/Primorski Št. 21(15.465) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _____ Plačilo cestnin s kartico BANKOMAT TRST - II. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORtCA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 1500 LIR NEDEUA, 28. JANUARJA 1996 I Katinarska roparja iščejo I v tržaškem podzemlju TRST - Niso še zasledili roparja, begnila, kjub cestnim blokom, prei-ki sta predvčerajšnjim odnesla pol skavam in poostrenemu nazdoru pa milijarde lir iz bančnega urada v ka- sta približno 30 let stara roparja - iz-tinarski bolnišnici in pri tem ranila ginila. zapriseženega Čuvaja, grozila s pišto- Čeprav preiskovalci ne lo uslužbencem in strankam ter izključujejo, da sta se v Trst priklati-streljala na policista, ki ju je zasledo- la iz Veneta, je bolj verjetno, da pri-val. Presikovalci so kmalu zatem padata tržaškemu kriminalnemu odkrili avtomobil, s katerim sta po- podzemlju. Na 4. strani ■ niy solidaren I zželezarji TRST - Maja bo na kazenskem sodišču proces proti delavcem škedenjske železarne, ki so predlanskim med protestno manifestacijo ohromili promet v mestnem središču. Sodnik za predhodne preiskave pa jih ni obtožil tudi poškodovanja občinske lastnine, ker so župan Hly in njegovi odborniki medtem plačali iz lastnega žepa 3.530.000 lir, kolikor je znašala škoda na zabojnikih za smeti. Na 5. strani I V spomin na I padle v Mostarju TRST - Ob današnji drugi obletnici tragične smrti Saša Ote, Marca Lucchetta in Daria d’Angela v Mostarju bo slovensko uredništvo tržaškega sedeža RAI posvetilo posebno oddajo v slovenskem TV dnevniku ob 20.30. Že sinoči pa so predvajali še neobjavljene portrete in like, ki jih je Saša Ota s svojo kamero posnel med marčnimi protirežim-skimi demonstracijami v Beogradu leta 1992. Na 4. strani ITALIJA / TRETJI KROG SCALFAROVIH POSVETOVANJ BIH / IZMENJAVA UJETNIKOV IN SPORAZUM Dogovora ni, volitve se bližajo RIM - Predlog Maria Segnija za neposredno izvolitev »župana Italije« je še bolj razdvojil stranke in zavezništva, tako da je vedno manj možnosti za široki dogovor o intitucionalni reformi italijanskega sistema. Zato je tudi iz dneva v dan vedno bolj verjetno, da bo moral predsednik republike Scalfaro razpisati volitve; v torek se bo zaCel tretji krog posvetovanj, ki se bo zaključil naslednji dan in torej bo že ta teden jasno, Ce in kdaj bodo volitve. Včerajšnja kronika je zabeležila večkratno poudarjanje Berlusconija, da je še vedno on lider Pola svoboščin, kar je smatral za potrebno po zadnjih razhajanjih z zaveznikom Finijem. Medtem ko v desnosredinskem zavezništvu sprejemajo z navdušenjem Segnijev predlog, je Mariotto doživel pravi plaz kritik v strankah leve sredine. Na 2. strani TRST / STALIŠČE OBČINSKEGA SVETA Zajamčiti korektno in pluralno informacijo V Bosni prihaja do premikov Odkrili »skesanega« srbskega oficirja SARAJEVO - Medtem ko so prestav-niki sprtih strani v BiH po tednu dni zamude včeraj obnovili izmenjavo vojnih ujetnikov (na sliki AP), pa so na Drmaju sklenili pomemben sporazum o krepitvi medsebojnega zaupanja. Včeraj podpisani dokument predvideva številne ukrepe, ki naj bi preprečili vnovičen izbruh spopadov v BiH. V Sarajevu je predsednik IzetbegoviC Hansu van den Broeku dejal, da bi morali nalogo o združitvi Mostarja poveriti ameriškemu diplomatu Robertu Ovvenu in ne mostarskemu evropskemu upravitelju Hansu Koschniku. Ob robu bosanskohercegovskih dogajanj pa velja omeniti, da je po pisanju nemškega Spiegla, neki bosanskosrbski oficir pripravljen spregovoriti pred haaškim razsodiščem o vojnih zločinih, ki so jih zagrešili njegovi kolegi. Kot se je izvedelo, je to neki polkovnik iz Banja Luke, ki je podrobno seznanjem tudi z grobišči, kamor so Srbi zakopali trupla svojih žrtev. Na 9. strani TRST - Vse politične sile prisotne v občinskem svetu se zavedajajo resnosti krize sredstev javnega obveščanja, zato so soglasno izglasovale resolucijo, ki obvezuje župana in odbor, da se zav-zamata za obstoj in razvoj korektne in pluralne informacije na Tržaškem. To je rezultat včerajšnje izredne seje občinskega sveta, katerega so se kot gostje-poroCevalci udeležili predstavniki sindikata novinarjev in medijev, ki so v krizi. Povod za sklic včerajšnje seje je bila zaostritev položaja na dnevniku II Piccolo, vendar pa je bila enakovredna pozornost odmerjena tudi položaju našega dnevnika, za katerega je bilo v razpravi rečeno, da je »del tržaške stvarnosti«. Vsekakor pa je izredno zasedanje občinskega sveta o krizi medijev, ne glede na takojšnje učinke, že kot tako pomembno dejanje. Na 3., 14. in 15. strani SMUČARSKI SKOKI / SVETOVNI POKAL Primož Peterka najdaljši ZAKOPANE - Mladi Mo-ravCan Primož Peterka je na tekmi za svetovni pokal smučarjev skakalcev v poljskih Zakopanih dosegel enajsto zmago slovenskih skakalcev za svetovni pokal. V prvi seriji je skočil 130 metrov, kar je dva metra veC od starega rekorda skakalnice, v drugi pa 127 metrov in z 276 točkami prepričljivo ugnal vse tekmece. Na drugo mesto se je uvrstil lanski zmagovalec svetovnega pokala, Avstrijec Andreas Goldberger, tretji pa je bil njegov rojak Reinhard Schvvarzenberger. Peterka je za Primožem Ulago in Francijem Petkom tretji Slovenec, ki je zmagal v tekmi skakalcev za svetovni pokal. Po 23. januarju leta 1993, ko je v Pre-dazzu Franci Petek zasedel drugo mesto, so to prve slovenske stopničke za zmagovalce v svetovnem pokalu. Na 21. strani Danes v Primorskem dnevniku Razsodba o pokolu v Ulici d’Amelio CALTANISSETTA - S tremi dosmrtnimi jeCami se je včeraj v Caltanissetti konCal prvi proces zaradi pokola v palermski Ulici d’Amelio, kjer je bil skupaj s petimi varnostniki ubit sodnik Borselli-no. Stran 2 Od jutri Teden upokojencev Sindikat upokojencev SPI-CGIL prireja od jutri do petka Teden upokojencev z vrsto srečanji in prireditvami za priletne ljudi. Stran 3 Vpisovanja v vrtce in šole Začelo se je vpisovanje otrok v šole in otroške vrtce. Zaključilo se bo 28. februarja. Stran 4 Avstrijsko slavje v Sestrieru Avstrijec Mario Reiter je dobil sinočnji slalom za svetovni pokal pod reflektorji v Sestrieru, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila njegova rojaka Sykora in Stangassinger. Tomba je izpadel v prvem teku, Košir pa je bil na koncu šele sedmi. Stran 21 ITALIJA / V TOREK TRETJI KROG POSVETOVANJ V KVIR1NALU Vedno bolj verjetne predčasne volitve Deljena mnenja o Segnijevem predlogu »župana Italije« RIM - V torek popoldne bo predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro zaCel tretji in, tako vsaj zagotavljajo, zadnji krog posvetovanj: ali bo do srede zvečer našel izhod iz vladne krize, ali pa bo moral sklicati volitve. Pogajanja med desnosredinskim in levostredinskim zavezništvom se sicer nadaljujejo, vendar je vedno bolj verjebro, da je italijanska politika že stopila na pot volitev in ni izključeno, da bodo že aprila. Včeraj je predlog Maria Segnija za izvobtev »župana Italije«, torej za neposredno izvolitev predsednika vlade, ki bi lahko deloval tudi mimo parlamenta, doživela plaz kritik v strankah, ki se zbirajo okrog Prodijeve Oljke, medtem ko ga je desnosredinsko zavezništvo ocenilo pozitivno. Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini sta se srečala na zasedanju o predsedniškem sistemu. Fini je vztrajal na reformi institucionalnega sistema brez nobenega popuščanja levosredinskemu taboru predvsem glede izolitve predsednika vlade, ki naj odgovarja neposredno vo-blcem in naj ga parlament ne more odstaviti, ne da bi istočasno sklicali nove volitve. Berlusconi je pripisal sebi prvi predlog za neposredno izvolitev premjera, predvsem pa vztrajal, da še vedno krepko vodi Pol svoboščin. Predstavnik KDC Pier-ferdinando Casini sodi, da so v desnem zavezništvu nekateri sabotirajo Berlusconijev poskus, da bi našel skupni jezik z drugim taborom glede velikih reform instiucionalnega si- stema in da se pri tem okorišča predvsem levica. »Župan ali podesta Italije?« se sprašuje tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco, progresist Cesare Salvi bdi, da se za tem po-htičnim načrtom skriva samo prazna propaganda, Giuseppe Chiarante (Dsl) pa ocenjuje Segnijev predlog kot »demagoške pobudo, ki je skrajno nevarna brez insitucionalnih pro-tiuteži, kot jih imajo močne predsedniške vlade v Franciji in Zda.« Romano Prodi pa je Berlusconiju očital, da je v zadnjem tednu že zastopal vsa stališča, od dvojnega kroga volitev do kanclije po nemškem zgledu in župana Italije: »Kako se lahko sporazumevamo s tako spremenljivim partnerjem?« ____SLOVESNOST / URAD ZA MENJAVE_ Guverner Fozio o solidnosti lire Prvi mož Banke Italije napoveduje še tri do štiri leta naporov za učvrstitev valute RIM - Javni dolg je treba še nadalje zmanjšati, prav tako je beba znižati stopnjo inflacije in jo privesti na raven drugih industrijskih držav. To je recept, ki ga je nakazal guverner Banke Italije Antonio Fazio na včerajšnji proslavi 50-letnice Italijanskega urada za menjave. Guverner se je zavzel k najbolj strogemu režimu, kar se tiče javnih financ. Omenil je učvrstitev valute, ki se je začela leta 1993. Bliža se čas, ko naših rezerv ne bodo več finansirali dolgovi, je poudaril. Italija mora še tri do štiri leta vztrajati pri aktivni plačilni bilanci, da bi s tem učvrstila liro in tudi svoj položaj v tujini. Računi s tujino mo- rajo izkazovati prebitek, sicer je nemogoče, da bi imela stabilno valuto. Vrednost valute ne od-visi izključno od rezerv, a le-te morajo biti del trdnega premoženjskega stanja. Primeri dolarja, marke in jena so v tem pogledu dovolj zgovorni, je poudaril italijanski bankir številka ena. Guverner Antonio Fazio Proslave petdesetletnice italijanskega urada za menjave sta se med drugimi udeležila tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, predsednik vlade Lam-berto Dini in minister za industrijo Alberto Cio, ki so se pred slovesnostjo srečali z guvernerjem Faziom. Cio je na slovesnosti tudi spregovoril. Dejal je, da je urad za menjave v zadnjih štirih letih mnogo investiral, da bi stopil v korak z modernim, računalniškim časom. Včerajšnja slovesnost je torej potekala v znaku pozitivnih premikov, ki napovedujejo - ob spoštovanju strogih norm -boljše čase za italijansko menjavo s tujino. r CALTANISSETTA / ZARADI POKOLA V ULICI D'AMELIO Tri dosmrtne ječe CALTANISSETTA - Porotno sodišče iz Caltanissette je zaradi pokola v Ulici d’Amelio, kjer je bil s svojimi petimi varnostniki ubit sodnik Paolo Bor-sellino, včeraj na dosmrtno ječo obsodilo 30-letnega Giuseppeja Orofina, 43-letnega Pieba Scotta in 45-letnega Sal-vatoreja Profeta. Trojica je bila obenem obsojena na poldrugo leto dnevne samice, na 13 mihjonov globe, na plačilo vseh sodnih stroškov in na plačilo odškodnine žrtvam. Za skesanca Vin-cenza Scarantina, ki je bil obsojen na 18 let zapora, pa so odredili njegovo izpustitev. Resnici na ljubo je bil Scaran-tino že pred tem priprt v nezapomiških strukturah, »ker je s svojim sodelovanjem dokazal, da je za vedno prekinil s kriminalnimi krogi«. Med prebiranjem razsodbe je vzrojil le Orofino, medtem ko sta ostala mirna Scotto in Profeta. So pa zato bili bolj bučni svojci obsojencev, nekaj žensk pa je imelo histerične izpade, tako da so takoj izpraznih sodno dvorano. Salvatore Profeta je prejel dosmrtno ječo, ker je kot namestnik kolovodje mafijske družine Santa Maria di Gesu koordiniral priprave za pokol. Giuseppe Orofino je v svoji delavnici skril fiat 126, ki so ga nato nabpali z razstrelivom, Pietro Scotto pa je kot uslužbenec telefonske družbe poskrbel atentatorjem, da so presbegali Borselhnijeve pogovore in bib tako seznanjeni z njegovimi premiki. Z včerajšnjo razsodbo pa ni konec preiskave o pokolu v UUci d’ Amebo. Prihodnjega maja se bo namreč v Calta-nissetti začel proces proti organizatorjem in drugim udeležencem v atentatu. SODNA KRONIKA / DONATELLA Dl ROSA »Lady golpe« prijavila sodnike S tem naj bi se začasno izognila procesoma v Vidmu in Firencah FIRENCE - Po daljšem zatišju Donatella Di Rosa spet sili v ospredje italijanske sodne kronike. V torek, 30 januarja, in v četrtek, 1. februarja, bi se morala zagovarjati na preliminarnih sodnih obravnavah v Vidmu in Firencah, a kaže, da bodo morali obravnavi preložiti. In to prav zaradi nove sodne poteze nekdanje »lady golpe«. Na vrat na nos je včeraj prijavila sodišču firenškega javnega tožilca Piera Luigi j a Vigno in še dva firenška sodnika zaradi izkoriščanja javne funkcije, videmskega NOVICE Potresni sunki v Furlaniji VIDEM - Videmski geofizični observatorij je včeraj zabeležil več manjših pobesnih sunkov v predgorju med pordenonsko in videmsko pokrajino. Najmočnejši je bil ob 9.26 in je dosegel 3, 7 stopnjo po Richterjevi lestvici. Epicenter je bil na območju Clauta v globini kakih 14 kilome-bov. Štiri minute kasneje so zabeležili sunek 3, 3 stopnje po Ricterju, nato še nekaj lažjih sunkov. Gmotne škode ni bilo, ljudje pa so bili do skrajnosti presbašeni, saj so v čebtek zabeležili pobesni sunek tudi na Trbiškem. De Benedetti je izgubil nadzorstvo nad Olivettijem MILAN - Carlo De Benedetti je zakonsko izgubil nadzorstvo nad Olivettijem, ker je do sedaj lahko imenoval večino upraviteljev, kljub temu da je njegov CIR nadzoroval le slabih 20 odstotkov Olivettijevega kapitala. Ker se je sedaj razmerje v kapitalskem deležu spremenilo, mu zakon tega ne dovoljuje več. Streljali v Pipernov parkirani avtomobil COSENZA - Neznanci so v parkirani avtomobil profesorja Franca Piperna, bivšega voditelja levičarske izvenparlamentarne organizacije Potere Operaio, izstrelili štiri krogle. Piperno, ki poučuje fiziko na univerzi v Cosenzi, ne daje velikega pomena temu dogodku, ker se je pred kratkim nekaj podobnega zgodilo nekemu drugemu univerzitetnemu kolegu. NEAPELJ / TRAGEDIJA V SECONDIGLIANU Pogreb treh žrtev NEAPELJ - Neapelj se je včeraj poslovil od beh žrtev bagedije v Secondi-glianu. Pogrebna slovesnost je bila v baziliki sv. Jakoba ob prisotnosti Zupana Bassolina, predstavnikov političnega, sindikalnega in kulturnega življenja Neaplja. Na hgu pred baziliko je bilo vsaj dva tisoč ljudi, ki je čakalo na beh krsti Serene De Santis in Emilie Laudati in na krsto Francesca Rus-sa. Kardinal Michele Giordano je v svoji homiliji spregovoril o družbeni solidarnosti, pozval ljudi, naj ohranijo v teh žalostnih trenutkih slogo in enotnost. Ob robu pogrebne slovesnosti je treba omeniti protest učnega osebja pokicnega zavoda Miano, ki mu v celoti ni uspelo pospremiti k večnemu počitku svoje dijakinje Laudatijeve, ker šolski skrbnik ni upošteval njihove prošnje o predčasni prekinitvi pouka. Več kot tri tisoč Neapeljčanov se je včeraj poslovilo od treh žrtev tragične eksplozije v Secondiglianu (AP) javnega tožilca Giorgia Carusa in njegovega namestnika pa še zaradi neopravljanja javne funkcije. Odkar je zadnjič nastopila v javnosti, se je v zasebnem in »javnem« življenju Donatelle Di Rose marsikaj spremenila. Ločila se je od moža, Alda Michittuja, s katerim je obtožena zaradi žalitve generala Franca Monticoneja. Najela je tudi novega zagovornika, rimskega odvetnika An-tonina Juvara, ki je postal pravna roka njene sedanje ofenzive. Zadeva Di Rosa-Michittu-Monti-cone je pred tremi leti polnila stolpce italijanske črne in roza kronike. Di Rosa je obtožila Monticoneja, s katerim naj bi imela ljubezensko razmerje, da je bil vpleten v tihotapljenje orožja in v prevratniške dejavnosti. Monticone jo je prijavil sodstvu, Di Roso in nekdanjega moža so tudi aretirali. Takrat jo je branil go-riški odvetnik Bernot. Tudi njega je »lady golpe« prijavila sodišču, in sicer zaradi žalitve, izsiljevanja in še drugih prekrškov, ki naj bi jih zakrivil, ko je bil njen odvetnik. Bernot je za svojega branilca imenoval milanskega odvetnika Taormino, zagovornika generala finančnih stražnikov Cerciella na procesu, na katerem se mora zagovarjati tudi prvi mož Kartela svoboščin Silvio Berlusconi. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trsi - Gorica - Videm ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Gorica SLOVENSKA PROSVETA Trst DAN SLOVENSKE KULTURE ’96 Bodočnost je tistega, ki veruje v njo. Srečko Kosovel Kulturni dom v Trstu v četrtek, 8. februarja 1996 Kulturni dom v Gorici v petek, 9. februarja 1996 OBČINSKI SVET / VČERAJ IZREDNA SEJA POGROM Solidarnost in obveze do ogroženih medijev Ob splošnih še specifična vprašanja Piccola, PD in La Cronace Z včerajšnje izredne seje tržaškega občinskega sveta (Foto KROMA) S soglasno odobreno resolucijo, v kateri vse svetovalske skupine izražajo veliko zaskrbljenost zaradi krize tržaških sredstev javnega obveščanja in ki obvezuje župana in odbornike, da se na raznih ravneh zavzamejo za obstoj korektne in pluralne informacije, se je včeraj zaključila izredna seja občinskega sveta. Sklicu izredne seje, na kateri bi vsaj v glavnih obrisih neposredno prizadeti orisali dejansko stanje posameznih medijev, je predvsem botrovala izjemna zaostritev položaja oz. sindikalnega spora na dnevniku II Pic-colo, zato je to vprašanje -v dobrem in slabem - v veliki meri pogojevalo včerajšnjo razpravo. Med »krizne medije« je bil dodatno vključen tudi naš dnevnik, kateremu pa sta bila v razpravi odmerjena enaka pozornost in čas kot ostalim, saj sta nastopila prestavnih sindikalnega odbora novinarjev in odgovorni urednik, medtem ko so specifična stališča tiskarskega osebja iznesli predstavniki sindikatov CGIL-CISL-UIL. Ob tem je treba že takoj tudi poudariti, da nobena od političnih sil prisotnih v občinskem ne osporava pomenu vloge Primorskega dnevnika, ki je po splošnem mnenju - kot je bilo povedano tudi včeraj - sestavni del tržaške stvarnosti. Zato pa je do konfrontacije, ki jo je umetelno podžgal' poslanec NZ Menia, prišlo ob predlogu, da bi mestno ulico ali trg poimenovali po vseh, ki so bili ubiti med opravljenem poročevalske dolžnosti in med te je ob elanih ekipe deželnega sedeža RAI (granata jih je ubila pred dvema letoma v Mostarju) in Miranu Hrovatinu (ubitem v Mogadišu nekaj mesecev kasneje) uvrstil še Almeriga Grilza, za katerem že dolgo ni več sledu (uradnega potrdila o smrti v Mozambiku še ni). Polemična razprava se je zaključila s splošno osvojitvijo stališča, naj se ulica oz. trg poimenuje po »padlih za svobodo informiranja«. Dogodek je zgovoren, v kolikor odraža ozračje v tržaškem občinskem svetu, ki pa je istočasno med redkimi (če ne celo edini), ki je vprašanjem informiranja oz. težavam krajevnih medijev posvetil izredno sejo, čeprav s precejšnjo zamudo, kot je marsikdo ugotovil, saj so več medijev že zaprli, pri drugih pa že krepko gori (tem vprašanjem posvečamo eno od nedeljskih tem). Vodil jo je predsvet-nik sveta Rosato, v uvodnem posegu pa je župan Illy podčrtal glavna vidika vprašanja, za katera se morejo in morajo zavzemati javni upravitelji, po eni strani gre za ekonom-sko-zaposlitveni vidik, po drugem pa za pravico svobodnega informiranja. Nato je beseda pripadla prizadetim, ker je nastopilo veliko govorcev, prostora pa je malo, se moramo omejiti skoraj samo na golo naštevanje. Vrsto nastopov, ki so nujno izveneli tudi kot »tožbe krvavečih«, je uvedel predsednik deželnega sindikata novinarjev Gon, ki se seveda ni mogel izogniti perečemu vprašanju dnevnika II Piccolo, pri katerem je zaposlen. Natančnejšo sliko sta nato podala predstavnika novinarjev Gabriella Ziani in Carlo Muscatello. O sedanjem položaju našega dnevnika, pri katerem je bila v drugi polovici decembra (po sindikalnem dogovoru s predstavniki uslužbencev) uvedena rotacijska dopolnilna blagajna za vse uslužbence, je v imenu sindikalnega odbora novinarjev govorila Breda Pahor (glede na skrajno omejeno število dnevno prisotnih novinarjev je nastopajoča tudi poročevalka). Odgovorni urednik Bojan Brezigar je ob specifičnih vprašanjih našega dnevnika (zakaj je prišlo do ponovnih težav) navedel tudi konkreten predlog, kako bi lahko olajšali težave časopisom, ki morajo za lasten obstoj računati na podporo iz državnih fondov. Po zakonu lahko časopisi zaprosijo za pomoč po obračunu (to pomeni, da je leto z izdatki že za nami), lahko pa bi npr. uvedli sistem predujma (po evropskem vzorcu). Brezigar je še opozoril na dejstvo, da so tržaški dnevniki še do nedavnega imeli lastne poročevalce v Rimu, sedaj pa se morajo zanašati izključno na tiskovna ali agencijska poročila. O zapleteni zgodbi časopisa oz. zadruge La Cronaca sta govorila Spreafico in Marzio, ki je navrgel tudi nekaj polemičnih pripomb na račun tržaških političnih in gospodarskih krogov. Za tiskarje, ki so jih tehnološke inovacije potisnile v kot, sta govorila sindikalista D’Ambrosi in Vesnaver, slednji je glede Primorskega dnevnika še pripomnil, da so za sedanji položaj kriva tudi razhajanja v slovenski manjšini. Kot član združenja prijateljev La Cronace je nastopil svetovalec Dra-beni, krog »pričevanj prizadetih« pa je (ne preveč posrečeno) zaključil predsednik tržaških kronistov Giorgio Cesare. Z različnimi naglasi, vendar z zahtevo, da se vsaj »ubrani obstoječe«, so nato nastopili predstavniki vseh svetovalskih skupin, ki so se v glavnem tudi dotaknili vprašanja našega dnevnika (slovenski svetovalci v razpravo niso posegli, ker se včerajšnjega izrednega zasedanja zaradi predhodnih obveznosti niso mogli udeležiti). Kot že rečeno, je bil ob zaključku dolge razprave izglasovan skupen dokument, ki stvari čez noč ne bo spremenil, vendar pa vsaj odraža željo po preseganju obstoječega stanja, (hip) V reviji Združenja za ogrožene narode tudi prispevek o Slovencih v Italiji Pred nedavnim je ske manjšine v Italiji izšla nova, december-sko-januarska številka revije Pogrom, ki jo vsak drugi mesec izdaja Gesellscbaft fiir bedrohte Volker -Združenje za ogrožene narode iz Gottinge-na na Nemškem. Revija tokrat posveča ves svoj prvi del narodnostnim manjšinam v Italiji. Gre za 26 strani dolg pregled razmer, v katerih žive Nemci in Ladinci na Južnem Tirolskem, Francozi in Nemci v Dolini Aoste, Okcitan-ci v Piemontu, Furlani in Slovenci v Furla-niji-Julijski krajini, Sardinci in Katalonci na Sardiniji, Hrvati v Moliseju, Albanci in Grki ter druge manjše skupnosti v južni Italiji. O položaju Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini je med drugim objavljen prispevek izpod peresa deželnega tajnika Slovenske skupnosti Martina Breclja. V njem so na kratko označene glavne značilnosti sloven- ter prikazani so temeljni problemi, s katerimi se le-ta spopada. Brecelj posebno omenja zahtevo po pravični zakonski zaščiti, problem zastopanosti v izvoljenih telesih, piše pa tudi o splošnejših problemih sožitja vzdolž italijan-sko-slovenske meje. Pristavimo naj, da o Furlanih in o Slovencih v videmski pokrajini piše tudi Ferruc-cio Clavora. Kot beremo v njeni zadnji številki, bo revija Pogrom v kratkem izšla tudi v italijanščini. Za to bo poskrbel italijanski odsek Združenja za ogrožene narode - Associa-zione per i popoli mi-nacciati, ki je bil pred nedavnih ustanovljen v Firencah. V njegovem vodstvu je tudi Sergio Salvi, avtor znamenite knjige »Le lingue tagliate« (odrezani jeziki) ter številnih drugih študij o zapostavljenih oz. manj znanih narodih v Italiji in v Evropi. Ezio Greggio v soboto v Trstu Popularni igralec Ezio Greggio, ki je širši publiki znan predvsem kot vodja znane oddaje »Striscia la notizia«, bo v soboto popoldne na tržaški Pomorski postaji predstavil svojo knjigo, ki je pravkar izšla in nosi naslov »Presto che e tardi«. Izkupiček od knjige bo v celoti namenjen nakupu posebnih rešilnih avtomobilov, opremljenih za nego nedonošenčkov. Na srečanje, ki ga prireja združenje »Orizzonti« in se bo zaCelo ob 15.30, je vstop prost. Knjiga bo seveda v prodaji, avtor pa jo bo ob tej priložnosti podpisoval. Glede na namen pobude bo na srečanju prisoten tudi primarij oddelka za novorojenčke v tržaški otroški bolnici Burlo Garofalo Umberto de Von-denveid. H SINDIKAT SPI-CGIL / OD JUTRI DO PETKA Pester teden upokojencev Srečanja o stanovanjih, zdravju, skrbstvu in ostarelih Jutri se tudi na Tržaškem začenja »teden upokojencev«, ki ga prireja sindikat upokojencev SPI-CGIL. Sindikat je bogato razmrežen ne le v vsedržavem merilu (saj šteje skupno 3 milijone 700 tisoč članov), pač pa tudi v deželnem in krajevnem. V Furla-niji-Julijski krajini beleži 71 tisoč vpisanih, to je skoraj 60 odstotkov vseh vpisanih v sindikat CGIL, na Tržaškem pa 17 tisoč. V tržaški pokrajini je sindikat razdeljen na štiri okrožja (Devin-Na-brežino, Milje, Domjo-Dolina in Trst) ter v 12 rajonskih zvez. Tolikšna razčlenjenost mu omogoča, da pobliže sledi problemom in vprašanjem, ki se zastavljajo upokojencem. Le-teh -problemov, seveda -predvsem v zadnjem času ni malo. Prav zato se je sindikat odločil, da bo od jutri do petka, 2. februarja, priredil teden upokojenca. V teh dneh bodo sedeži sindikata odprti vsak dan, upokojenci bodo lahko dvignili letošnje sindikalne izkaznice, še najbolj pomembno pa je, da bodo lahko prisostvovali številnim pobudam sindikata. Pokrajinska tajnica Jole Burlo jih je takole naštela: »Priredili bomo skupščino o aktualnih vprašanjih, ki se tičejo hiše. Davki, najemnine, in posebne dajatve prizadenejo v največji meri prav upokojence, zato je prav, da o teh zadevah spregovorimo in nakažemo upokojencem možne rešitve. Nadalje bo govor o povračilu takoimenovanih »dolgov« zavodu INPS. Na Tržaškem bi moralo kar 4 tisoč ljudi povrniti zavodu večje ali manjše vsote. Prejšnji teden smo se srečali s krajevnim vodstvom zavoda INPS, da bi zadevo čim bolje uredili. V tej zvezi lahko že sedaj napovem, da bo zveza sindikatov upokojencev CGIL, CI-SL, UIL v prihodnjih dneh sklicala srečanje, na katerem bo obrazložila, kaj se je sindikat dogovoril z vodstvom skrbstvenega zavoda.« Na programu tedna upokojencev so nadalje srečanje upokojenk, na katerem bo dr. Parma govoril o osteoporozi, obisk v miljskem domu za ostarele in srečanje s skupino 90-letnikov, ter srečanje o problemih zdravstva, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi pomoči ostarelim na domu. Poleg tega sindikat upokojencev zahteva, naj občinska vlada in skupščina upoštevata želje in potrebe upokojencev, ko bo prva predložila občinski proračun, druga pa o njem razpravljala. Februarja proces Polverini Sodnica za predhodne preiskave Alessandra Bot-tan je včeraj razsodila, da se bo proces proti Stefanu Polveriniju začel prihodnjega 28. februarja in da ga bodo vodili po skrajšanem postopku. Tako se Polverini ne bo moral zagovarjati pred porotniki, poenostavljeni sodni postopek pa bo nudil obtožencu dodatno ugodnost, da se mu bo morebitna kazen znižala za eno tretjino. Kot je znano, Polverinija dolžijo, da je predlanskim zadavil svojo zaročenko Marino Mosca. Vprašanje ni, če jo je res umoril, ampak če je šlo za namerno dejanje ali pa za tragično posledico nenavadne ljubezenske igre. FINANČNI STRAŽNIKI / ODKRILI DVA TIHOTAPCA Orožje na meji pri Bazovici Hrvaška državljana sta ga skrivala pod sedežem avtomobila Trgovine z orožjem iz republik nekdanje Jugoslavije še ni konec: nasprotno, skoraj ne mine teden, ne da bi na mejh-nih prehodih tržaške pokrajine zasegli večje ali manjše količine orožja. Včeraj zjutraj so finančni stražniki na meji pri Bazovici temeljito pregledali avtomobil, v katerem sta bila hrvaška državljana, katerih imena niso sporočili ijavnosti. Pod zadnjim sedežem je bila skrbno skrita avtomatska pištola vrste scorpion, pištola kalibra 7, 65 s štirimi saržerji in pištola kalibra 7, 65 vrste »crvena zastava« s svojim usnjenim tokom, ter skupno 50 nabojev. Vse orožje je bilo pripravljeno na strel. Hrvata so aretirali in zaprli v koronej-ske zapore. Namestnik državnega pravd-nika Nicoli vodi preiskavo, da bi ugotovili, kam je bilo namenjeno orožje: sumijo, da bi ga Hrvata morala izročiti neki italijanski kriminalni organizaciji. Odkrili ostanke moškega, ki je avgusta izginil v Sesljanu Včeraj zjutraj je 59-letni Francesco Giorgetti iz Sesljana 26/d šel kot običajno na sprehod s psom v bližini svojega doma med glavnim križiščem in železniškim mostom. Po potki, ki pelje od pokrajinske ceste proti avtocesti je nekaj desetin metrov po avtoličarski delavnici prispel do doline, kjer ga je dočakal srhljiv prizor: na robu jase je ležalo strohnelo truplo, pravzaprav že sam okostnjak. Poklical je agente bližnjega sesljan-skega komisarjata. Policisti so na podlagi obeska na verižici ugotovili, da gre za ostanke Giovannija Pierija, rojenega 1915 leta v devinsko-nabrežinski občini, ki je 11. avgusta lani izginil iz doma za ostarele Fratelli Stuparich v Naselju S. Mauro. Točne razloge smrti bo ugotovil sodni zdravnik Costantinides. Oddajali brez dovoljenja in motili povezave policije Agenti oddelka policije, ki se ukvarja z radijskimi in poštnimi prekrški, so opravili obširno preiskavo v svetu tržaških radioamaterjev. Odkrili so 5 oseb, ki so oddajale na radioamaterskih frekvencah brez ustreznega dovoljenja. Med drugim so pri tem tudi motili radijske povezave nekaterih javnih služb, v prvi vrsti policije. Zasegli so skoraj 50 milijonov lir vrednih aparatur, radioamaterje pa prijavili sodstvu. S tem pa se preiskava še ni zaključila, ker sumijo, da je v Trstu razpredena organizacija, ki se ukvarja s prekupčevanjem ukradenih radioamaterskih aparatur. NOVICE ŠOLSTVO / VPISOVANJA Jutri v DSI o 40. obletnici izhajanja revije Mladika Jutri zvečer bo v Peterlinovi dvorani v Trstu v okviru ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev pogovor ob 40-letnici izhajanja tržaške revije Mladika. Na diskusijskem večeru bodo najprej spregovorili nekdanji in sedanji uredniki in podali obračun dosednjih letnikov (okrog 10.000 natisnjenih strani), nato pa bodo z odprto okroglo mizo skušali pogledati v prihodnost slovenske zamejske publicistike in revialnega tiska s posebnim ozirom na mesečnik Mladika. Večer v Donizettijevi ulici št. 3 se bo začel ob 20.30. Novi urnik tehničnega urada v Zgoniku Zgoniška občinska uprava sporoča, da je z mesecem februarjem uvedla nov urnik za občinstvo v občinskem tehničnem uradu, ki bo po novem odprt ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 11. ure. Predlogi sindikatov za reformo najemnin Na sedežu Lige SPI-CGIL bo jutri popoldne pa pobudo sindikatov upokojencev in najemnikov javna skupščina, na kateri bodo predstavili zakonski predlog sindikalnih organizacij Sunia, Sicet in Uniat, pod katerega zbirajo po vsej državi podpise, da bi ga predstavili parlamentu. Gre za predlog reforme sedanje meditve najemnin, ki naj bo »modema in evropska«. Sindikati med drugim predlagajo podporo socialnim gradnjam, nagrade za nakup prvega stanovanja in za tiste, ki ga dajejo v najem, po drugi strani pa višje davke za tiste, ki iz zgolj špekulantskih razlogov pustijo stanovanja prazna. Do 28. febmarja rok za vpise v vrtce in šole Pomembna preizkušnja za slovensko šolo V vrtcih in šolah vseh vrst in stopenj so se že začela vpisovanja v prve razrede. Po nekajletnem eksperimentiranju - najprej je ministrstvo za šolstvo uvedlo januarska predvpisovanja, nato je odredilo ločene termine za predvpisovanja v osnovne in srednje šole - kaže, da je sedaj vendarle obveljala dokončna odločitev o vpisovanjih v januarju in februarju. Starši bodo lahko vpisali svoje otroke v vrtce in šole do 28. febmarja. Tudi letošnja vpisovanja so za slovensko šolo v Italiji velike važnosti. Od števila vpisanih bo odvisno število razredov na posameznih šolah. Letos zavzema vpisovanje še poseben pomen zaradi vse večjih pritiskov, ki jih je deležna slovenska šola na Tržaškem. V prejšnjih dneh smo^že pisali, da bi moral tržaški šolski skrbnik do konca meseca izdelati nov načrt o racionalizaciji šolske mreže na Tržaškem. Po tistem, kar je deželni šolski urad pisal Sindikatu sloven- ske šole, kaže, da naj bi se odločil za združitev obeh mestnih didaktičnih ravnateljstev: ravnateljstvo pri Sv. Ivanu in pri Sv. Jakobu naj bi postali eno, to pa zaradi majhnega števila razredov. Sedaj je še nemogoče točno določiti, koliko otrok bo v prihodnjem šolskem letu sedelo v klopeh prvih razredov osnovnih šol. Lahko pa vsaj domnevamo, in to na podlagi vpisa v prvi letnik vrtcev izpred treh let. Takrat, v šolskem letu 1993/94, se je v vrtce nanovo vpisalo skupno 146 otrok. Vsaj toliko bi jih moralo septembra letos preiti v osnovne šole, če bodo vsi starši vpisali svoje malčke v slovensko šolo. Ko bi tako bilo, bi takorekoč obdržali raven letošnjega vpisa v prve razrede osnovnih šol ali jo še izboljšali: septembra lani je začelo obiskovati slovenske šole v naši pokrajini 135 prvošolčkov. Seveda, malo verjetno je, da bi vpis presegel številko 180 ali 200 (take vpise smo beležili pred poldrugim desetletjem), po vsej verjetnosti pa tudi ne bomo zdrknili pod številko 120 (kot se je to zgodilo pred dvema letoma). Mnogo težje je predvidevati, kakšen naj bi bil vpis v prve letnike otroških vrtcev. Pri tem predvidevanju si lahko pomagamo le s številom rojenih v tržaški pokrajini pred tremi leti. Število rojstev se je ustah-lo pri številki 1.600. Zadnja leta se je na slovenske šole vpisalo povprečno od 9 do 10 odstotkov rojenih. Vpis v otroške vrtce je nekoliko nižji, ker otroški vrtec ni obvezen (kot osnovna šola) in zato se dogodi, da ne vpišejo vsi starši svojih otrok v vrtce. Ko bi tudi letos obdržali odstotek vpisov v primerjavi na število rojenih, bi se morali tudi v otroške vrtce vpisati kakih 140 malčkov. To so seveda le predvidevanja. Do realnih podatkov bo treba počakati še en mesec. To je tudi čas, ki ga imajo slovenske družine (in družine iz mešanih zakonov), da vpišejo svoje otroke v slovenske šole in vrtce. PO ROPU V KATINARSKI BOLNIŠNICI / IZGINILA STA S PLENOM 500 MILIJONOV LIR Za roparjema še nobenega sledu Notranjost bančne podružnice v bolnici pri Katinari, ki je bila tarča še neznanih roparjev (foto KROMA) Preiskovalci sumijo, da ju je treba iskati v Trstu, - V zadnjih dveh letih so v Trstu zabeležili 120 ropov, petkov pa je brez dvoma najhujši Kljub preiskavam, pregledom in cestnim blokom policisti in karabinjerji se niso zasledili roparjev, ki sta predvčerajšnjim izpraznila blagajno Bance Antoniane v katinarski bolnišnici. Preiskovalci menijo, da sta verjetno roparja domačina, čeprav ne izključujejo, da sta lahko prišla iz Veneta. V slednjem primeru pa sta prav gotovo imela tukajšnjega pomagača, saj ne bi drugače vedela, da je prav v petek ob 8. uri zjutraj toliko denarja v bančni podružnici katinarske bolnišnice. V prid hipotezi tržaških roparjev govori tudi dejstvo, da so enega od avtomobilov, s katerim sta pobegnila, ukradli v Trstu in sicer v sredo ponoči v Ul. Rossetti. To vozilo, gre za rdeč avtomobil vrste fiat uno, so kmalu po ropu odkrili v Rocolu, kjer je bilo pravilno parkirano; po drugem vozilu pa še ni sledu - gre za zelen golf, ki je nekaj trenutkov po ropu z največjo hitrostjo odpeljal v smeri proti mestu. Rop v katinarski bolnišnici je nedvomno najhujši, kar smo jih zabeležili v zadnjih letih v Trstu, in to ne samo zaradi znatnega plena - pol milijarde lir v gotovini - ampak tudi, ker sta roparja bila povsem brezobzirna: zapriseženega čuvaja sta z udarcem pištole po obrazu zbila na tla, v policista, ki ju je zasledoval, sta večkrat streljala, na srečo pa ga nista zadela. Gre za tretji rop v enem samem tednu, vseeno pa se Trst lahko ponaša z nenavadno nizkim povprečjem tovrstnih kriminalnih dejavnosti. Medtem ko je italijansko vsedržavno povprečje v zadnjih dveh letih 108 ropov vsakih sto tisoč prebivalcev, rekord pripada Palermu s 549 ropi, v Trstu pa beležjo »samo« 49 ropov vsakih 100 tisoč prebivalcev. Vsaekakor tudi to ni tako neznaten podatek: v zadnjih dveh letih je bilo pri nas 120 ropov, torej več kot eden na teden. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121. fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SKEDENJ / NASTOPILA STA ZBORA GRBEC IN SILVULAE CANTORES Izredno lep dobrodelni koncert za Enrica Izkupiček večera namenjen mlademu Škedenjcu, ki se je hudo ponesrečil V petek zvečer je bil v škedenjski cerkvi izredno lep in doživet večer, ki sta ga, prvič skupno, pripravila Zenski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja in Mešani pevski zbor Silvulae Cantores, pravtako iz Skednja (na sliki KROMA), s plemenitim ciljem, da s prostovoljnimi denarnimi prispevki udeležencev prireditve, pomagata mlademu Enricu Bertosu, tudi Škedenjcu, ki se je pred časom ponesrečil z motorjem in potrebuje sedaj veliko zdravniške nege, pa tudi specialističnih kirurških posegov, da bi se mu zdravstveno stanje izboljšalo. Domačini so pravilno razumeli dobrodelno akcijo obeh zborov ter so do zadnjega kotička napolnili cerkev. Tu sta se zbora predstavila skupno s 14 nabožnimi pesmimi. Ženski zbor Ivan Grbec je pod vodstvom svoje zborovodkinje Bože Hrvatič odpel šest pesmi, italijan- da bi do takšnih in po- kar kaže, da je škedenjsko s ki zbor pa, pod vodst- dobnih srečanj in nasto- prebivalstvo složno, ko vom zborovodje Giusep- pov še prišlo. gre za dobrodelno akcijo, pa Botta, osem pesmi. Koncert, ki mu je pri- da si pa želi tudi medse- V imenu ženskega zbo- sostvovala tudi Enricova bojnega boljšega pozna-ra je navzoče pozdravila mama, je zelo lepo uspel, vanja in torej tudi medse-predsednica Jožica Bion- Ljudje so bili zadovoljni, bojnega sodelovanja, di, ki je izrazila tudi željo, pevci obeh zborov tudi, Neva Lukeš Druga obletnica tragedije v Mostarju Današnje druge obletnice mostarske tragedije, ki je iz naše srede iztrgala Sašo Oto, Marca Lucchetto in Daria d’Angela, se bo slovensko uredništvo tržaškega sedeža RAJ spomnilo s posebno oddajo, ki bo zapolnila večji del nocojšnjega slovenskega TV dnevnika ob 20.30. 2e sinoči so se na malem ekranu zvrstili še neobjavljeni portreti in liki, ki jih je Saša Ota posnel med pro-tirežimskimi demonstracijami marca 1992 v Beogradu. V svojih nenehnih po-tovanjskih izkušnjah je Saša s kamero skrbno beležil vsak preblisk v očeh, da bi človeka prikazal ne z zunanjimi, vidnimi potezami, pač pa ga obogatil z duhovnostjo in ga zaokrožil v celoto. Njegovi ljudje so veseli in žalostni, radostni in zamišljeni, vsakokrat pa živi, plastnični, enkratni, kot je enkratni trenutek, zabeležen na magnetoskopski trak. V nocojšnjem slovenskem TV dnevniku se bodo z dvema prispevkoma spomnili padlih kolegov. Saša Rudolf razmišlja o mostarski granati, njenih vzrokih in posledicah, ki izvirajo iz pohlepa po oblasti, v pomanjkanju zaupanja, v prešibki veri v dobro. Mostarska granata postavlja vzporednice tudi z našo polpreteklostjo in odpira nova vprašanja, ki zahtevajo točne in poštene odgovore. Dve leti po mostarski tragediji mesto ob Neretvi še dalje preživlja težke trenutke, saj strasti prevladujejo nad strpnostjo. Kljub temu življenje teče dalje, otroci se igrajo na dvorišču, kjer je hrvaška granata pokosila Sašo, Marca in Daria. Objavili pa bodo tudi vabilo župana muslimanskega predela Mostarja, Safeta Oruče-viča, svojcem žrtev, naj kot gostje občine obiščejo Mostar in še posebej kraj, kjer so njihovi naj dražji izgubili življenje. V prispevku Mira Oppelta pa bo razvidno, kako dve leti po tragediji živi na švedskem severu mali Zlatko, ki so ga tistega usodnega dne konec januarja 1994 naši kolegi s svojimi telesi ubranili pred smrtonosnimi drobci granate in mu rešili življenje. ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA / ZARADI PROTESTA OKTOBRA 1994 Delavci pred sodnike zaradi cestne zapore Župan llly in občinski odborniki krili stroške zo uničeno zabojnika smeti Sodnik za predhodne preiskave je odločil, da se bodo morali zagovarjati zaradi cestne zapore na kazenskem procesu, ki bo prihodnjega 30. maja. Tako se je zaključil prvi del postopka proti desetim delavcem Ske-denjske železarne, ki so bili obtoženi, da so med manifestacijami oktobra predlanskim prekinili promet na osrednji Ulici Carducci in tudi poškodovali občinsko imovino. Slednja obtožba pa je odpadla, ker so medtem tržaški župan Illy in njegovi odborniki sami poravnali škodo, ki je nastala, ko so de-monstrantizažgali smeti v dveh zabojnikih. Malo pred 10. uro se je pred sodnikom Raf-faelejem Morwayem spet pričela predhodna razprava, ki se je začela že predvčerajšnjim, o upravičenosti obtožbe proti desetim delavcem. Silvio Bassanese, Vladimir Furlan, Paolo De Marco, Egidio Sin- Cestni blok na središčni Ul. Carducci oktobra 1994, zaradi katerega bodo sodili desetim delavcem škedenjske železarne, spodaj pa zažgana zabojnika za smeti (foto KROMA). covich, Marino Carli, Fabio Sisti, Giovanni Marchesich, Norino Grilli, VValter Fonta-not, Riccardo Todisco in Giovanni Semoli so se po pričevanju agentov Digosa in karabinjerjev udeležili manifestacije oktobra 1994, med katero je prišlo do večdnevne zapore Ul. Carducci, sredi katere so postavili pet tovornjakov in bagerjev. Kot je znano, je šlo za manifestacijo v okviru protestov proti ukinjanju škedenjske železarne, ki so po večletnem in vCasih tudi zelo ostrem boju privedli do odkupa obrata, v katerem se je pred kratkim spet zaCela proizvodnja. Ravno to so poudarili zagovorniki delavcev, odvet- niki Sergio Pacor, Dušan Mogorovich in Fabio Petracci, po mnenju katerih ni šlo za zločinsko dejanje, paC pa za upravičen in celo vsej javnosti koristen protest, saj je šlo za borbo v zaščito delovnega mesta in vsega tržaškega gospodarstva. To tolmačenje je podprl tudi župan Ric-' cardo Illy, ki je skupaj s svojimi odborniki odplačal 3 milijone 350 tisoC lir za poškodovane zabojnike smeti. Občina bi morala namreč nastopiti proti obtožencem kot prizadeta stranka, vendar so Illy in odborniki odšteli 353.000 lir vsak, jih včeraj izročili sodišču in tako je vsaj ta obtožnica avtomatično odpadla. Glede druge obtožnice, cestne zapore, pa je prevladalo mnenje tožilstva in se bodo konec maja delavci morali zagovarjati pred kazenskim sodiščem. Sodni postopek nikakor še ne pomeni obosodbe delavcev, meni tajnik Cgil Bruno Zvech: »Končalo se bo tako, da bodo na procesu ugotovili, da ni bilo nobenega kaznivega dejanja, da ni šlo za nic drugega kot za obrambo delovnega PREUREDITEV ZELENJAVNE TRŽNICE Vrtnarji odklanjajo predloge občinske uprave V petek zvečer je v prostorih KD Kolonkovec v osnovni šoli "M. Gregorič” potekal sestanek s krajevnimi vrtnarji, ki ga je sklicala komisija za vrtnarstvo pri Kmečki zvezi. Po uvodnih besedah predsednika komisije Marcela Debelisa, je namen srečanja podrobeje obrazložil sam predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš. Poudaril je, da se ponovno poraja nevarnost, da bi tržaška občina v okviru nameravane preureditve notranjosti tržnice na debelo za sadje in zelenjavo, odpravila sredinsko dvignjeno ploščad, ki je namenjena domačim vrtnarjem za neposredno prodajo lastnih pridelkov in proizvodov. Po obrazložitvi predlogov, ki jih ponuja občinska uprava glede tega vprašanja (preureditev sredinske ploščadi v vec ločenih manjših ploščadi v obliki nekakšnih otočkov po sredini celotne tržnice in premestitev večjih vrtnarjev v nekaj skladišč (boksov), manjših pa k vhodu, kjer bi jim postavili nekakšne stojnice), so zbrani vrtnarji poudarili, da obe ponujeni rešitvi samo poslabšujeta položaj domačih vrtnarjev, ker jih dejansko odrinjata od središča, kjer se odvija pretežni del trženja. Zato sta ponujeni rešitvi nesprejemljivi! Poudarjeno je tudi bilo, da bi tržaška občinska uprava morala iskati take rešitve, da ne bi oškodovale domačih kmetov, paC pa bi morala najti rešitve, ki bi zaščitile in ovrednotile to, za Trst še posebej, tradicionalno gospodarsko dejavnost. Na koncu so zbrani vrtnarji sklenili, da svoja stališča posredujejo pristojnim občinskim uradom in slovenskim občinskim svetovalcem, da se s skupnimi prizadevanji najdejo rešitve, ki ne bodo v škodo domačih proizvajalcev, ki se že tako spopadajo z velikimi problemi. j.k. UGOVORI K REGOLACIJSKEMU NAČRTU KZ s slovenskimi svetovalci V petek so se predstavniki Kmečke zveze sestali s SKP Na prošnjo Kmečke zveze so se sestali predstavniki Stranke komunistične prenove (SKP) in Kmečke zveze, da bi skupaj preučili prizive in ugovore, ki so jih občani in razne organizacije vložili k pripravljalnemu regulacijskemu nacrtu tržaške občine, o katerih bo v občinskem svetu v kraktem stekla razprava. Stranko komunistične prenove sta zastopala Jacopo Venier in inž. Giuliana Zagabria. Po pregledu ugovorov in predlogov, ki jih je v imenu svojih elanov vložila Kmečka zveza za zaščito in ovrednotenje kmetijskih površin (revizija nacrta za ljudske gradnje, Crtanje mestnih parkov na kmetijskih površinah in v območju kraških vasi, omogočanje kmetijske dejavnosti v okviru parkov), so se predstavniki Stranke komunistične prenove obvezali, da bodo ugovore podprli, opozorili pa so na resno nevarnost, da zaradi časovne stiske in obveznosti, ki jih nalaga deželna uprava, občina ne bo sposobna sprejeti vseh popravkov in ugovorov, ki so za razvoj primarne dejavnosti v tržaški občini bistve- nega pomena. Zato je bilo tudi poudarjeno, da bo treba za nekatera vprašanja iskati kompromisne rešitve, ki bi lahko v danih možnostih vendarle zadovoljile potrebe kmetijstva. S tem v zvezi bo jutri ob 15. uri, na sedežu Kmečke zveze srečanje s slovenskimi občinskimi svetovalci in predstavniki stanovskih kmečkih organizacij. Na srečanju bodo slovenskim občinskim svetovalcem (Peter MoCnik in Andrej Berdon za Slovensko skupnost, Igor Dolenc za Demokratično stranko levice in VValter Godina za Ljudsko stranko) podrobno predstavili stališče kmečkih stanovskih organizacij o tem vprašanju in jih zainteresirali za rešitev problemov, ki so nakazani v ugovorih in prizivih k regulacijskemu nacrtu tržaške občine. To je še toliko bolj važno, ker so vsi svetovalci elani večine, ki podpira občinsko vlado, svetovalec dr. Peter MoCnik pa je obenem tudi predsednik urbanistične komisije. Jutrišnjega srečanja se bo udeležil tudi predsednik Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Degenhardt. (j.k.) mesta in s tem ekonomije vsega Trsta.« To je razvidno tudi iz posega Zupana in odbornikov, ki jim je Zvech priznal veliko občutljivost za delavsko problematiko, še zlasti ker jih ni nihče zaprosil za tako gesto, ki je torej sad njihove osebne in spontane družbene zavzetosti Ob 2. obletnici mostarske tragedije ostajajo Saša Marco Dario globoko v naši zavesti kolegi iz uredništev RAI Trst Trst, 28. januarja 1996 29.1.1976 29.1.1996 Milka Žerjal Z ljubeznijo se je spominjata sinova Danilo in Darko z družino Lakotišče, 28. januarjal996 25. 1. 1991 25.1.1996 Egidij Tul Z ljubeznijo se ga spominjajo Svojci Trst, 28. januarja 1996 28.1.1976 28.1.1996 Ob 20. obletnici smrt drage in nepozabljene mame Marije Malalan (Semolinove) 4*6» jjf JUl. se jo z ljubeznijo spominjajo Svojci Opčine, Bazovica, 28. januarja 1996 ZAHVALA Ob izgubi strica Franca Bizjaka iz Repna se zahvaljujemo dr. Petru Starcu za pomoč, g. župniku Be-dencicu za pogrebni obred in poslovilne besede pri odprtem grobu ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sočustvovali z nami ter s tem izkazali spoštovanje. Svojci Repen, 28. januarja 1996 ZAHVALA Svojci Mariuccie Felcaro por. Ciac se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. S trublju in g. PohajaCu za ganljiv obred, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem darovalcem cvetja. Opčine, 28. januarja 1996. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ivana Kreseviča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala družinskemu zdravniku Igorju Guštinu, elanom MPZ Rdeča zvezda, Lučanu Milicu za poslovilne besede. Svojci Zgonik, Lonjer, 28. januarja 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Marja Gabrovca se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način izrazili svoje sočustvovanje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala naj gre nabrezinskemu župniku g. Breclju, cerkvenim pevkam in ravnatelju slovenskega dijaškega doma Edvinu Švabu za občuteni zadnji pozdrav. Iskrena zahvala požrtvovalni teti Jolandi in ljubeznivi gospe Adui. Svojci Nabrežina, 28. januarja 1996 ZAHVALA Giuseppe Ceh Družina se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način počastili pokojnikov spomin. Posebna zahvala g. Šuligoju in g.Gerdolu. Trst, 28. januarja 1996 VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 28. januarja 1996 TOMAŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05 - Dolžina dneva 9.34 - Luna vzide ob 12.43 in zatone ob 1.25. Jutri, PONEDELJEK, 29. januarja 1996 VALERIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1014,4 mb narašča, veter vzhodnik 23 km na uro, vlaga 61-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Michele Lotta, Jasmine Marini, Ilijan Gruden, Martina Pi-polo, Matteo Crosato, Mi-chela Dagnello, Gaia Ca-pozzi. UMRLI SO: 66-letni Marcello Rampazzo, 64-letni Giusto Giugovaz, 93-letna Oliva Coslovich, 84-letna Antonia Sponza, 70-letni Natale Guadalupi, 85-letna Domenica Rumen, 82-letni VValter Deluchi. CZ] LEKARNE NEDELJA, 28. januarja 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Trg Li-berta 6, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Trg Li-berta 6. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Od PONEDELJKA, 29. januarja, do NEDELJE, 3. februarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. dell’Orologio 6 - v začetku Ul. Diaz (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. dell’Orologio 6 -začetek Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše pri- 6 6nocna SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 VABI NA TRADICIONALNO REVIJO novo humoristi Ooeoeno zodrugo J-J DEŽEL 4y ZDRUŽITE SE! VANKA IN TONCA SHOW OB 1 O. OBLETNICI DELOVANJA danes, ob 18. uri, v Sportno-kulturnem centru v ZGONIKU. Sodelujeta: Gostilna GUŠTIN (Paula in Tamara)- Zgonik -Tel. 229123 Rože ” MIKI” Nabrežina Trg - Tel. 200286 GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 95/96 v Kulturnem domu v Trstu v Četrtek, 1. februarja, ob 20.30 ČRTOMIR SIŠKOVIČ - violina EMANUELE ARCIULI - klavir Na sporedu: KOGOJ IN BUSONI Vabljeni! Ob prazniku slovenske kulture prireja Slovensko planinsko društvo - Trst v četrtek, 1. februarja večer z naslovom Z BESEDO IN MUZIKO PO ISTRI Oblikovali ga bodo narečna pesnica Nelda Vojska in vokalno-inštrumentalni trio Istrijanske mužikante. Večer bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30 Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju z ZALOŽBO LIPA -KOPER Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabita na predstavitev in razpravo o knjigi prof. dr. JOŽETA PIRpVCA JUGOSLAVIJA 1918 -1992 Nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevičeve in Titove Jugoslavije v torek, 30. t.ra., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20 - II. nad.) UCno in neuCno osebje srednje Sole Sv. Cirila in Metoda Čestita ravnatelju Marjanu Kravosu in ženi ob rojstvu novorojenke Klare kateri želijo obilo sreCe in zdravja Drevored XX. Septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 14.45, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La dea dell’amore«, r.