremembo še pravo#1*'' no, tako, da bomo imeli za Telovo baB' dero s slovenskim napisom ali pa brc* njega. — Poškodbam podlegel. Pred dnevi smo poročali, da sl je letni pekovski pomočnik Josip Šer»?a radi nesrečne ljubezni prestreffl dvakr*'1-desno pljučno stran. Po dvodnevnem tr-pljenju je mladenič izdihnil In je HI vče-raj na mestnem pokopališču položen ® večnemu počitku. Zemlia, ki je ne sme presto' piti ienska noga Gotovo je u»lo ljudi, ki bi vedeli, da je v Evropi kos. zemlje, na kateri ni skozi vsa stoletja nikdar stopila ženska noga. To je polotok Athos v Severni Grški, ki meri P° dolžini 41 kilometrov, širok pa je 2-~4 kilometre. 5000 menihov živi tu, ne da bi kedaj videli katero žensko bitje. Tudi med domačimi živalmi ne sme biti nobena ženskega spola. Ker je kraj baje jako lep, je jasno, da se je v marsikateri ženski vzbudila želja, da ga vidi. Poskušale so na vse načine, kako bi jim to uspelo. Vendar se doslej še nobeni ni posrečilo, da bi zadovoljila svoji radovednosti. Pristanišče Daphni, v katerem pristajajo brodovi, menihi skrbno stražijo da se ne bi morda vtihotapila katera ženska. Njihova opreznost gre celo tako daleč, da pustijo vsako sumljivo osebo sleči do srajce. Vendar pa je nekoč neka žena, kot pripoveduje stari menih,' ki ima že skozi leta nalogo, da izpraša in dobro premotri vsakega tujca. Predno ga pusti stopiti v ta nenavadni svet, preoblečena v meniha z dolgo brado, skušala priti v prepovedan kraj. Toda lice fega meniha je bilo preveč lepo |n mlado in povrhu je bil še nem, kar se Je zdelo staremu čuvaju sumljivo. Potegnil je mladega meniha za brado, ki mu je seveda ostala v rokah, in svetoval mu je, naj se nemudoma vrne s svojim spremljevalcem. Od tega časa so ■meli menihi polne roke dela, da so s Petjem psalmov izgnali hude duhove, ki So prišli potom ženske na to posvečeno zemljo- Menihi so prepričani, da jim v tem pomaga Bog, ki ne dopusti, da bi katero žensko bitje — polno hudobnih duhov — oskrunilo niihovo svetišče. In tako so prepričani, da bi vsaka žena, ka- tera bi prekršila njihovo zapoved, ki je obenem zapoved božja, našla sigurno smrt. Pripoveduje se, da je leta 1917., ko so bile v Solunu vse bolnice prenapolnjene, prišel nek visok častnik na misel, da bi se lahko bolnike prepeljalo v samostan Athos. Zastonj so se branili menihi, njegova zapoved se je morala izvršiti. V samostan je bilo takoj odposlanih 300 bolnikov, takoj za njimi pa bi morale priti bolničarke. Ko pa je ladja, na kateri so se vozile, priplula v pristanišče Daphni — tako pripovedujejo menihi — je nastala nevihta, kakoršne sploh ne pomnijo. Tri dni je šumelo in bučalo morje in se ves čas ni pomirilo. Menihi so takoj opozorili častnika na božjo voljo, ki ne dopušča, da pridejo ženske v ta kraj, on pa se vkljub temu ni hotel pokoriti. Končno pa je le moral popustiti. Kakor hitro se je ladja pomaknila iz pristanišča, se je morje pomirilo. Vkljub vsej pazljivosti čuvajev pa se je dvema predrznima ženskama vendarle posrečilo priti v prepovedan kraj. Ena izmed njih je bila Pulcheria, sestra kraljev Honorija in Arkadija- Hotela je na vsak način videti samostan Vatogaedi, ki sta ga okrasila njena brata. A komaj je stopila v cerkev, je spregovorila slika njene babice: »Kako se drzneš protiviti se božji volji? Takoj se izgubi iz tega kraja, dokler Te ne zadene kazen!