-i. Woody Allen, i. Mira Sor-vino. EKCELSIOR - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Heat -La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro. EKCELSIOR AZZURRA- 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »L’ussaro sul tetto«, r. Jean-Paul Rappeneau, i. Ju-liette Binoche, Claudio Amendola. AMBASCIATORI 15.20, 17.35, 19.50, 22.10 »007 Goldeneye« i. Pierce Brosnan. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »High-lander III«, i. Christopher Lambert. s.'K.e. Narodna ul. 24 (pri tramvajski postaji) Tel. 040/2156015 OPČINE e konfekcija za naše najmlajše in dojenčke; e gumbi, sukanci, okraski in čipke, podloge, nogavice, drobno blago in vse za šivanje. SEZONSKA RAZPRODAJA ugodne cene DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi jutri, 29. t. m. na razgovor OB 40-LETNICI MLADIKE Pogovor bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, ob 20.30 GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na produkcijo gojencev. Nastopajo komorne skupine trobil, pihal in tolkal, šolski orkester in gojenci pripravnice ter gojenci trobil Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra. DANES, 28. t.m.,ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Babe - un maialino corag-gioso« NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.45, 22.00 »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.30, 19.50, 22.15 »Assas-sins«, i. Sylvester Stallone, Antonio Banderas. MIGNON - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart - Cuore impavido«, i. Mel Gibosn. CAPITOL - 16.30 »Po- cahontas«, risani film, prod. Walt Disney; 18.20, 20.15, 22.10 »II profumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves. ALCIONE - 15.30, 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Kusturica. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »I solisti sospetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin. Si PRIREDITVE KD JOŽE RAPOTEC prireja danes, od 15. ure dalje pokušnjo domačih vin s kulturnim sporedom, v katerem bodo okrog 18.30 nastopili godba Long Zlunk, godec na diatonično harmoniko Tiberio Mauri in moški nonet MePZ Primorsko iz Mackolj. Vljudno vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja NA JEZUSOVO DAROVANJE - Ul ■ BARI 65 23 64 11 90 CAGLIARI 8 89 38 85 42 FIRENCE 7 12 87 58 22 GENOVA 54 41 69 50 66 MILANO 13 6 20 8 16 NEAPELJ 8 88 51 30 22 PALERMO 33 58 1 53 12 RIM 47 59 46 56 38 TURIN 8 85 77 9 32 BENETKE 10 32 81 90 11 ENALOnO 2 1 1 X 1 1 X X 1 1 2 X KVOTE 12 48.045.000 - n : 2.030.000 - 10 171.000 ■- SVEČNICO v petek, 2. februarja, ob 19.30 v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala Andrej Pegan-orgle in Aldo Žerjal - bas. Prisrčno dobrodošli. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi jutri, diskusijski večer o zamejskem revialnem tisku ob 40. rojstnem dnevu tržaške Mladike. VeCer bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. V TOREK, 30. t.m., ob 20. uri, bo v Kopru v glasbeni šoli ul. Gallus 2, koncert v priredbi Vasje Legiša - violoncello in Flo-riana Lauchli - klavir. Program obsega dela Bohuslva Martinu, Clauda Debussy in Johannesa Brahmsa. ŽUPNIJSKA SKUPNOST MACKOLJE priredi jutri, ob 20. uri v prenovljeni stari šoli predavanje Dušana Jakomina z naslovom "Ali je normalno biti nor-malem” Po predavanju sledi diskusija o vplivu in o izbiri medijev. Vabljeni! KD ROVTE KOLONKO-VEC (Ul. Monte Sernio 27) vabi v soboto, 3. februarja, ob 20.30 na večer posvečen slovenski kulturi. Nastopajo moška skupina MePZ Primorsko iz Mackolj in domači recitatorji. E3 ČESTITKE Largo Barriera Vecchia 15 tel. (040) 636757 - 636800 urnik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12.00 MENJALNICA TURČIJA ZA POL MILIJONA ISTANBUL od 18. do 25. februarja hotel 4 zvezde prenočišče in zajtrk 470.000 ur POTOVANJE PO KAPADOKIJI + ISTANBUL od 18. do 25. februarja hotel 4/5 zvezd komplet penzion 900.000 lir MARIA CUK s Proseka se iskreno zahvaljuje vsem vaščanom, ki so jo počastili ob njeni 90-letnici. In spet bo na Soli Avgust Černigoj na Proseku zavladal ”mir, harmonija, dobra volja in prijetno počutje” saj je naša kolegica BETTY PRASELJ z odliko diplomirala na pedagoški fakulteti v Kopru. Veselo novico sporoča ves delovni kolektiv, ki novopečeni diplped-inji iskreno čestita. Nas dragi ALBERT VIŽINTIN danes, pri Vižintinih, svoj 70. rojstni dan slavi. Kar tako naprej, Berto! Vse najboljše ti želimo vsi tvoji. Dragi ROBERT VIŽINTIN, 25.-ga jih je bilo 40. Pravijo, da so to najlepsa ttlaisicL ihe$*btuc*tL A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST-dr. cesta 202-III. km Rocol (Callala) anagr. št. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 leta. Da bi res bila taka, ti iz srca želimo tvoji dragi. . . . kadar je v ljudeh svetloba, žarči iz njih in besede so odveč. Zato naši dragi DANICI SMOTLAK želimo ob rojstnem dnevu še veliko svetlih dni. Mama Lojza, sestra Nadja z možem in nečak Mitja s Sandro. Jutri bo ERIKA MILKOVIČ praznovala svoj 18. rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče ter da bi čim uspešnejše stopala po poti življenja ji želijo mama, papa in vsi, ki jo imajo radi. Ob 18. rojstnem dnevu zeli ERIKI, da bi se ji izpolnile vse skrite želje, sestra Tjaša. □ OBVESTILA ZDRUŽENJE EUROest cultura (bivša Italia-URSS) sporoča, da so odprta vpisovanja za brezplačen tečaj ruščine, ki bo od 25. do 29. septembra letos. V teku so tudi vpisovanja za pripravljalne in celoletne tečaje ruščine, kitajščine, japonščine, madžarščine, Češčine, slovašCine in hrvaščine. Informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 17. do 20. ure na sedežu združenja, ul. deli’ Eremo 10, tel. 946713. KD F. VENTURINI sporoča, da je odprto včlanjevanje za leto 1996. Odborniki so na razpolago v centru A. Ukmar-Miro ob sredah od 18. do 19. ure in v sobotah od 14.30 do 16. ure. SD POLET vabi na REDNI in IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, ob 20. uri v'prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. DANES bo ob 11. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah MLADINSKA MASA. Vabljeni vsi mladi. Ob prazniku sv. Janeza Boška bomo po maši v MarijanišCu imeli skupno kosilo, nato pa družabno popoldne. Vabi Odbor za mladinsko pastoralo v tržaški škofiji. a SPISKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 12, za otroške vrtce pa tudi v posameznih vrtcih. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpiso-vanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio 4. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpiso-vanje v osnovne šole je na sedežu ravnateljstva. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtci: pri Domju 29. 1., ob 17. uri; v Ric-manjih 2. 2., ob 16. uri; v Borštu 1. 2., ob 16. uri; v Dolini 9. 2., ob 15.30; v Boljuncu 2. 2., ob 16. uri; v Mackolj ah 31. 1., ob 15.30; v Miljah 29. 1., ob 16. uri. Osnovna šola: C.o.š. M. Samsa-I. Trinko Zamejski Ricmanje-Domjo, pri Domju, 29. 1., ob 17. uri; C.o.š. F. Venturini v Boljuncu, 12. 2., o 16. uri; C.o.š. v Miljah 29. 1., ob 16. uri; O.š. v Borštu 7. 2., ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešča, da se vrši vpiso- vanje v prvi razred osnovne šole in vse letnike vrtca na sedežu ravnateljstva (Nanoški trg 2) ter v posameznih vrtcih. Rok vpiso-vana je do 28. februarja vključno. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 211119, vsak dan od 8.00 do 14.00. DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. Stefan vljudno vabi starše na predavanje dr. Viljema Ščuke na temo "Problem odnosov med starši in dijaki”, ki bo v torek, 30. t.m., ob 18. uri na sedežu šole, Canestrinijev trg 7. MALI OGLASI tel. 040-361888 UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije oz. pomoč pri pisanju domačih nalog osnovnošolcem in srednješolcem 1-krat ali 2-krat tedensko (po dogovoru), cena ugodna. Tel. 040/211258 v večernih urah. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in četrtkih zaprto. OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toči belo in crno vino. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. ToCi belo in Crno vino. TRGOVINA ČEVLJEV MORIS v Nabrežini ima sezonsko razprodajo. Izkoristite priložnost! OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in Crno vino. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP P.zza Caduti per la liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 SESLJAM drž.c. 14 (De-vin-Nabrežina) MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski d rev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 -križišče) Ul. Giglia 2 IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severa 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski d rev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) OB KULTURNEM PRAZNIKU Mladi bodo ustvarjalci proslave Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete bosta tudi letos skupaj pripravili osrednjo proslavo ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v petek, 9. februarja, ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu. Letošnja proslava, ki jo zaznamuje Kosovelova misel "Bodočnost je tistega, ki veruje v njo”, bo naravnana tako, da bodo na njej izstopali mladi zamejski ustvarjalci. Na oder Kulturnega doma (ista predstava bo tudi v Trstu) bodo stopili predvsem mladi glasbeniki, recitatorji in pevci. Pesmi in krajša proza bodo ravno tako izraz mlajše generacije literarnih ustvarjalcev. Mladim goriškim likovnim umetnikom pa bo namenjena razstavna pobuda, ki jo bosta ZSKD in ZSKP pripravili v ponedeljek, 5. februarja, ob 18. uri v preddverju Kulturnega doma. Na razstavi bodo sodelovali Nadja BevCar, David Faganel in Herman Kosič, trije likovni ustvarjalci, ki so se, kljub mladosati, že uveljavljali v našem slovenskem prostoru. Nadja Bevcar se je izpopolnjevala pri slikarju Ninu Perizziju v Trstu, nato na Likovni akademiji v Benetkah, kjer je leta 1991 diplomirala iz slikarstva. Razstavljala je na več skupinskih razstavah. Nekaj let se že ukvarja z grafičnim oblikovanjem, opremo knjig in raznih publikacij. Po začetni slikarski izkušnji, se je posvetila predvsem grafičnim tehnikam kot so jedkanica, akvatinta, slika tudi na platna in na lesene panoje. David Faganel je konCal šolo za likovno oblikovanje, študije je nadaljeval na ljubljanski univerzi in diplomiral leta 1993. V Fagane-lovem odločnem in polnem slikarskem zamahu lahko opazimo vpliv oCeta slikarja, v trezni racionalnosti kompozicije mestnih vedut pa njegov študij na arhitekturi. Herman Kosič je veliko potoval in odkril surovo realnost periferije nekaterih velikih evropskih mest. Že od vsega začetka se v svojih delih odloča predvsem za socialno vsebino, trga krinko z lažnih zunanjskosti in jih prepoji z močno simbolicnostjo. Njegova velika platna prikazujejo Človeka, ki je ponižan in prizadet v svoji človeškosti, žrtev neozdravljivih bolezni, ujet v ideologije, ki se jih skuša brezupno osvoboditi. Goriške likovne ustvarjalce bo ob odprtju razstave predstavil Joško Vetrih. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV KOMISIJA ZA KULTURO PRI SKGZ vabita na predstavitev beležnice “ZAZNvWE IN ODTENKI’’ ki jo je “zapolnil" Aldo Rupel Srečanje z avtorjem bo v petek, 2. februarja, ob 18. uri v avli Glasbene matice v Gorici, Križna ulica 3. KD SOVODNJE KONCERT MePZ PRIMOREC - TABOR (dir. MATJAŽ SCEK) Petek, 2. februarja 1996 ob 20.30 v KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH. Koncert bo ob 10- letnici delovanja zbora Primorec - Tabor KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na četrtkovo srečanje s pogovorom na temo SLOVENCI, PLEME ALI NAROD? problem bo predstavil dr. Jožko Savli 1. februarja 1996, ob 20.30 mala dvorana Katoliškega doma v Gorici SKPD FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ - Steverjan prireja PREŠERNOVO PROSLAVO Nastopil bo mešani zbor Musiča viva iz Kranja in napovedovalec Janez Dolinar. Sedejev dom v Steverjanu, nedelja, 4. februarja 1996, ob 16. uri. ____ Vljudno vabljeni! JAVNA SKUPŽČINA GLEDE UREDITVE PROMETA Nihče ni proli zaprtju ul. Ascoli in sv. Ivana Rajonski svet bo predloge posredoval občini - Marsikaj odvisno od ureditve parkirišč OCENILI DELOVANJE Razsodišče bolj prisotno Odv. Genovese svetovalec Člani Razsodišča za pravice bolnikov so na srečanju ocenili dejavnost v lanskem letu in se zaustavili ob oblikah delovanja v tekočem letu, kar zahteva, spričo novih in vse težjih razmer in zlasti varčevanja, na kar se sklicuje Zdravstvena ustanova, nov pristop. Prisotnost Razsodišča se je občutno okrepila tudi z ustanovitvijo sekcije v bolnišnici v Tržiču. Zaupanje občanov in pacientov do delovanja razsodišča se kaže tudi v številu pritožb (vseh je bilo nad 50). Razsodišče je lani podrobneje pregledalo delovanje na posameznih oddelkih go-riške bolnišnice, pomemben korak naprej pa predstavlja podpis dogovora z vodstvom Zdravstvene ustanove. Sporazum točno opredeljuje cilje in pristojnosti delovanja in ureja sodelovanje. Po prejemu številnih pritožb na račun kakovosti prehrane v goriški splošni bolnišnici je razsodišče začelo sistematično nadzorovati kakovost prehrane in delovanje kuhinje. Z le-galno-organizacijskega vidika velja omeniti da je odvetnik Luigi Genovese prevzel vlogo pravnega svetovalca za paciente, ki menijo, da so bili prizadeti in ki so se ali se bodo obrnili na Razsodišče. Svetovalska služba je brezplača-na. Razsodišče obvešča, da bodo od februarja dalje, odprti tudi ob petkih in sicer od 18. do 19. ure. Urad imajo v prostorih splošne bolnišnice. Veliko ljudi, veliko glasov, vsem pa je težko ugoditi. Po "seji”, ki se je prejšnjo soboto odvijala na ulici, je predsednik rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto, Boegan, dal pobudo za javno skupščino o vprašanjih (pre) ureditve prometa na območju Ascolijeve in ulice sv. Ivana. Vabilu na srečanje, ki je potekalo v nekem javnem lokalu, se je odzvalo precej stanovalcev in trgovcev, razprava je bila dokaj živahna in mestoma polemična zaradi obilice stališč, želja in predlogov. "Vse smo skrbno zabeležili in bomo posredovali občinskim upraviteljem”, nam je po telefonu povedal predsednik rajonskega sveta, ki je ob tem dodal, da je iz celotne zadeve, kljub pestrosti predlogov mogoče izluščiti dve ugotovitvi: nihče ne nasprotuje delni omejitvi prometa po omenjenih ulicah, le da so stanovalci, bolj za to, da bi se odvijal v obratni smeri, kakor je zdaj urejeno, to je z Verdijevega korza proti Komu, trgovci pa bi bili bolj zadovoljni, če bi občina uvedla časovno omejeno parkiranje. Bo mogoče prisluhniti željam in predlogom? Tudi tistim, ki jih navaja peticija, ki so jo prav te dni izročili na občini, mimo rajonskega sveta? Nekaj časa prav gotovo ne, ali vsaj toliko časa, dokler ne bo na ulici Brass urejeno parkirišče. Upoštevati velja tudi, da bodo v prihodnjih mesecih zaprli za promet Car-duccijevo (Gosposko) ulico in bo treba promet, vsaj za nekaj mesecev, preusmeriti. Po drugi strani pa še ni dokončno jasno, kaj bo s splošnim načrtom preureditve prometa. (Na sliki - foto Bumbaca - s petkove skupščine) GORICA /POSTAVLJENA JE NA KORZU ITALIA Razbita oglasna deska SMREeK-a V petek je bila vložena prijava Neznanci so se spravili nad oglasno desko, ki jo je že pred kakšnim letom na Korzu Italia postavil krožek SMREeK in preko katere seznanja javnost s svojo dejavnostjo. Hujših izpadov - če izvzamemo nekaj manjših poškodb in občasne pljunke kot dokaze "tolerantnosti"-, do zdaj ni bilo, tudi zaradi tega, ker je tabla na dobro vidnem in obiskanem kraju. Očitno se je zdaj našel junak, ki se je hotel izkazati. V petek je bila proti neznancem vložena prijava na kvesturi. (Foto Bumbaca). REVMA /ZA 2IVALICI OD MAJA, OZIROMA JUNIJA SKRBI CELESTE TERPIN Zgodba o sirotah Repi in Babyju Pepi, Baby in Cele-ste. Tako bi lahko zapisali pod gornjo sliko, vendar zgodba zasluži nekaj več pozornosti, saj izstopa iz običajnega vsakdana, o sirotah srnicah pa bomo prav gotovo še pisali v prihodnjih mesecih in morda tudi letih. Obe živalici sta siroti in sta prišli k hiši konec pomladi, oziroma v začetku poletja lanskega leta. Ena je bila stara samo kakšen dan, druga je bila nekoliko večja, obe pa sta potrebovali veliko nege, pravi Celeste Terpin, ki je siroti vzel za svoji, ju hranil s