« Druga je bila ruska cesarica Katarina. Tudi njej se ni godilo bolje. Hotela je videti ruski samostan, ali v trenutku, ko je stopila vanj. se je pojavila pred njo strupena kača, ki jo je preganjala do ladje. In tako ni lepote tega kraja, o katerega krasotah ^ mnogo pripovedujejo, doslej smela občudovati še nobena žena. Češkoslovaška vlada in ciganska čeca , Nedavno je izdala češkoslovaška vlada odlok, v smislu katerega bodo oblasti )ema!e ciganom-skitalcem vso še ne 14 ct staro deco ter jo predajale državnim vzgojnim zavodom, kolegijem in šolam * nadaljno izobrazbo in odgojo. To je u-Krenila vlada zato, ker je dokazala kriminalna statistika, da je bilo 56 odstotkov vseh ciganov-skitalcev vmešanih v fazna kriminalna dejanja. Vlada hoče napraviti iz ciganov delavne in redne ljudi, ar je pri stari generaciji izključeno, na Vao? -ua kyarno vP|iva bivanje s starši, 5 ‘J ve5ji del je ali v ječi, ali pa se je jih mnra 6 f j ne bi otroci propadli, šev ter S sil° odstraniti od star- Konstatirano ieP°5rigati 23 nJ]h razvoi- silno razum • • a so članski otroci lahko njihove ” *STT' “ vzgojo reeullraf ? . s Pravilno Te dni je bil ni° ” praktično udejstvijo. IiUskimibitrPoirJenPo^SLVelik '0V za mobilih odšla v krak k er ^ ^ cigani. Tako je obkolila v neke u -0 v zapadni Češki, kjer prebiva sSimT krog pet tisoč ciganov, vse šotore in je* začela odvzemati deco. Matere so stra hovito kričale cigani so se puntali, otrol ci pa so veselo bezali policiji naproti «in z zadovoljstvom posedali na avtomobile Matere so si pulile lase, tolkle z glavami ob tla, trgale raz sebe obleko, veni dar pa jim ni vse skupaj nič pomagalo. Med cigani je bilo videti več že pogostol krat obsojenih zločincev in je bilo pravo zadoščenje, iztrgati nedolžno deco tem skitalcem. Taki pogoni se vrše po celi Češkoslovaški in je bilo odvzetih že v Prvih dneh okrog 800 otrok. Ta akcija je ^Pristna tem bolj, ker je znano, da ciga-^'foditelji pogosto hote pohabijo svojo gjteo, Samo da bi jo »usposobili« za pro-na^hie. Najdenih je bil precej takih, et1oma pohabljenih otrok. ^Pilike u angleški južni R triki one^hri^n°t' ateiški uniji prištevamo vse v J"žnl 2 pod vrhovoo ™°Vl?,iro ™raTO’ ki pa S° To so Kapland £“VlaV“°i npra™' n- Natal, Transval in Ora- n,e. Čeprav, M-J.a ^og.ooo kva- dratnih kilometrov, živi na tem teritoriju vsega skupaj 1 in pol milijona belcev (Angleži in Buri) ter okrog 6 milijonov Črncev, ki pripadajo po večini plemenu Bantu. Južnoafriška kolonija je ena izmed najnaprednejših in najbolj civiliziranih angleških kolonij. Pros . ctljenost črnih domačinov je na precej visoki stopnji. Imajo več tisoč osnovnih šol ter več sto gimnazij. V Capetovnu obstoja tudi univerza za črnce. V parlamentu unije Črnci nimajo zastopnika, ker ne razpolagajo z enakimi političnimi pravicami, kakor beli liudje. Na področju unije je okrog 2000 tovarn, v katerih je zaposleno črnsko strokovno osobje. Lahko se trdi, da je južnoafriška Unija ena izmed onih maloštevilnih dežel na svetu, ki ni občutila gospodarske in finančne krize. V zemlji nihče ne misli na to, da je v odvisnem položaju napram Angliji. Vendar se Buri, stari angleški nasprotniki, borijo skupno s črnskimi delavci za popolno samostojnost Unije. Danes pred stavljajo vlado v Uniji izključno posV :~ ki britanske nacijona’ ctranke. Bila milijonarka, pa ni vedela. Revna kočarica v Pinerolu na Pije-montskem je nedavno izvedela, da je že tri leta milijonarka. Citala je slučajno v lokalnem listu, da je mnogo imejiteljev srečk državne loterije pozabilo pogledati, če jim ni morda pri letnem žrebanju pripadla premija. V listu je dalje stalo, da je takih nedvignjenih premij, ki leže v državnih blagajnah, že okrog 14 milijonov lir. Poiskala je svoje skrbno hranjene srečke ter jih nesla v banko, ram so ji rekli, da je ena izmed njenih sreck že ]. 1928. zadela najvišjo premijo milijon lir. Uboga ženica je od vese-‘)a„ Padla v omedlevico. Celo življenje je ozko delala, zgodaj postala vdova in z veliko težavo odgojila nekoliko otrok. a o si predstavljamo njeno srečo! Hvaležnost. °Si>m Vas’ gospod svetnik, kdo pa je ta mladi gospod, ki Vas tako nenavadno spoštljivo pozdravlja. 7 2’.,t0 ie kospod Čelan. Prosil je za našo Silvo, Pa mu je - nismo dali. Trije najtežji ženski problemi. Do dvajsetega leta: Kakšen je? Do tridesetega leta: Kaj je? Od tridesetega /leta uapjrej: Kje Je? Sokolski izlet k Šmarjeti ob Pesnici bo v četrtek dne 14. maja ob 2.30 pop. Pridejo člani Sokola pri Sv. Barbari v Slov. gor. ter prirede v šmarješki šoli igro »Namišljeni bolnik«. Sodeluje mar-ješki pevski zbor. Po igri sestanek bar-barških, šmarjeških in ostalih okoliških sokolskih društev in čet radi načrta na-daljnega dela in medsebojnega sodelovanja za širitev sokolske organizacije v zahodnih Slovenskih goricah. Nato prosta zabava pri br. Krambergerju. K prireditvi vabi marješki Sokol domačine in okoličane, zlasti bližnja sokolska društva in čete ter vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Zdravo! Izredna odborova seja Sokolskega društva Maribor matica jutri 12. trn. ob 20- Pridite vsi! Zdravo! - Starosta. Zemlja stara Z85Z milijonou let Nedavno je izšla v sovjetskem tisku vest, da je Komitet znanstvenikov na svoji izredni seji v Londonu ugotovil, da je naša zemlja stara baš 2852 milijonov let. Niti eden milijon več ali manj. Malo nerazumljivo je, kako so prišli angleški učenjaki do te častitljive starosti naše zemlje in kako so ugotovili to število njenih let. To ni znano, vendar pa s svojo konstatacijo niso povedali nič novega, razen poslednjo številko tega števila. Že davno so učenjaki edini v tem, da se giblje starost naše zemlje okrog 3 milijarde let, treba pa je priznati, da še do danes ni nihče ugotovil tako natančnega števila, kakor so to storili angleški učenjaki. Do danes so upravljali za določevanje starosti zemlje že mnoge metode. Recimo, da je zemlja stara tri milijarde let, ali je v resnici »stara«? Mi namreč ne smemo primerjati našega življenja z njenim, ampak nasprotno z dolžino življenja ostalih nebeških teles. Ce postopamo na ta način, potem bomo videli, da je naša zemlja še zelo miada, sigurno v detinski dobi, kakor da se je še le včeraj narodila, kot je trdil De Litter. Po rezultatih, ki so jih dosegli do danes učenjaki, baveči se s takimi vprašanji, je n. pr. solnce staro brezštevilno milijard let, baš toliko let pa naj bi še trajalo njegovo življenje. Da bodo čitatelji nazornejše spoznali trajanje časa, ki je potreben nebeškim telesom, da »preživijo« celo svoje življenje, bomo prikazali, kako je to nedavno raztolmačil neki angleški učenjak. Vzemite — je dejal ta učenjak — poštno znamko in jo naslonite na novčič. Na drugi strani pa vzemite stolp, visok dvajset metrov. Višina tega stolpa predstavlja čas, ki je pretekel od postanka zemlje, novčič in znamka pa predstavljata s svojo skupno debelino