kozjim mlekom in dudko. Pepi in Baby, prva je samička, drugi pa samec, sta na rejnika izredno navezana. Ko sta bila manjša sta ga večkrat spremljala v mesto, seveda v avtomobilu. Zdaj je bolj mikaven nekajurni sprehod po njivah pod Pevmo ali do Sance, včasih celo dlje. Obvezen pa je vsakodnevni sprehod v neposredni okolici doma. "Zaenkrat nisem imel težav, ko je sprehoda konec, jima požvižgam ali ju pok- licem in že prideta v ograjeno dvorišče” . Na dvorišču so tudi druge domače živali, ki so srnici, tako bi lahko rekli, sprejeli za svoji. Celo s psom ni nobenih težav. Primer "rejništva” je seveda znan in urejen. Lovski čuvaji so živali opremili s posebnim razpoznavnim znakom na ušesu, poleg tega pa ima vsaka že od daleč vidno ovratnico. Najbolj se seveda razumejo z rejnikom Ce- lestinom, in njegovo ženo, previdni in nezaupljivi pa do drugih. Tudi prisotnost fotografa je zbujala nezaupanje. Celeste se je na živalici tako navezal, da bo zanju skrbel tudi v prihodnje, če ne bosta izbrali prostosti, kar bi se utegnilo zgoditi že sredi poletja, ob času parjenja. Najprej bo klic narave verjetno premamil Babyja (samčka), medtem ko naj bi se samička bolj zadrževala v okolici doma. Tako pravijo lovski čuvaji, ki že enajsto leto skrbno opazujejo podoben primer v Ločniku, kjer se srna vsako pomlad vrača na "dom” in povrze mladiče, potem pa spet izgine v gozd. Se bo zgodba ponovila tudi v Pevmi, kjer stanuje Celeste ? Na sliki - foto Bumbaca - Celeste in njegova ljubljenčka. NOVICE MED OBČINAMA BRDA IN ŠTEVERJAN ZDRAVSTVO Predstava v furlanščini Med številnimi prireditvami, ki se bodo v prihodnjih tednih odvijale v Kulturnem domu, velja že zdaj opozoriti na prijetno novost. Prvič bo namreč v veliki dvorani gostovanje v furla-niščini. V nedeljo, 4. februarja ob 16.30 bo nastopila amaterska odrska skupina iz Podturna (Compagnia Filodrammatica Borgo San Rocco) z izvirno predstavo v furlanskem jeziku ”Frut... cori pai ciamps”. Avtor in obenem režiser prireditve je Marino zanetti, prireditelja pa Center za ovrednotenje ljudskega izročila iz Podturna in Kulturni dom, ki postaja prav z napovedano prireditvijo še bolj "stičišče” in središče različnih kulturnih izrazov našega mesta. Pojasnila nudijo v pisarni Kulturnga doma tel. 33288 ul. Brass 20. Pošiljka pomoči za Slunj Ženska sekcija Rdečega križa je v prejšnjih dneh, tudi v sodelovanju s skupino "Volonteri del soccorso” odpeljala v Slunj pošiljko pomoči za po vojni prizadeto prebivalstvo. Poleg prehrane in zdravil so v Slunj poslali tudi peči na drva. Blago so zbrali med prebivalstvom na Goriškem. Pri dostavi je sodelovala tudi ženska sekcija podružnice Italijanskega rdečega križa v Trstu. ■ TV Primorka o dogodkih in upravljanju doberdobske občine ter sodelovanju Med jutrišnjo redno tedensko oddajo na TV Primorka o dogajanjih v zamejstvu - na sporedu bo ob 18.30 - bomo lahko prisluhnili soočanju med doberdobskim županom dr. Mariom Lavrenčičem in načelnico opozicijske svetovalske skupine Marijo Ferletič. Govor bo o problematiki v občini ter o odnosih med pozicijo in opozicijo. Žerjavi iščejo hrano Spreminjajoče se vremenske razmere - najprej daljše deževno in razmeroma toplo vreme potem nenadna ohladitev, vnovična otoplitev, v notranjosti pa sneg so na Goriško tudi letos privabile nekaj sicer bolj redkih ptic. Že nekaj dni se v okolici mirenskega letališča zadržuje skupina žerjavov, ki pa nimajo, kot se zdi, preveč radi fotografov, ki jih ne pustijo preblizu. Pierluigi Bumbaca se je včeraj moral pošteno truditi iz velike razdalje, da je ptico, ki je na njivi zasajeni z žitom iskala hrano, le spravil v objektiv. Ptice so se v naših krajih pojavile tudi lani, približno ob tem času. "Zaznave in odtenki” iz beležnice Alda Rupla Zveza slovenskih kulturnih društev in Komisija za kulturo pri SKGZ vabita na predstavitev beležnice "Zaznave in odtenki”, ki jo je zapolnil prof. Aldo Rupel. Srečanje z avtorjem bo v petek, 2. februarja ob 18. uri v prostorih Glasbene matice v Križni ulici št. 3. PRI ORIENTALSKIH IN MODERNIH PREPROGAH TER PRESITIH ODEJAH g Posebne cene | tudi na vseh drugih artiklih 4 GORICA ■ UL. MORELLI19/B ■ 23/B - TEL. (0481) 533432 Postavljajo se novi temelji sodelovanja Glavna zapreka je nepropustnost meje v večernem času - Komisija za sodelovanje Brda je treba jemati kot celoto, ne glede, na to, da je vmes zasekala državna meja. Treba si je prizadevati, da bo ta meja postala bolj propustna, podpirati je treba skupne pobude na področju gospodarstva, kulture, turizma. Tako nekako bi lahko strnili vsebino torkovega srečanja med predstavniki Občine Steverjan in Občine Brda. Vabilo Odbor članov Kmečke banke sklicuje v petek, 2. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici zbor članov banke. Govor bo o bližnjem izrednem občnem zboru banke - ta bo, kakor znano že 11. februarja - in še posebej a dokapitalizaciji. Vabljeni vsi člani banke! Srečanje je potekalo v Ste-vrjanu, udeležili pa so se ga župan občine Brda Franc Mužie s sodelavcema Brunom Podveršičem in- Simšičem, gostitelj pa je bil šte-verjanski župan Hadrijan Corsi s članoma odbora Humarjem in Di Battisto. Po prvem stiku, ki je bil konec lanskega leta je torkovo srečanje zadobilo nekoliko bolj stvaren značaj. Tako je števerjanski župan Corsi predstavil kar precej dolg seznam področij, kjer bi bilo treba sodelovanje popestriti ali pa začeti na novo. Glavno oviro predstavlja vsekakor meja, ki v večernih in nočnih urah Brda reže na dvoje in ki je, kot kaže ena glavnih ovir za tesnejše sodelovanje zlasti na področju kulture in športa. Prizadevanja upraviteljev obeh občin naj bi torej šla tudi v smeri za večjo propustnost meje. Corsi je sogovornikom nadalje predstavil pobudo, da bi cesto vina in češenj raztegnili tudi na slovensko stran Brd, dalje, da bi započeli pobudo za vredno- tenje pomembne kulturne dediščine. Posebno pozornost naj bi namenili gospodarstvu, oziroma pobudam za spodbujanje gospodarstva, ob upoštevanju specifičnosti briškega območja. Tako naj bi skupno nastopali na področju promocije briških vin, v Italiji, Sloveniji in tudi na tujih trgih. Za pospeševanje sodelovanja med dvema briškima občinama je bila ustanovljena posebna komisija, je povedal Hadrijan Corsi, ki bo pri svojem delu, zlasti na področju sodelovanja na področju kulture in šolstva, prav gotovo koristno upoštevala dosedanje izkušnje. Ne gre namreč pozabiti, da so stiki med ustanovami na eni in drugi strani meje že obstajali (n. pr. sodelovanje s KS Kojsko), menjal pa se je sogovornik. Prej je bil glavni sogovornik v Novi Gorici, po preureditvi samouprave pa je v Brdih nastala samostojna občina. (Na sliki - foto Bumbaca - s srečanja na županstvu v Steverjanu). Prispevki trgovinske zbornice za razvoj Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji odobril niz finančnih posegov v okviru takoimenovanih mehanizmov rotacijskega sklada, oziroma rotacijskih skladov. V okviru rotacijskega sklada za trgovske dejavnosti je odbor ugodno rešil 47 prošenj in odobril za 2, 9 milijarde lir prispevkov, medtem ko znaša skupna vrednost investicij 7, 3 milijarde lir. V okviru rotacijskega sklada za prevozništvo je odbor ugodno rešil 15 prošenj in odobril za nekaj manj kakor milijardo lir prispevkov. Na področju gradbeništva je odbor ugodno rešil le šest prošenj in odobril za 253 milijonov lir prispevkov, medtem ko obseg investicij komaj presega 700 milijonov lir. Podatek nedvomno odraža še zmeraj trajajočo krizo na tem področju gospodarske dejavnosti. Na področju redne dejavnosti, oziroma prispevkov na račun kapitala, je razširjeni odbor trgovinske zbornice pozitivno obravnaval pet prošenj in odobril za 618 milijonov lir prispevkov. Odprlo se bo osemnajst novih delovnih mest, kar sicer na prvi pogled ni veliko, vendar pa spričo splošnega stanja le nekaj. 333 milijonov lir prispevka pa so odobrili Konzorciju za melioracije in namakanje. S prispevkom bodo kupili naprave za daljinsko nadzorovanje sistema za namakanje in nekaj strojev za redno čiščenje in urejanje kanalov. Trije ranjeni Tri osebe so bile ranjene v prometni nestreči, ki se je zgodila nekaj pred prvo uro zjutraj na odseku državne ceste št. 56, na ločniški strani. V ostrem ovinku je prišlo do trčenja med ford fiesto in ford escortom. Fiesto je upravljal 40-letni Maurizio Dean iz Gorice, ul. Brigata Pavia 16, medtem ko sta se v escortu peljala 28-letni Franko Medve-dič iz Gorice, ul. del Santo 5 in 25-letna Magda Volk iz Rupe, Bazoviška 11. V goriški splošni bolnišnici so pridržali 15 dni na zdravljenju le Deana, medtem ko se bosta Medvedič in Volkova, ki so jima v bolnišnici nudili le prvo pomoč, zdravila na domu. Zapisnik je sestavila prometna policija. Pobuda župana za skupni nastop Župan Valenti je dal pobudo za srečanje z goriškimi parlamentarci glede vprašanja preureditve javne zdravstvene službe in glede oblikovanja enotnega stališča. Srečanja sta se udeležila, tako piše v sporočilu za tisk goriške občine, senatorja Bratina in Romoli. Govor je bil predvsem o prenovi splošne bolnišnice. Na srečanju so bilo soglasni, da bodo od deželnega odbornika Fasole zahtevali, da splošna bolnišnica ostane na sedanji lokaciji, da se čim-prej poskrbi za njeno posodobitev in da se po nujnem postopku zgradi nov krak, za kar se je Zdravstvena ustanova obvezala, da pripravi v začetku februarja načrte. Prav tako se bo od Dežele zahtevalo jamstva glede razreševanja vprašanja financiranja. H____ ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Tri ^ste, 22 IP - Ul. don Bosco, 108 AGIP - Ul. Aquileia, 60 FINA - Korzo Italia, 103 TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Matteotti, 23 ESSO - Ul. 1. Maggio, 59 IP - Ul. Boito, 57 FINA - Ul. Cosulich, 21 KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fos-salon ji PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Prijave bodo sprejemali od 31. januarja do 7. februarja na društvenem sedežu (ob sredah med 10. in 11. uro) ter poverjeniki. SD SOVODNJE bo 17. februarja priredilo VESELO PUSTOVANJE. Prijave in podrobnejša pojasnila dobijo interesenti pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Peliconu in Gianniju Marsonu. □ RAZSTAVE V preddverju Skupščine Občine Nova Gorica je do 15. februarja odprta razstava barvnih fotografij PODVODNI UTRINKI Smiljana Zavrtanika. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 20. do 26. januarja 1996. RODILI SO SE: Matteo Candussi, Nicol Pinoc-chio, Chiara Meroni, David Grujič in Leonardo Meregalli. UMRLI SO: 85-letna upokojenka Santa Cisi-lin vd. Severo, 62-letni upokojenec Aldo Mian, 98-letna upokojenka Santa Padoan vd. Gasparini, 86-letna upokojenka Carmela Do-se vd. Madon, 73-letni upokojenec Aldo Donati, 82-letna upokojenka Adele Tomba vd. Ro-manzin, 90-letna gospodinja Giuseppina Gaus vd. Danielis, 81-letni upokojenec Giordano Teat, 64-letna upokojenka Maria Pintar, 84-letni upokojenec Simeone Marsan, 69-let-ni upokojenec Giuseppe Brumat, 74-letni zdravnik Alfredo Milano, 67-letni upokojenec Arman-do Postir. OKLICI: funkcionar policije Remigio Dalla Monta in uradnica Rita Simeoni, uradnik Maurizio Bognolo in delavka Lucia Noacco, orožnik Lorenzo De Rosa in Te-resa Vargiu, mehanik Massimo Lutman in študentka Silvia Bucchi. POROČILI SO SE: pristaniški delavec VValter Spazzapan in Teresa Russo, podjetnik Alberto Rizzi in gospodinja An-tonella Cossa. □ OBVESTILA OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH obvešča, da je v teku postopek za spremembo regulacijskega načrta. Občani, ki prosijo ali predlagajo spremembe, naj vloge predložijo najkasneje do 10. februarja. SKUPINA 75 začenja s prihodnjim tednom redno dejavnost. Člani se bodo sestajali ob sredah ob 20. uri, v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prvo srečanje bo v sredo, 31. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. KINO GORICA VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 15.00-17.15-19.40-22.00»Agente 007 - Goldeneye«. TRŽIČ COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00»La dea dell’amore«. Režija W. Allen. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. F.lli Rosselli 23, tel. 410340. Člani odbora Kraških krtov, jamarji in prijatelji izrekajo predsedniku Stanku Kosiču občuteno sožalje ob smrti očeta. MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI Vojni ujetniki se vračajo domov Tovarne orožja bodo odslej pod nadzorom OVSE SARAJEVO, DUNAJ (Reuter, STA) - Predstavniki nekdanjih sprtih strani v BiH so včeraj po tednu dni zamude in močnih mednarodnih pritiskih obnovili izmenjavo vojnih ujetnikov. Po poročilih hrvaške tiskovne agencije Hina je Hrvaška včeraj iz vojaškega zapora Helidron v mostarskem naselju RodoC izpustila 127 bosanskih Srbov. Predstojnik Urada vlade Herceg-Bosne za izmenjavo ujetnikov Berislav Pušic je sporočil, da so srbske vojne ujetnike s tremi avtobusi odpeljali proti Sarajevu; konvoj z ujetniki so na poti do bosanske prestolnice spremljali predstavniki Mednarodnega rdečega križa in Iforja. Po dogovoru med predsednikom Federacije BiH Krešimirjem Zu-bakom in predsednikom parlamenta Republike srbske MomCilom Krajišnikom naj bi včeraj bosanski Srbi iz ujetništva izpustili 35 Hrvatov. Predstavniki sarajevske vlade pa naj bi iz ujetništva izpustili 323 srbskih borcev - kar je pet ujetnikov veC, kot jih je na seznamu rdečega križa. Izmenjava vojnih ujetnikov naj bi se nadaljevala danes in jutri, saj so po besedah predstavnika Meda-rodnega rdečega križa Pier-ra Gothierja vse strani kon-Cno pripravljene izpolniti obveznosti, h katerim jih zavezuje^ podpis dayton-skega mirovnega sporazu- ma. Hrvaški predstavnik je včeraj dejal, da zagrebške oblasti za zdaj ne bodo izmenjale srbskih ujetnikov, ki so obtoženi izvajanja vojnih zločinov. Gothi-er je povedal, da naj bi izmenjave ujetnikov potekale tudi na območju Banjaluke in Sanskega Mosta. Predstavniki Federacije BiH in bosanskih Srbov so včeraj na Dunaju po treh tednih pogajanj, ki potekajo pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, sklenili pomemben sporazum o krepitvi medsebojnega zaupanja. Dokument predvideva številne ukrepe, ki naj bi preprečili vnovičen izbruh spopadov v BiH - nadzor nad težko oborožitvijo, vojaki in tovarnami orožja, ki naj bi potekal od 1. marca naprej, inšpekcijske skupine naj bi vodili predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, njihova prva misija pa naj bi bila zaključena po 120 dneh. Madžarski diplomat je po sklenitvi sporazuma povedal, Silajdžič zavrača obtožbe SDA SARAJEVO (STA) - Premier Bosne in Hercegovine Haris Silajdžič, Cigar mandat se bo zaradi odstopa s funkcije predsednika vlade iztekel naslednji teden, je včeraj zavrnil obtožbe, ki so jih na njegov račun izrekli bosanski predsednik Alija Izetbegovič ter drugi pomembni elani Stranke demokratične akcije (SDA) in bosanskohercegovske oblasti. V izjavi, ki jo je Silajdžič poslal sarajevskim javnim občilom, (nekdanji) bosanski premier poudarja, da je novi mandat za sestavo vlade BiH zavrnil zaradi načina, kako je bil sprejet zakon o vladi, in zaradi prevladajoCe politične usmerjenosti v državi, ki vodi k oslabitvi osrednje državne oblasti. »Očitno je, da je moj glavni greh odločitev, da se ne uklonim odločitvam nekaterih ljudi, ki v politiki želijo imeti monopol,« je v izjavi zapisal Haris Silajdžič, ki je tudi zapisal, da je zavrnitev mandata »prispevek h krepitvi demokracje, kar je prvi primer taksnega početja v zgodovini Bosne in Hercegovine v zadnjih petdesetih letih«. da je zlasti pomembno, da so predstavniki nekdanjih sprtih strani privolili v inspekcije v tovarnah za izdelavo orožja, ki naj bi potekale vsak mesec. Bosanski predsednik Alija Izetbegovič se je včeraj v Sarajevu sreCal z evropskim komisarjem za zunanje zadeve Hansom van den Broekom. Izetbegovič je v pogovoru dejal, da naloge o združitvi Mostarja ne bi smeli naložiti evropskemu upravniku Hansu Koschnicku, marveč ameriškemu diplomatu Robertu Ovvenu, ki ga je VVashington predlagal za posrednika v Mostarju. Turski vojaki v sestavi enot Iforja so eni redkih predstavnikov oboroženih sil islamskih držav v Bosni in Hercegovini (Reuter) VLADA V SARAJEVU PRED IZBIRO MED STARIMI ZAVEZNIKI IN NOVIMI POKROVITELJI Mudžahidi so prvi priskočili na pomoč VVASHINGTON - Daytonski mirovni sporazum je ponudil bosanski vladi zgodovinsko priložnost. Država je po letih krutega zanemarjanja in pomilovanja dobila možnost za obnovo s pomočjo Evrope in ZDA. Po nekaj tednih življenja v skladu z daytonskimi določili pa se zdi, da se bosanskim voditeljem utegne priložnost kaj hitro izmuzniti iz rok. Zdijo se namreč sumničavi, razdeljeni, nesposobni in morda celo nepripravljeni za prilagajanje novemu položaju. Glede na to, kaj vse so morali pretrpeti, je to po svoje razumljivo. Vse skupaj pa je muCno za ameriške in druge državnike, ki bi radi videli, da bi se Bosna resila teh muk. Američane najbolj moti podatek, ki so ga izbrskale njihove obveščevalne službe, Ces da je v Bosni in Hercegovini Se naprej približno tristo islamskih borcev. Po day-tonskem sporazumu bi se ti morali umakniti že 19. januarja. Večina muslimanskih »kamikaz« v Bosni je prišla iz Irana, kar pri Iforjevih poveljnikih povzroča nelagodje. Strah jih je napadov na ameriške vojake, ta strah pa je glede na »ljubezen« med ZDA in islamskimi skrajneži povsem upravičen. Bosanska vlada, kot da noCe poslati domov teh Irancev. Se veC, nekaterim celo ponuja državljanstvo, kar daytonski sporazum izrecno prepoveduje. Bosanci se namreč nočejo obrniti prah državi, ki jim je v najtežjih trenutkih priskočila na pomoč. V časih, ko so bili Bosanci zaradi prepovedi uvoza orožja najbolj ranljivi, jim ni pomagala ameriška vlada, marveč Iran. Vse to je res. ZDA so prejele opozorilo - Ce bodo prepustile bosanske Muslimane na milost in nemilost srbski agresiji, bodo h padli v iransko naročje, To se je zgodilo. Toda v svetu po Dayto-nu imajo Bosanci možnost za sprejetje na celino, na kateri zemljepisno tudi ležijo - Evropo. Dokler ohranjajo tesno vojaško zvezo z Iranom, pa do tega ne more priti. Bosanci tudi ne morejo izkorishh položaja in tako z Zahoda kot iz Irana dobiti orožje. Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je bosansko vlado opozoril, naj ne pričakuje obljubljene vojaške opreme in urjenja, Ce ne bo spoštovala daytonskega sporazuma, odslovila vseh tujih vojakov s svojega ozemlja in izpolnila vseh drugih pogojev, kot je izpustitev vojnih ujetnikov. Christopher bo naslednji teden prvič obiskal Sarajevo, kjer bo bržkone opozoril Izetbegoviča in druge, da se igrajo z usodo države. Priložnosh za Bosno so na dlani, zlasti zaradi nekega ironičnega dejstva. Slobodan Miloševič si zdaj zaradi svojih in- teresov najbolj želi uspeh daytonskega sporazuma. Verjame, da bo poraz bo-sanskosrbskih skrajnežev Se bolj utrdil njegov položaj. Pred kratkim je nova. Miloševičeva preobleka dramatično prišla do izraza. Pomočnik ameriškega državnega sekretarja za vprašanje Človekovih pravic John Shattuck je bil v BiH, kjer si je nameraval ogledah prizorišča srbskih pokolov in množična grobišča v bližini Srebrenice. Shattuck je za varstvo prosil Natovega vrhovnega poveljnika v Bosni, ameriškega admirala Leightona Smitha. Smith je sodelovanje zavrnil. Shattuck je nato prosil Miloševiča, ki je dejal »da« in poskrbel za njegovo varnost med pregledovanjem skladišča, za katerega je Shattuck dejal, da je bilo prizorišče najgrozovitejših množičnih pokolov v tem delu Bosne. Po vsem, kar je Bosna pretrpela, sploh ni prese- netljivo, da so njeni voditelji sumničavi in nezaupljivi. Zato je za vse na Zahodu, ki jim ni vseeno za Bosno, ključno, da prepričajo bosanske voditelje, da se lahko zanasejo na. ZDA. Najresnejša ovira na tej poti je ameriški kongres -še vedno noče odobrih že obljubljenih 200 milijonov dolarjev pomoči za obnovo. Odpor kongresnikov gre na roko silam v Bosni, ki si prizadevajo, da bi državo spravili v iransko naročje. Posebno vlogo pri tem ima senator Bob Dole, ki je vedno vzhajal pri ukinitvi prepovedi uvoza orožja za Muslimane, in sicer že takrat, ko so bili h v naj-veejih težavah, zaradi Cesar ga muslimanski voditelji zelo spoštujejo. Prav on je človek, ki bi jim moral povedah, naj ne zamudijo priložnosh za mir, svojim kolegom v kongresu pa svetovah, naj ne zadržujejo denarja za obnovo. Anthony Levvis, The New York Times Za slavje je še prezgodaj SARAJEVO - Trije meseci miru so občutno izboljšali življenje Sarajevčanov. Vsakdanji boj za preživetje se je od umikanja smrtonosnim granatam in ostrostrelcem preusmeril k obrokom hrane. Odkar je 12. oktobra lani stopila v veljavo premirje, s srbskih ozemelj spet prihaja voda, elektrika in plin, Čeprav ponekod ne vsak dan. Obnovljena je tudi postna služba in telefonske zveze. Na zloglasni aleji ostrostrelcev je zdaj mogoče videti osamljene sprehajalce, tudi zalog hrane in goriva je dovolj, vse to pa je celo cenejše kot v Hrvaški. Najbolj pomembno je, da je konec dolgotrajnega srbskega obstreljevanja in da Sarajevčani lahko svobodno odhajajo iz in prihajajo v mesto. Mnogi so to že poskusili, vendar še vedno raje uporabljajo zasnežene igmanske poti kot občutno krajšo pot skozi srbsko predmestje Ilidža, kjer so Iforjevi vojaki odstranili cestne zapore. »Življenje je zdaj neverjetno. Najbolj nenavadno se mi zdi, da spet delam, ker sem še nedavno menil, da se to ne bo nikoli veC zgodilo,« pravi Jasmin Ham- Guy Dinmore / Reuter za, ki je vojaško uniformo zamenjal za oblačila delavca na bencinski Črpalki. Na vprašanje, ali verjame v trajen mir, je Hamza odgovoril: »To je zahtevno vprašanje. Srbi nimajo moCi za novo vojno in dosego zastavljenih ciljev. Toda ne nameravam še proslavljati, ker se boj za preživetje nadaljuje na drugačen način.« Hamzova mesečna placa znaša 45 nemških mark. Največkrat se hrani z makaroni, ki jih zdaj zna pripraviti na najmanj sto načinov. Kljub navzočnosti Iforjevih vojakov življenje v Sarajevu ni brez nevarnosti. Srbski raketni izstrelek je na aleji ostrostrelcev zadel tramvaj in ubil žensko, srbski policisti so ugrabili šestnajst Muslimanov, ki so verjeli, da res lahko svobodno potujejo Cez njihova ozemlja. Sarajevčani se Se naprej vozijo s tramvajem, z nekakšno brezbrižnostjo, ki so jo dobili v vojni, vendar se za zdaj izogibajo Ilidži. Tja si bodo upali, ko bo nadzor nad to mestno Četrtjo prevzela vladna policija. Ibrahim Kaldžija, 71-letni upokojenec, z zaupanjem zre v prihodnost - vsaj do konca leta, dokler bodo tam sile zveze Nato - vendar tudi on potrebuje denar. »Zdaj se počutim veliko bolje kot prej, toda počakati moramo, kaj se bo iz tega razvilo. Izgubili smo zaupanje v svet. Zdaj imamo vse, vendar smo upokojenci v nevarnosti, saj ne prejemamo pokojnin,« pravi Kaldžija. Alma, ki prodaja sadje in zelenjavo na stojnici, je navdušena nad sedanjim položajem. »Zdaj je občutno bolje, vendar se bojim, da bo brez človekoljubnih pošiljk zelo težko preživeti. Ljudje so brez dela...« pravi Alma. NOVICI STA in Tanjug podpisala sporazum o sodelovanju BEOGRAD (M. M.) - Slovenija in ZR Jugoslavija bosta danes v Budimpešti podpisali prvi meddržavni sporazum, ki zadeva sodelovanje med Slovensko tiskovno agencijo in Tanjugom. Sporazum bosta v madžarski prestolnici podpisala direktorja obeh agencij Slobodan Jovanovič in Tadej Labernik. Pomočnica Tanjugove službe za meda-gencijsko sodelovanje Vesna Prija je izjavila, da je Tanjug že podpisal sporazum o obnovi sodelovanja s tiskovno agencijo Reuter, sledila pa bosta še sporazuma s STA in madžarsko tiskovno agencijo MTI. Prljeva je povedala, da sporazum med STA in Tanjugom predvideva izmenjavo storitev obeh agencij, predstavniki STA in Tanjuga pa naj bi storitve sodelujočih agencij prodajah na svojih trgih. Hrvaška morda že aprila v Svetu Evrope ZAGREB (STA) - Žarko Domijan, podpredsednik hrvaškega sabora, zadolžen za medparlamentarno sodelovanje, je včeraj napovedal možnost, da bo Hrvaška morda že aprila letos sprejeta v Svet Evrope. O možnostih za sprejetje Hrvaške v to organizacijo je govoril tudi vodja hrvaške diplomacije Mate Granič, ki pa je dodal, da bo pred tem treba izpolniti nekatere pogoje. »Sprejem Ruske federacije v Svet Evrope je Hrvaški odprl pot v to organizacijo, saj ima naša država veliko večje možnosti za članstvo kot Rusija,« je izjavil Domijan. Članstvo Hrvaške v Svetu Evrope je bilo zaradi politike Zagreba do Bosne, pičle svobode tiska, kršenja človekovih in manjšinskih pravic večkrat preloženo in zavmejno. SVET Nedelja, 28. januarja 1996 ‘ RATIFIKACIJA SPORAZUMA START-2 Jedernat sklep senata Uničenje tretjine jedrskih glav VVASHINGTON (Reuter, STA) - Ameriški senat je včeraj ratificiral sporazum o jedrskem ra-zoroževanju START-2, s katerim so se Združene države Amerike in Rusija zavezale, da bodo v naslednjih desetih letih uničile tretjino jedrske oborožitve. O tem sporazumu sta se leta 1992 dogovorila takratni ameriški predsednik George Bush in ruski predsednik Boris Jelcin, gre pa pravzaprav za nadaljevanje sporazuma START-1, ki sta ga leto pred tem podpisala predsednik Bush in voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Ruski parlament drugega sporazuma še ni sprejel, ameriški senat pa je START-2 ratificiral s 87 glasovi za in 4 proti; za sprejetje sporazuma je bila potrebna večina glasov. Med senatorji, ki so glasovali proti sporazumu o jedrski razorožitvi je bil tudi predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose, republikanec iz Severne Karoline Jesse Helms, ki je v svoji izjavi ostro napadel zahtevo Clintonove adminisbacijo po konstrukciji obrambnega sistema za zaščito vseh 50 ameriških držav. Helms se je že lani sprl s predstavniki Clintonove administracije, ki jim nenehno očita »neizdelano« jedrsko politiko; prav ta spor je povzročil, da ame- riški senat lani ni glasoval o ratifikaciji sporazuma START-2. Razprava o sporazumu START-2 se je v ameriškem senatu začela 22. decembra lani, ko so senatorji sprejeli več »neobveznih« deklaracij, v katerih so izrazili zaskrbljenost republikancev nad jedrsko politiko predsednika Clintona. Petkovo glasovanje o ratifikaciji sporazuma o jedrski razorožitvi je na začudenje nekaterih političnih analitikov in v nasprotju z razgretimi razpravami v obdobju hladne vojne in po njej - takrat so ameriški senatorji neutrudno razpravljal o usodi ameriške jedrske oborožitve - potekalo brez dolgoveznega besedičenja. Združene države Amerike naj bi do leta 2003 zmanjšale število jedrskih konic na 3500, Rusija pa na 3000. Pred podpisom sporazuma START-1 je imela vsaka od teh držav deset tisoč jedrskih konic. Rusija in ZDA naj bi po določilih drugega sporazuma zmanjšali tudi število" jedrskih glav na podmornicah, in sicer na 1750. Rusija je privolila tudi v postopno odstranitev vseh medcelinskih kopenskih raket, opremljenih z več jedrskimi konicami - zlasti SS 18 in SS 24 - Združene države pa naj bi odstranile rakete MX Peacekeeper in Mi-nuteman III. Medtem ko je prva dama ZDA Hillary Clinton pričala pred poroto na sodišču,... ...je njen mož Bill svojemu kolegu Borisu Jelcinu sporočil odločitev kongresa (Reuter) HILLARV CLINTON PRED POROTO Prva dama (še) ni med osumljenimi VVASHINGTON (Reuter) - Po štirih urah zaslišanja preiskovalne porote za zaprtimi vrati je prva dama ZDA Hillary Clinton novinarjem, ki so jo čakali pred sodnim poslopjem v VVashingtonu, sporočila, da je »veliki« poroti povedala samo to, s čimer je javnost seznanila že pred zaslišanjem - da ne ve, kako so se pomembni dokumenti, ki naj bi razkrili njeno vlogo v aferi VVhitevvater, po dveh letih nenadoma pojavili v zasebnem delu Bele hiše. Hillary Clinton je prva soproga kakšnega ameriškega predsednika, ki se je morala odzvati na sodni poziv in odgovarjati na vprašanja preiskovalne porote - sestavlja jo 23 ameriških državljanov, ki v navzočnosti sodnika in neodvisnega preiskovalca prisluhnejo odgovorom priče, v tem primeru prve dame ZDA. Hillary namreč na tej stopnji ni osumljena kriminalnega dejanja. Pred porotniki ni nastopila kot osumljenka, marveč kot priča v zvezi z zapleteno afero VVhitevvater. Pri tej je v zadnjem času najbolj sporen računski dosje iz Hillaryjine nekdanje odvetniške družbe Rose iz Ar-kansasa, ki je leta 1985 in 1986 delala za kreditno banko in posojilnico Ma-dison Guaranty. Ta je pozneje bankrotirala, kar je ameriške davkoplačevalce stalo 60 milijonov dola- rjev. »Tako kot vsi vi, bi tudi jaz rada poznala odgovor na vprašanje, kako so se ti dokumenti - po vseh teh letih - kar nenadoma pojavili na mizi,« je včeraj dejala prva dama in dodala, da je med zaslišanjem skušala karseda pomagati porotnikom in neodvisnemu preiskovalcu. Podrobnosti zaslišanja seveda niso znane, saj je le prvi dami dovoljeno javno komentirati dogajanje v sodni dvorani. Gospa Clinton je povedala, da so se vprašanja pred preiskovalno poroto nanašala tudi na druge stvari, čeprav je večina vendarle zadevala pogrešane in nedavno odkrite dokumente. »Vesela sem, da so se končno našli, saj njihova vsebina potrjuje vse, kar sem predhodno izjavila,« je dodala Hillary, ki je trdila, da je za kreditno banko delala zanemarljivo malo. Predsedniški par je tudi zanikal vsakršno nezakonito delovanje in ves čas poudarjal, da je VVhitevvater le izsiljevanje političnih nasprotnikov. Preiskovalna porota Hillary ni prosila za vnovično vrnitev na sodišče, svetovalec Bele hiše Mark Fabiani pa je dejal, da je prva dama odgovorila na vsa vprašanja in se med zaslišanjem ni »zatekla« k ustavni pravici petega amandmaja, po katerem priči na sodišču ni treba odgovarjati na vprašanja, ki utegnejo ogroziti njeno osebno integriteto. REŠEVANJE TEŽAV Z JEDRSKIMI ODPADKI V DRŽAVAH NASLEDNICAH SOVJETSKE ZVEZE_ Vroče smeti nekdanjega rdečega imperija Velik del mednarodne javnosti vznemirjajo velike velike skrbi. Zanje pa do treba varno uničiti. Se- kar nekai linHi sa ver- crt 4a h; i.. .... Velik del mednarodne javnosti vznemirjajo velike količine jedrskega orožja. Medtem ko Oceanijo skrbijo francoski jedrski poskusi, Zahod trepeta za usodo jedrske tehnologije na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. Povsem jasno je namreč, da so sovjetske jedrske zmogljivosti zaradi pomanjkanja denarja v razsulu, zaradi česar se je v zahodnih državah pojavil strah, da se utegne nekdanje sovjetsko jedrsko orožje zaradi pomanjkljivega nadzora ali želje po zaslužku znajti v rokah »sovražnih« držav tretjega sveta. Zahod se je zato odločil, da pomaga naslednicam Sovjetske zveze pri uničevanju smrtonosnega orožja. Amir Attaran, svetovalec za jedrsko varnost, v članku opisuje svoje videnje uspešnosti tovrstne pomoči. Ko so se za nekoč mogočno rusko jedrsko industrijo začeli težki časi, je zahodne politike začelo upravičeno skrbeti, da bo Rusija občutljivo jedrsko tehnologijo prodajala državam tretjega sveta. Kmalu po razpadu Sovjetske zveze je Zahod, da bi preprečil to nevarnost, začel pomagati jedrski industriji na tem območju. Samo ZDA so v ta namen odobrile 1,3 milijarde ameriških dolarjev pomoči. Denarne prispevke so nakazale tudi druge zahodne države, tako da so naslednice SZ po letu 1991 dobile približno dve milijardi dolarjev pomoči. Toda če to vsoto primerjamo s stroški, ki jih je imela SZ z razvijanjem jedrske tehnologije, je pomoč le neznatna. Na regionalni konferenci o zaščiti pred jedrskim sevanjem, ki je oktobra lani potekala v Alma Ati, je Kazahstan zagovarjal stališče, da je zahodna jedrska pomoč državam, nastalim po razpadu SZ, povsem zgrešena. Kazahstanska dediščina Na konferenci, ki sta jo pripravili Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in Agencija za jedrsko energijo Kazahstana, so delegati iz Kazahstana, Kirgiziije, Uzbekistana in Tadžikistana omenile vrsto težav, ki jih imajo z odstranjevanjem jedrskih snovi, čiščenjem onesnaženih območij ter nadzorovanjem biološke in ekološke varnosti. Vse to tem državam povzroča velike skrbi. Zanje pa do zdaj niso pokazale nobenega zanimanja zahodne države donatorke, ki so plačale zgolj »posvetovalne servise«. Najboljši dokaz o resnosti položaja ponujajo razmere v Kazahstanu. Skupaj z neodvisnostjo je ta država dobila tudi jedrske raziskovalne centre, zmogljivosti za predelavo urana, reaktorje in poligon za jedrske poskuse v bližini Semipalatinska. EU, ZDA, Japonska in Nemčija financirajo projekte za ugotovitev položaja v Semipalatinsku. Kar trije od petih ameriških projektov se ukvarjajo z določanjem radioaktivnih območij v bližini Semipalatinska. Ergali Bajdilov, direktor Agencije za jedrsko energijo Kazahstana, je dejal, da bi bil bolj zadovoljen, če bi denar porabili za projekte, ki bi izboljšali blagostanje Kazahstancev. Nasprotoval mu je Viktor Jazikov, direktor Katepa, privatiziranega dela agencije. Ta je povedal, da ima Kazahstan neurejene sezname jedrskih snovi, ki jih uporabljajo v medicini in industriji. Dejal je, da je od 80 tisoč takšnih virov 20 tisoč že iztrošenih, zato bi jih bilo treba varno uničiti. Seznami so tako nepopolni, da je pravzaprav nemogoče ugotoviti množino radioaktivnih snovi in njihove lokacije. Kazahstanska vlada je leta 1993 predstavila program, po katerem naj bi raziskali kar osemsto ob-■ močij, kjer naj bi popisali radioaktivne vire in jih nato prepeljali v primeren kraj na uničenje. Toda zaradi pomanjkanja denarja je program skoraj zamrl. Radioaktivni viri so še naprej nepopisani, njihovo nenadzorovano kroženje pa predstavlja veliko nevarnost. Katep ve za približno tisoč primerov začasnega izginotja snovi, za katere se je po njihovi najdbi pokazalo, da vsebujejo smrtno nevarno stopnjo radioaktivnosti. Nenadzorovana radioaktivnost Kazahstanci imajo zaradi vsega tega zelo tehtne razloge za zaskrbljenost. Lani je na primer »potepuški« radioaktiven kovinski kos našel pot do neke kuhinjske omare v Estoniji, preden ga je odkrila in odstranila IAEA, pa je povzročil smrt dveh ljudi in psa. Pred desetletjem je v Braziliji umrlo kar nekaj ljudi, še več pa jih je bilo kontaminiranih, ker so se mazali z lepim bleščečim se prahom, ki so ga našli v nezakonito odvrženem rentgenskem aparatu. Takšni in podobni primeri zahtevajo tehnične in zakonodajne rešitve. Nikolaj Ba-jev, kazahstanski minister za ekologijo in življenjske vire, je neurejenost pripisal pomanjkljivi jedrski zakonodaji. »Ko se morajo podjetja iznebiti jedrskih odpadkov, to želijo storiti nenadzorovano ali pa zadevo nameravajo naprtiti vladi. V resnici bi morala podjetja stroške odstranitve plačati iz svojega dohodka, vendar nimamo zakona, ki bi to urejal,« je dejal Bajev. Njegova kritika nas napeljuje k razmišljanju, da bi morali tehnično pomoč ponuditi šele po tem, ko bi bila vzpostavljeno ustrezno zakonsko okolje. Prednostne naloge zahodne jedrske pomoči bi morale biti bolje zasnovane. Zastavlja se namreč vprašanje, ali bodo velike vsote denarja, porabljene za ugotavljanje obsega jedrskih tehnologij v teh državah, dosegle svoj namen. Nekateri projekti, na primer Pentagonov na- črt, da bi tovarno strehva preuredili v polnilnico brezalkoholnih pijač, se namreč zdijo neizmerno neumni in bi bili prav gotovo zavrnjeni, če bi pri odločanju znanstveniki imeli več besede. Nacionalni jedrski center v Alma Ati je bil nekoč kazahstanski vodilni inštitut za osnovno fiziko. Danes spominja na mrtvo mesto. Pred kratkim so inštitutu zaradi neplačevanja računov izključili elektriko, tako da je delo v laboratorijih povsem onemogočeno. Znanstvenike in osebje, ki že nekaj mesecev niso prejeli plač, je najti vsepovsod, le v centru ne. Celo predstavnik za stike z javnostjo je imel težave, ko si je prizadeval koga priklicati. Kljub bedi nekateri znanstveniki še naprej delajo. Neki raziskovalec je dragoceni računalnik odnesel kar v svoje tesno stanovanje, kjer nadaljuje svoje delo. Lov na »zlonamerneže« Številni znanstveniki so na konferenci v Alma Ati hrepeneli po varnosti sovjetskih časov. Ne verjamejo namreč, da bo zahodna pomoč rešila njihova delovna mesta. Le redki so prejeli pomoč IAEA, drugi se čutijo zapuščene. Zlasti južne države nekdanje Sovjetske zveze imajo veliko nezaposlenih jedrskih strokovnjakov, ki predstavljajo velik bazen talentov, ki ga utegnejo izkoristiti »zlonamerne« vlade. Nekateri celo sami moledujejo za takšno zaposlitev. Zato se ne gre čuditi, da je tadžikistan-ski predstavnik predlagal, da bi morala njegova država vzpostaviti tesnejše tehnološke in trgovinske vezi z banom. IAEA želi na območju nekdanje SZ pripraviti še več regionalnih konferenc, saj je to najcenejši način določanja prednostnih nalog in iskanja partnerjev za izvajanje njenih programov. Tako politiki kot znanstveniki so se na to prijazno pozornost dobro odzvafi. Čeprav je bila konferenca uradno namenjena vprašanju uranske industrije, so predstavniki sprožili tudi druga pomembna vprašanja, ki se nanašajo zlasti na nevarnost radioaktivnega sevanja. Države donatorke, ki odločno nadzbajo porabo svojega denarja, bi jim lahko prisluhnile tudi v prihodnje. PO RAZISKAVAH IN STATISTIČN PODATKIH I H Raziskave in statistični podatki že dalj Časa opozarjajo, da se poglablja razkorak med Severno in Južno Italijo. Sever je v poprečju premožnejši, medtem ko je Jug veliko bolj obubožan in vse bolj zaostaja. Toda v Italiji se ne razpirajo vse bolj samo škarje med severnim in južnim delom polotoka, veCa se razdalja med resnično premožnimi in tistimi, ki je še do predvčerajšnjim veljali za srednji šloj; številčno narašča sloj obubožanih in tistih, ki so na robu preživetja. Pred enim ali dvemi leti so v Italiji - pa tudi drugod v Evropi - pojav pripisovah primežu gospodarske krize, ki je povzročila recesijo vsega razvitega sveta. Toda trend - Čeprav morda nekoliko manj izrazito - se nadaljuje tudi v času gospodarskega zagona, ko lokomotiva ekonomije vozi brez hujših pretresov. O pojavu se govori že dalj Časa, njegova najbolj značilna antinomija pa je dejstvo, da nacionalni proizvod razvitih držav narašča, ob njem pa naraščajo tudi brezposelnost, število revnih, število tistih, ki so porinjeni na obrebje družbe. Pojav ne zadeva samo revnih slojev, amapak tudi tisti - zlasti nižji del -srednjega sloja, ki se je komaj pred nekaj desetletji in za ceno žrtev dokopal do višjega življenjskega standarda. To so razkrili tudi podatki italijanskega državnega statističnega zavoda Istat, ki so pokazali, kako so se razprle škarje med naraščanjem plac in naraščanjem draginje (stopnja inflacije je precej višja) in kako burni gospodarski razvoj v letu 1995 ni zmanjšal stopnje brezposelnosti. Nasprotno, v zadnjem trimesečju lanskega leta je začelo število zaposlenih spet upadati. Podatki so izzvali polemiko med sindikati in zvezo industrijcev, ki jo je še zaostrila novica, da je v Nemčiji kancler Helmut Kohl omogočil med sindikati in delodajalci dogovor, po katerem bi uvedli prožnejši delovni urnik, industrije! pa naj bi se obvezali, da v nekaj letih ustvarijo nekaj milijonov novih delovnih mest. Sin- ' jff dikati in Confin-dustria so si sicer precej enotni v oceni, da nemški dokument ni revolucionarna novost, ker je Italija tako pot ubrala že pred tremi leti, ko so sidnikati Paradoks sedanje gospodarske rasti: bogati vse bogatejši revni pa vse revnejši Vojmir Tavčar in Confindustria ob spodbujanju Ciampijeve vlade podpisali dogovor o ceni dela. Razlikujejo pa se v analizi vzrokov, zaradi katerih dogovor, ki ga vsi ocenjujejo kot enega od temeljnih dokumentov Italije devetdesetih let, ni obrodil sadov, pravzapav ni omogočil učinkovitejšega boja proti breposelnosti. Confindustria postavlja na zatožno klop predvsem politike (vlado in parlament), ki niso izpolnili sprejetih obveznosti, sindikatom pa očita premajhno pripravljenost na pogajanja o prožnosti dela. Sindikati, ki želijo sicer še poglobiti in razčleniti podatke, pa indu-strijce obtožujejo, da so kljub dogovorom nadaljevali s prestrukturiranjem podjetij in s tako cenovno politiko, ki ni prispevala k gašenju inflacije. Po nemškem vzorcu (v mislih imajo dogovor, ki je bil podpisan pri Volksvvagnu, pa tu- di splošnejši dogovor, ki ga je dosegel kancler Kohl) menijo, da je zmanjšanje delovnega urnika lahko eno od zdravil proti naraščanju brezposelnosti. Premahjna prožnost dela in njene cene je po mnenju nekaterih analitikov eden od vzrokov krize in sedanjih težav, saj naj bi se cena dela premalo prilagajala racionalizaciji proizvodnje, ki jo vsiljuje tržišCe. To je jasno prišlo do izraza tudi stališčih teh dni, ko je Confindustria predsednikom Luigijem Abetejem in generalnim direktorjem Innocenzom Cipolletto očitala politikom predvsem dejstvo, da niso uzakonili norm o delu z omejenim urnikom, o delovnih pogodbah za določen Cas in o zakupih. Po oceni Gior-gia Ruffola, ki velja še vedno za enega najuglednejših gospodarskih analitikov levice, pa ni tako in v tej logiki ni nic logičnega, predvsem pa nic racionalnega. Razlog za sedanje težave je treba iskati predvsem v strukturnih spre-membah proizvodnje. V tridesetletju 1950-1980, ugotavlja Ruffolo, so bile tri bistvene makroekonomske spremenljivke - rast proizvodnje, storilnost in plače - precej povezane .. med sabo in so naraščale vzporedno. Rast proizvodnje je namreč pome-nila tudi rast storilnosti in torej tudi višje plaCe, I veC delovnih mest in seveda višjo porabo. Naraščala pa so tudi sredstva, ki jih je prek davčne obremenitve država lahko porazdelila. V gospodarskem sistemu je bilo dovolj prostora in sredstev za socialno državo, ki se je krepila z naraščanjem družbenega proizvoda. V tem mehanizmu pa je v zadnjem petnajstletju marsikaj zaškrtalo. Globalizacija trga kapitalov in uvajanje novih tehnologij, zlasti informatike in elektronike, so prisilile podjetja k večji tekmovalnosti, ki pomeni večjo storilnost ob vzporednem nižanju izdatkov za delovno silo. Viša se torej storilnost podjetij in viša se profit, medtem ko je vse bolj omejen prostor za višanje plac in za delovna mesta. Ce delavci hoCejo zvišati ali tudi samo ubraniti delovna mesta, morajo znižati ceno dela ali - enostavneje povedano - delati veC in se sprijazniti z nižjim zaslužkom. Toda, Ce je treba delati veC, da se ekonomija krepi, komu koristi gospodarska rast? Zagovorniki prožnosti dela kot zdravila za sedanje težave priznavajo, da uslužbenec na ta naCin nazaduje, vendar zagotavljajo, da gre le za začasno nazadovanje, ki naj bi delavcem omogočilo dovolj zagonske poti za daljši skok. Višanje profitov naj bi namreč omogočilo nove naložbe in nova delovna mesta. Toda to je redkokdaj res in primer Italije - kolikor je mogoče soditi po dosedanjih ocenah - to jasno ponazarja. Višji profiti omogočajo nove naložbe, vendar te niso namenjene ustvarjanju novih delovnih mest, ampak posadabljanju tehnologije in višji storilnosti. Drugi del profitov pa podjetja nalagajo v finaCne operacije: nakup delnic, državnih zadolžnic itd. V bistvu v gre posege, ki prenašajo del bogastva in profita na ljudi in strukture, ki ne proizvajajo. Vzporedno se krci možnost za * I H f *11« lili* I I # * I • * I H I I II I f .■..v,««.-.-. » , , družbeno porazdelitev ustvarjenega bogastva, saj se krčijo izdatki za zdravstvo, za socialno zaščito, za višanje življenjskega standarda vseh slojev. Za socialno državo je vse manj prostora in edini cilj tega nazadovanja je... nazadovanje. Ob takem stanju ni Čudno, Ce se v družbah, ki so v statističnem poprečju vse bolj bogate, krepijo pojavi nelagodja, frustracije in v slojih, ki jih nazadovanje najbolj prizadene, tudi brezupa? Ali lahko preseneča, Ce so mladi zaprepadeni in Ce se širi tisti občutek negotovosti, ki je tudi med vzroki vzroki politične nestabilnosti? Giorgio Ruffolo je prepričan, da sama fleksibilnost dela ni primerno zdravilo za sedanje stanje, saj bi fleksibilnost sszno pospešila pojav in botrovalo krepitvi paradoksa v poprečju bolj bogatih, v dejstvu pa družbeno bolj razslojenih in zato politično bolj nestabilnih ter ranljivih družb. Kriza ne bi bila presežena, ampak bi se začela spiralno zavijati. Po njegovem mnenju je edino zdravilo presekanje perverzne logike sedanjega gospodarskega razvoja. Sadovi gospodarske rasti ne smejo biti veC namenjeni samo vecjanju storilnosti, ki je sama sebi namen, in navidezneni ekonomiji špekulativne finance. V bistvu je treba sredstva preusmeriti od »železne« logike tekmovalnega trga in namenjeni širšim potrebam za boljše okolje, pravičnejšo družbo in kulturno rast. To je mogoče doseCi z drugačnimi načini porazdelitve ustvarjenega bogastva, kajti tradicionalni davčni vzvod po njegovem mnenju ni več ustrezen. Krepko spodbujanje zasebnega povpraševanja dobrin in storitev v okviru novega trga za boljše družbeno počutje, bi po Ruffolovi oceni lahko pozitivno usmerili vse večjo storilnost sistema in bi pomagali v vzpostavljanju vzporedja med gospodarsko rastjo in družbenim standardom. Nedvomno je treba začeti razvozlavati paradoks vse bolj bogatih in obenem vse bolj nemirnih in prestrašenih družb. Vendar taka politika je lahko uspešna samo v na-državnem okviru, medtem ko se na primer v Evropski uniji ne uspejo dogovoriti niti o minimalnih skupnih imenovalcih. NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. januarja 1996 JOŽE PIRJEVEC: JUGOSLAVIJA 1918-1992 Romantična utopija, spremenilo v tragedijo Profesor Jože Pirjevec je med Slovenci v Italiji dobro poznana osebnost: ne samo kot zgodovinar, kar je njegovo zanimanje in njegov poklic obenem, ampak tudi kot kulturni in družbeni delavec, predsednik Narodne in študijske knjižnice, ter kot esejist Njegove četrtkove glose v Primorskem dnevniku so postale že prava tradicija in jih naši bralci radi in pogosto citirajo. Pred nekaj leti je postal profesor Pirjevec zelo poznan tudi po vsej Italiji, saj je bila njegova knjiga »II giomo di San Vito« kar nekaj tednov med najbolj prodanimi knjigami v Italiji. Zgodovina Jugoslavije, ki jo je v tej knjigi temeljito obdelal, je po izbruhu balkanske vojne postala v Italiji zelo zanimiva tema. Sedaj je ta knjiga, seveda s številnimi dopolnili, ki jih je Pirjevec napisal na osnovi arhivov, ki so medtem postali dostopni, izšla tudi v slovenščini pri koprski založbi Lipa z naslovom Imoslaviia 1918 - 1992 in podnaslovom Nastanek, razvoj in razpad Karadordevičeve in Titove Jugoslavije. Ob knjigi, ki med Slovenci v Italiji še ni doživela predstavitve, kakršno zasluži, smo se s prof. Pirjevcem pogovarjali o nekaterih temah, ki so za nas aktualne in so pomembne za razumevanje okoliščin, ki so vplivale na Slovence sploh in še posebej na Slovence vltahji. Ko človek prebere knjigo Jugoslavija 1918-1992, se mu najprej porodi zelo preprosto vprašanje: kako je sploh mogoče, da je ta država nastala in je tako dolgo obstajala? Nastala je iz različnih razlogov. Predvsem zaradi romantične utopije, ki jo je dolgo gojila vrsta intelektualcev vseh južnoslovanskih narodov, da je mogoCe zgraditi skupno državo, skupno stvarnost na podlagi jezikovne in etnične sorodnosti, pa Čeprav je bila ta zelo ohlapna. Očitno je namreč, da so se ti narodi skozi stoletja tako pomešali z raznimi ljudstvi, ki so jih našli na zasedenem ozemlju ali so vdrli vanj pozneje, da je njihova sorodnost dokaj vprašljiva. Vsekakor je na tej osnovi nastala jugoslovanska ideja, ki je imela v 19. stoletju marsikaterega privrženca tudi zato, ker so bili ti narodi vsak zase tako šibki, da so čutili potrebo po sodelovanju in so gojili misel o slovanski vzajemnosti. Drugi razlog izvira iz dejstva, da smo se Slovenci in Hrvati leta 1918 znašli v težkem položaju, saj nismo imeli historičnih meja nasproti svojim močnim sosedom Nemcem in Italijanom, predvsem nasproti slednjim, ki so s svoje strani imeli v rokah nadvse pomemben dokument: lodonski pakt iz leta 1915, s katerim so dokaj upravičeno lahko zahtevah velik del našega in hrvaškega ozemlja. V takih razmerah je bila edina rešitev politična povezava s Srbijo, ki je bila sicer povsem na tleh, saj je preživela strahotno vojno obdobje, vendar pa je imela lastno vojsko in predvsem močne zaveznike, v prvi vrsti Francoze. Imela je tudi mednarodno priznano vlado in dinastijo ter je že zato lahko zagovarjala na mirovni konferenci v Parizu nase koristi. Pozneje se je sicer izkazalo, da Slovencem to ni bogve kako pomagalo, saj je Italija z rapalsko pogodbo kljub vsemu dobila vse, kar je hotela imeti. Vendar leta 1918 še nihče ni vedel. Vsekakor je vprašljivo, kako bi se Slovenci v tem nadvse kritičnem obdobju (enem od najtežjih v vsej naši zgodovini) sploh znašli, Ce bi se ne odločili za Jugoslavijo. Pri tem pa tudi ne gre spregledati, da sta se v novi državi srečala dva svetova, dve kulturni tradiciji, dve zelo različni, Ce ne celo antitetični kulturni tradiciji. Vzpostaviti dialog med tema dvema civilizacijskima in religioznima stvarnostma, med Srednjo Evropo in Levantom, je bilo izredno težko. Terjalo je politično elito, ki bi bila zmožna razumeti in spoštovati raznolikost sestavnih delov nove države ter med njimi posredovati. To pa je predpostavljalo zrelost, celo genialnost, ki je srbski voditelji Se zdaleč niso imeli. Slo je v bistvu za skupino politikantov in vojakov okoli kneza Aleksandra, ki so gledali na Jugoslavijo kot na razširjeno Srbijo. Bili so prepričani, da jo bo mogoče kmalu obvladati in jo oblikovati v stvarnost, ki bo predvsem njim v korist. Vendar ima človek pri branju knjige vtis, da ekspanzionizem Srbov le ni tak, kakor si ga navadno predstavljamo. Srbi so hoteli predvsem obvladovati ozemlje naseljeno z njihovim življem, manj pa so se zanimali za druge, obrobne teritorije. Z druge strani pa se zdi, da so se drugi narodi, predvsem Hrvati in v nekoliko manjši meri tudi Slovenci, nadvse bali srbske dominacije tudi na ozemljih, ki Srbov pravzaprav niso zanimala. Rekel bi, da to drži predvsem za Hrvate. Očitno so Srbi gledali predvsem na tista ozemlja, ki so jih tradicionalno imeli za svoja: na Bosno in Hercegovino, hrvaško Krajino, Južno Dalmacijo, pa seveda na Kosovo, Vojvodino in Makedonijo. Ni naključje, da se je kralj Aleksander leta 1929, ko je prišlo do velike krize zaradi umora Stjepana Radića v beograjski skupščini, baje ukvarjal z mislijo o takoimeno-vani amputaciji - od Kraljevine SHS naj bi odrezal Slovenijo in tisti del Hrvaške, ki Srbov ni zanimal, nato pa ustvaril teritorialno manjšo, zato pa močnejšo in bolj homogeno državo. Damoklejevega meča, ki je visel nad Hrvati, terito- rialno tako usodno zveriženi-mi s Srbi, so se Slovenci seveda dobro zavedali in so to dejstvo, kadar se je