proporcijo-nelno čas, odkar živi človek na zemlji. Ko bi polagali znamke drugo na drugo ter bi jih nagomilili do višine Mont Blanca, bi dobili čas, ki še preostaja za življenje zemlje, dočim pa pomenja debelina ene znamke čas od civilizacije človeštva. Ce to vse izpremenimo v števila, doženemo, da preostaja zemlji še preko tri milijarde let. Ker pa je dovršila danes šele 3 milijarde let, zato je še precej mlada. V Evropi še 14 monarhij in 9 vladarjev iz nemških hiš. Dočim so Rusija, Nemčija, Avstrija in Grška deloma že med vojno, deloma takoj po vojni postale republike, dočim so po vojni obenem nastale nove republike Češkoslovaška, Litva, Letonska, Estonska, Finska in Gdansko, in dočim ste sedaj tudi že Španija in Portugalska republiki, imamo v Evropi še 15 monarhij: Italijo, Jugoslavijo, Albanijo, Bolgarsko, Rumunijo, Švedsko, Anglijo, Dansko, Norveško, Belgijo, Holandijo. Lichtenstein, Luksemburg in Monako. Od teh ima 9 držav vladarje iz nemških vladarskih hiš, deloma direktno deloma po potomstvu: Bolgarija, Rumu-nija, Norveška. Danska, Belgija, Lichtenstein, Nizozemska, Anglija in Luksemburg, Tenis ISSK MariboriSK Rapid 4:5. Z naporom zadnjih sil so se Rapidovci kvalificirali v naslednje kolo. Lepim in napetim borbam je sledilo številno občinstvo, med katerim se je nahajala tudi prednjaška šola Sokola z velikim interesom. Rapid je imel premoč v gospodih, dočim so dame Maribora sigurno priborile klubu 3 točke. Bergant (M) je v pred defenzivni igri klonil Leyrerju (R) z 6-2, 6-1. Voglar je moral izredno razpoloženemu Hitzlu (R) prepustiti igro 6-0, 6-0. Mastek (M) je nudil Holzingerju (R) odprto igro, v tretjem setu je šele pičlo izgubil 6-3, 4-6, 10-8. Presenetila je zmaga mladega Poša (M) nad rutiniranim borcem Rapida dr. Blankejem; po krasni in napeti igri je zmagal Poš 0-6, 6-4, 6-3. Ga dr. Dornik je sigurno odpravila gdč. Lirzer (R) 6-1, 4-6, 6-1, enako tudi ga Babič gdč. Holzinger 7-5, 6-0. Igra gospodov v dvoje je bil siguren plen Rapida; Mariborčanom se je poznala nevi-granost. Bergant-Poš : Hitzel-Holzinger 0-6, 3-6, Loos-Bobič : Leyrer-dr. Blanike 0-6, 0-6- Dame ge dr. Ravnik:Babič sov igri proti Lirzer:Holzinger (R) z lahkoto pridobile svojemu klubu četrto točko z rezultatom 6-3, 6-3. Sodniki tekmovanj niso povsem odgovarjali; želeti bi bilo jasnega in glasnega napovedovanja stanja iger. Turnir je dokazal visoko stopnjo belega športa v Mariboru in izreden napredek ISSK Maribora. Dawis-coup v Zagrebu. Naši reprezentanti so obe prve single izgubili v treh setih, dočim so v včeraj-šnem doublu nudili Japoncem velik,odpor in podlegli šele po 4. setu. Stanje'tekmovanja je 3:0 za Japonsko, ki pride s to zmago v naslednjo rundo in bo kot iz-gleda tudi finalist v evropskem pašu. Otvoritev tenis-igrišča SK Maribora^ V nedeljo, dne 17. t. m. otvarja ISSK Maribor oficijelno svoje novo tennis-igrišče in garderobo, ki bodo v čast celemu mestu. Natančen program svečanosti še prinesemo. SK Svoboda :SK Amater (Trbovlje) 1:0 (1:0). Na igrišču ISSK Maribora se je vršila včeraj prijateljska tekma med trbovlj-skim prvakom SK Amaterjem in mariborsko Svobodo. Domačini so predvajali boljšo igro kakor prejšnjo nedeljo in so zasluženo zmagali. Gosti so bili glede tehnike in skupne igre boljši, vendar so bili pred golom premalo odločni. Sodil je g- Bergant. V predtekmi sta igrala ISSK Maribor rez.:SK Železničar rez. neodločeno 1:1 (1:0). SK Rapid:SK Celje 3:0 (2:0). Kombinirano moštvo SK Rapida je včeraj gostovalo v Celju proti SK Celje in po lepi igri sigurno zmagalo v razmerju 3:0. ZNS (službeno). Danes, ob 18. uri, sestanek sodniških kandidatov v kavarni »Bristol«. Sestanka se naj sigurno udeležijo gg. Vesna-ver, Bergant in Jančič. — Poverjenik. Tekmovanje za državno prvenstvo. Ljubljana:' ASK Primorje :Hašk 5:3 (1:1). Zagreb: Concordia:Ilirija 3:2 (2:t). Sarajevo: Slavija: Jugoslavija (Beograd) 2:0. Beograd: Soko:Jug (Skoplje) M*. Pa n č e v o: PSK:Vojvodina (NovisaJd) 4:0. Osijek: Gradjanski:Bačka (Subotica) 2:0. Šabac: Mačva:Obilič (Vel. Bečke-rek) 1:0. Ocenjevalna vožnja okoli Pohorja. Mariborski Motoklub je včeraj priredil na progi Maribor - Celje - Dravograd ■•Maribor (155 km) ocenjevalno vožnjo. Rezultati so bili naslednji: 1. Liithy 'W (T. SOKLIČ] Maribor Š^ndro^ zastopniki se sprejmejo BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka 25. Pri Žrebanju drJ. razr. loterije XXI. kola — V. razreda, dne 9. mala so bili Izžrebani naslednji večji dobitki (za eventualne napake se ne odgovarja); 2 X Din 80.000«—: 41789 2 X Din 20.000.—: 70379! 2 X Din 30.000.—: 37752.’ 86885. 2 X Din 10.000—: 50358. 91212, 2 X Din 4.000.—: 12095, 24487. 28479, 32306. 41856, 85460. 2 X Din 2.000.—: 3084, 3355, 4034, 6015. 9543. 9969, Ulil, 11448, 11569. 11579, 11795. 13339. 18382, 14796, 15007, 22528. 32688, 24347, 29157. 29499. 29623. 29880. 32812, 33396, 36023. 36831, 39870, 24022. 43030. 43458. 45965. 46427, 47145, 47476, 48500, 49126, 51807. 53208. 57432. 27604, 58068, 59601, 61070. 62433, 69518, 70428. 72554. 77487. 77858. 78325, 79670, 80655. 82124, 82929. 84203. 84302. 85105. 85418. 85928. 87102. 91591,91894.92239. 1195 Prihodnje žrebanje 11. maja 1931. Poročilo Iz kolekture ANTON GOLEŽ, Maribor, Aleksandrova cesta 42. — Žrebanje 9. maja 1931. (Za event. tiskovne napake se ne odgovarja.) 2 X Din 80.000.—: 41789, 2 X Din 20.000.—: 70379, 2 X Din 30.000.—: 37752, 86885. 2 X Din 10.000.—: 50358, 91212, 2 X Din 4.000______: 12095, 24487. 28479. 32306. 41856. 85460. 2 X Din 2.000.—: 3084. 3355. 4034. 6015, 9543. 9969, Ulil, 11448, 11569, 11579. 11795, 13339. 18382, 14796, 15007. 22528, 32688, 24347, 29157, 29499. 29623. 29880, 32812, 33396, 36023, 36831, 39870. 24022, 43030. 43458. 45965, 46427. 47145, 47476. 48500, 49126. 51807, 53208, 57432. 27604. 58068, 59601, 61070, 62433, 69518, 70428, 72554, 77487, 77858, 78325, 79670, 80655, 82124, 82929, 84203. 84302. 85105. 85418, 85928. 87102, 91591, 91894, 92239. 1195 Prihodnje žrebanje 11. mala 1931 Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka in sestra, gospodična Marija Černe v Mariboru, dne 9. maja 1931 ob 20. uri, p<^ dolgotrajni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 26. letu svoje dobe boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 12. maja 1931 ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 13. maja 1931 ob 7. uri v Magdalenski župni cerkvi. Maribor, dne 11- maja 1931. 1377 Žalujoči starši, brat sestre In sorodniki. Zahtevajte povsod „Večernik“! 'rihodnje žrebanje H- maja 1931._____________ ______________________Prihodnje žrebanje 11. maja 1931.____________________ H____________________________________________________M_______________________ Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik; PRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO OliTliLA * Marlbo"’«