dalo, tudi izkoriščali. V 20. in 30. letih so vodih nadvse dvolično politiko, bili so vedno pripravljeni mešetariti z Beogradom in na raCun Hrvatov zase iztržiti vse, kar je bilo mogoCe. Značilno je na primer, da je Aleksander po uvedbi svoje diktature preoblikoval državo in sicer tako, da je dal samo Slovencem zaokrožen etnični teritorij, Dravsko Banovino. To je vzpodbudilo razvoj našega šolstva, kulturnega in upravnega življenja. Priznati moramo, da smo Slovenci v stari Jugoslaviji v marsičem napredovali, zlasti Ce pomislimo na razmere, v kakršnih smo bili ob zatonu habsburške monarhije. Govoriš o Slovencih, vendar iz tvoje knjige izhaja, da je pravzaprav nekaj pomenila samo ena komponenta, Slovenska ljudska stranka; drugih sploh ne omenjaš. Druge stranke, liberalna, socialdemokratska, so seveda obstajale, imele tudi določeno vlogo, pa vendar ne takšne, da bi jim bilo treba v tekstu, ki je posvečen zgodovini celotne Jugoslavije, odmerjati posebno mesto. Ne gre namreč spregledati, da se je ob volitvah leta 1923, ko se je polegel prvi val navdušenja nad novo državo, zgodilo nekaj nenavadnega: Slovenci so se množično odločili za Slovensko ljudsko stranko in ji dah absolutno večino, pri Čemer so po mojem to storili ne toliko iz verskih razlogov, temveč zato, da se ogradijo od Srbov. S svojim glasom so podcrtali lastno pripadnost rimsko-katoliški cerkvi, s tem pa tudi srednjeevropskemu in zahodnemu kulturnemu krogu ter se distancirali od pravoslavnega, muslimanskega, bizantinskega Juga. Slo je za politično in civilizacijsko odločitev, ki je v naslednjih dveh desetletjih močno pogojevala razvoj našega naroda, tudi zato, ker se je SLS - kot se pogosto dogaja hegemonicnim strankam - preveč predala skušnjavam oblasti. Distanca od Srbov, o kateri govoriš in v katero so verjetno verjeli slovenski volivci, pa potem ne prihaja do izraza na državni ravni. Slovenska ljudska stranka je v Beogradu igrala srbski politiki zelo podrejeno vlogo. Brez dvoma. Vendar je vedno nekaj tudi iztržila in si doma zagotovila precejšnjo avtonomijo. Slo je za dokaj cinično politiko, v kateri je bil Korošec pravi mojster: bil je pripravljen na marsikateri kompromis, pristal je na sodelovanje z ljudmi, ki so bili daleč od njegovega svetovnega nazora, vse v prepričanju, da cilj (zaščita Slovencev) opravičuje sredstva. Ena od tem, ki nas pobliže zadevajo in je pri branju knjige vzbudila mojo pozornost, je odnos Jugoslavije do fašistične Italije in skrb, da bi se ne zamerila Mussoliniju, ne oziraje se na to, kar se dogaja s Slovenci v Julijski krajini. To drži. Za beograjsko vlado naša stvarnost v bistvu ni bila primarnega pomena. Želela je imeti Cimboljše od- nose z Rimom v upanju, da se bo Italija odpovedala rovarjenju proti njej, rovarjenju, ki se je zaCelo že leta 1918. Italija je najprej preprečila, da bi velike sile Kraljevino SHS sploh priznale (za nekaj mesecev ji je to tudi uspelo), potem pa je začela z nacrtnim, tudi finančnim podpiranjem vseh mogočih opozicijskih sil v Makedoniji, na Kosovu in v Crni gori. Bila je torej nadvse nevarna soseda, s katero je bilo treba najti nek modus vi-vendi, pa Četudi na škodo Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini. To pa še ne pomeni, da bi se Slovenska ljudska stranka sprijaznila s takšno politiko. Komaj je mogla -zgodilo se je na začetku 30. let, ko je bila sama potisnjena v opozicijo in za nekaj Časa tudi v ilegalo - je s s tako imenovanimi ljubljanskimi punk-tacijami postavila zahtevo po združitvi celotnega slovenskega etničnega ozemlja in jo tudi posredovala javnosti. Prvi jo je objavil tržaški II Piccolo in s tem sprožil dokajšen diplomatski incident med državama. Ce stopimo korak naprej, je program združene Slovenije osvojila tudi Osvobodilna fronta. V knjigi govoriš o odnosih med OF kot samostojno enoto in med ostalim protifašističnim gibanjem v Jugoslaviji. Pri tem daješ tudi neke odgovore na vprašanje razmerij med Jugoslavijo in med Slovenijo v tistih Časih. Kakšni so bili ti odnosi? Osvobodilna fronta je bila slovenska posebnost, saj se nikjer drugje v jugoslovanskem prostoru ni zgodilo, da bi različne stranke in struje sodelovale v odporniškem gibanju. Tu smo Slovenci bliže Italijanom in Francozom kot Hrvatom in Srbom, kar spet poudarja našo drugačnost znotraj južnoslovanske stvar-nosti. Treba pa je tudi reci, da smo se leta 1941 znašli v nadvse težkem položaju, bili smo praktično obsojen na smrt, kar pomeni, da moramo na osvobodilni boj gledati predvsem kot na reakcijo osebka, ki se boji za preživetje. OF je od samega začetka pri nas imela močne patriotic-ne, rekel bi celo državotvorne poteze, ki za odporništvo drugje v Jugoslaviji niso bile tako izrazite, kajti Srbom in Hrvatom nihče ni grozil s popolnim izničenjem. Ta bistvena razlika med odporništvom pri nas in na Jugu se je ohranila tudi poDolomitski izjavi in nanjo so v Titovem vrhovnem štabu gledali z nelagodjem, Ce ne celo z nezaupanjem. Prav sedaj berem spomine Gojka Nikoliša, ki je bil šef zdravniške službe pri vrhovnem Štabu. V njih je večkrat srečati pritožbo da prejema poročila o organiziranosti zdravstva v partizanskih enotah od vsepovsod, samo iz Slovenije ne, kakor da bi Slovenci hoteli tudi na tej ravni ohraniti neko distanco, poudariti svojo samobitnost in nakazati, da se žele upravljati po svoje. Ta težnja je bila sicer po vojni močno zastrta, saj ni sodila v centralistični koncept Komunistične partije Jugoslavije, v letih 1941-45 pa je bila po mojem zelo živa. Mislim , da bo treba medvojno dogajanje pri nas na novo preštuchrah in poglobiti predvsem sociološke in psihološke razsežnosti slovenskega odporništva. Zakaj se je dobršen del slovenskega naroda odločil, da bo podprl OF? Kakšni so bili slovenski vojni cilji? Tudi pri obravnavanju povojnih let je mogoCe v knjigi zaznati dvojno težnjo slovenskega vodstva: željo, da bi bila Slovenija nekaj posebnega znotraj Jugoslavije, obenem pa tudi reakcijo na to željo, da bo - s prostim izrazom - bolj papeška od papeža. Da, pojavila se je zanimiva dikotomija. Na eni strani so naši vodilni ljudje globoko verjeli v proletarski interna-cionalizem. Bili so prepričani, da ustvarjajo novo socialistic- JOŽE PIRJEVEC NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. januarja 1996 ki jo je življenje balkanskih narodov no družbo, kjer se bodo kulturne in civilizacijske razlike med narodi izbrisale, ne da bi se obenem izničila njihova individualnosti. Nasprotno, vera v iste vrednote pravičnosti in enakopravnosti naj bi jo še potencirala. Na drugi strani pa se je to upanje kmalu začelo podirati, saj je postajalo vedno bolj očitno, da interesov posameznih narodov, vezanih na določeno zgodovinsko izkušnjo ni mogoče kar tako uskladiti, in da se morajo slovenski interesi pogosto podrejati jugoslovanskim. Tukaj imam britanske dokumente iz začetka petdesetih let, ki pripovedujejo o pogovorih angleških diplomatov s tako prepričanim in zgrajenim komunistom kot je bil Miha Marinko. Zanimivo je, da Marinko celo v pogovoru s tujci ni skrival svojega nelagodja nad tem, kar je morala Slovenija dajati jugu, češ da tako močan odliv kapitalov moCno zavira njen razvoj. Ti problemi so mučili ljudi na oblasti in jih silili, da se zamislijo nad pomenom krilatic, kot sta bili proletarski internacionali-zem ali proletarska solidarnost. Kako te principe uresničiti v družbi, ki je po svoji miselnosti, tradiciji in razvoju tako raznolika, kakor je bila jugoslovanska? Poslednji odgovor na to vprašanje je dal leta 1974 Kardelj s svojo ustavo, ki je močno poudarjala republiške avtonomije in je celo težila h konfederalizmu v prepričanju, da lahko Jugoslavija preživi samo Ce bodo njeni narodi lahko obvarovali svoje specifične koristi. Pri tem je seveda obstajala iluzija, da bodo Srbi sprejeli ureditev, ki jih je razkosala na kar šest različnih enot (Srbija, Kosovo, Vojvodina, Crna gora, BiH, Hrvaška) in da jih bo ZKJ zmogla obdržati na uzdi. Vsaj kar zadeva Tita pa bi dejal, da se tej utvari ni predajal. Nasprotno, bil je pepričan, da Jugoslavija po njegovi smrti ne bo peživela. No, sva pri Titu. Ze ta izjava me pravzaprav preseneča. Kar pa v knjigi najbolj preseneča, vsaj tiste iz naše generacije, ki so Titovo osebnost doživljali kot osebnost izven režima ali nad njim, je dejstvo, da je v knjigi prikazan kot Človek z vsemi šibkostmi in na zelo demitiziran način. Seveda: predvsem Tito kot človek, ki hlepi po oblasti in si jo želi. Zanj je bila ideologija prej sredstvo kot cilj, to pa očitno v marsičem redi-menzionira njegovo podobo. Poleg drugega sem tudi prepričan, da je treba vsakogar soditi po rezulatih njegovega dela. Rezultati Titovega življenja in dela so danes v bistvu nični. Pri tem nočem zanikati, da bi zame Tito ne bil fascinantna osebnost, kateri ni mogoče odreci marsikatere kvalitete. Pred kratkim sem govoril z sirom VVilliamom Deakinom, ki je Tita dobro poznal, saj je leta 1943 prišel v njegov štab kot predstavnik britanske Special Operation Executive, organizacije za sabotaže v okupirani Evropi. Vprašal sem ga, kaj ga je pri njem najbolj prevzelo ali se mu najbolj vtisnilo v spomin. Odgovoril je, da je Tito znal sobesedniku prisluhniti, znal je poslušati. Mislim, da je njegov politični uspeh slonel prav na tem dejstvu: znal je interpretirati hrepenenje jugoslovanskih narodov po boljšem in bolj pravičnem življenju, Cesar seveda ni bilo lahko uresničiti. Jugoslavija je bila po letu 1945 skoraj povsem porušena, 80 odstotkov ljudi je še živelo v pogojih velike zaostalosti in revščine. Komunisti s Titom na Čelu so bili prepričani, da bo mogoče to stvarnost spremeniti v naskoku, zgledujoč se po modelu stalinistične Sovjetske zveze. Pri tem so zagrešili ogromne napake, prizadejali so tudi mnogo gorja, kakor se pač dogaja tistim, ki mislijo, da so v posesti popolne resnice in imajo obenem moč, da jo udejanijo. Na področju zunanje politike je spor s Sovjetsko zvezo verjetno kljucni trenutek v zgodovini povojne Jugoslavije. Stvari so v glavnem znane in v knjigi tudi natančno in dobro obdelane. Vendar sem imel pri branju vtis, da se je kljub težavam, nesporazumom in sporom, Titu vedno, skoraj do smrti, tožilo po Sovjetski zvezi. To je res in to je mogoče bila njegova najveCja šibkost. Strinjam se z Antonom Vratušo, ko trdi, da je prav ponovno približevanje Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti usodno zaznamovalo Jugoslavijo in preprečilo njeno nadaljno demokratizacijo. Po 5. marcu 1953 je namreč v jugoslovanski notranji politiki prišlo do ostregapreobrata, ki ga je hotel Tito, in katerega prva žrtev je bil Milovan Djilas. V bistvu je Tito vse življenje, kot je nekoč dejal, ostal star boljševik, po miselnosti leninist, vedno pripravljen najti skupni jezik s Sovjetsko zvezo. To se je zgodilo sredi petdesetih let, ponovilo pa se je še dvakrat v naslednjih dveh desetletjih. Vsakič je bil Tito hudo razočaran, saj mu je Moskva po letu 1948 kar trikrat obrnila hrbet, kljub vsemu pa se svoji zagledanosti vanjo ni mogel odpovedati. Slovenci v Italiji, oziroma velik del Slovencev v Italiji, v povojnih letih ni mitiziral samo Tita, temveč tudi Jugoslavijo. Vse, kar je prihajalo od tam,je imelo prizvok neCesa pozitivnega; vzhičeni smo na primer pozdravili Osimske sporazume. Prav ti pa si pred kratkim na simpoziju v Ljubljani Osimske sporazume z vidika manjšine ocenil kot pravo katastrofo. Kakšen je bil v resnici odnos komunistične Jugoslavije do slovenske manjšine v Italiji? Po mojem ni bil radikalno različen od tistega, ki ga je imela že stara Jugoslavija. V bistvu je bila manjšina zanjo samo privesek in ni mogla odločilno vplivati na njeno diplomatsko usmeritev, predvsem kadar je šlo za življenske interese države. Kaj je bilo najbolj pomembno za Jugoslavijo leta 1975? To, da dobi dokončno mejo z Italijo, saj je bila ločnica med cono A in B bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja samo demarkacijska Crta, edina še ne povsem določena meja v Evropi. Jugoslavija je takrat živela v pričakovanju Titove smrti, bala se je Sovjetske zveze in njenega možnega rovarjenja, ko bo nastopil dan X. Z druge strani pa je tudi Italija preživljala težko notranjo situacijo, saj je bila pod udarom rdečih brigad in v kleščah vseh mogočih ekstremizmov. V tem nadvse napetem in nestabilnem prostoru je bilo treba torej odpraviti z dnevnega reda vprašanje, ki bi v trenutku krize lahko postalo nevarno, tudi za ceno slovenske manjšine. Jugoslavija je našo manjšino praktično odpisala in dovolila, da postane objekt italijanskih notranjepolitičnih odločanj. Ne bi hotel uporabiti pretežkih besed, vsekakor pa se mi ne zdi pretirano, Ce reCem, da so nas pustili na cedilu. Dodal bi tudi, da ni popolnoma res, da bi se mi tega ne zavedali. Dobro se spominjam, kako smo bili v tistem Času zaskrbljeni in koliko zelo sta se pokojna Race in SiškoviC trudila, da bi nas prepričala o pozitivnih perspektivah Osimskih sporazumov. Moram reči, da nas nista povsem pomirila. Vendar se odnos Jugoslavije do nase manjšine ne odraža samo v enem aktu. Tu je cela vrsta dogodkov, ki gredo od leta 1945 do leta 1990. Ko govorimo o globalni oceni teh odnosov, je morda mogoče najti pozitivnejši pristop? Seveda, ne smemo vsega ocenjevati samo izhajajoč iz tega dogodka. Treba je priznati, da je v povojnih letih Jugoslavija dosti dala za razvoj naše stvarnosti, seveda v različnih trenutkih na različne načine. Od leta 1945 do 1948 je podpirala predvsem komuniste v prepričanju, da so kompaktno pro-jugoslovansko usmerjeni. Po letu 1948, ko je prišlo do razkola med Titom in Stalinom, je morala z grozo opaziti, da se je večina komunistov prevesila na Vidalijevo stran, in je skušala torej oblikovati v coni A svojo slo-vensko-italijansko frakcijo. Po Londonskem memorandumu leta 1954 je spet spremenila politiko, Italijane povsem zapustila, od Slovencev pa zahtevala, naj se vključijo v italijanske (levičarske) stranke in jim priznala samo pravico do kulturne in gospodarske avtonomije. Se pozneje se je začela zanimati tudi za sredinsko usmerjene slovenske kroge, čeprav je SKGZ do konca ostala njen poglavitni sobesednik v našem prostoru. Vsemu navkljub je treba vsekakor reci, da brez jugoslovanske moralne, politične in materialne podpore, ne bi imeli tistih inštitucij, ki smo jih imeli in jih še imamo. Ne Primorskega dnevnika, ne Stalnega gledališča, Narodne in študijske knjižnice in še marsičesa drugega. V tem smislu je bila ta prisotnost brez dvoma pozitivna in kot tako sem jo, kljub vsem rezervam do režima, tudi sprejemal. Tu se seveda postavlja dodatno vprašanje. V kolikšni meri je bila to politika Slovenije in v kolikšni meri politika Jugoslavije? To pa je res vprašanje, ki ga bo treba še razčistiti. Mislim vsekakor, da je šlo v večji meri za politiko Slovenije kot Jugoslavije in da je morala ljubljanska vlada svojim sogovornikom v Beogradu in drugje tudi vsiljevati svoje odločitve. Da to ni bilo vedno lahko, nam dokazuje incidenta do katerega je prišlo sredi osemdesetih let, ko je neki bosanski politik nastopili proti konceptu skupnega slovenskega kulturnega prostora, Ceš, Jugoslavija (in z njo Slovenija) se konca na njenih mejah. Ta miselnost je bila zelo močna in je v drugih okoljih narekovala povsem drugačno politiko. Pomislimo recimo na makedonsko manjšino v Grči j im ki je nihče ni podpiral, se zanjo nihče ni zavzemal. Verjetno tudi zato, ker v Skopju niso bili tako moCni, da bi svoje narodnostne interese znali v Beogradu uveljaviti. Vendar pa so v prvih povojnih letih - ti to tudi omenjaš v knjigi - mnogo pisali in govorili o egejskih Makedoncih. Da, v prvih povojnih letih je bilo to vprašanje zelo aktualno, saj se je celo zdelo, da bodo ti Makedonci postali nekakšen vezni člen z Grčijo. Ne gre pozabiti, da je Tito računal z grško revolucijo, da bodo komunisti v Atenah prišli na oblast in da bo nastala širša balkanska federacija, osišCe katere bo seveda Jugoslavija oz. sam Tito. V tem kontekstu so bili torej Slovani v egejski Makedoniji brez dvoma pomembni in so v državljanski vojni oziroma v partizanskem gibanju med leti 1946 in 1949 odigrali tudi dokaj pomembno vlogo. Imam še vprašanje, ki zadeva razpad Jugoslavije. V mednarodni javnosti se je zlasti v zadnjem Času, večkrat pojavil dvom, ali je bilo priznanje Slovenije in Hrvaške pravilno dejanje, ali pa je bilo to morda preuranjeno. Odgovora na tako zastavljeno vprašanje seveda ni, saj zgodovine ni mogoCe spreminjati. Vendar, po vsem, kar je bilo napisano, po vsem, kar si preštudiral, kaj meniš, ali so po letu 1990, po tem, kar se je zgodilo v Srbiji in na Kosovu, Se obstajali pogoji za ohranitev skupne državne tvorbe? Pogoji so obstajali, če bi se mednarodna skupnost in predvsem prizadeti narodi sprijaznili z vojaško diktaturo. Vprašanje je seveda, koliko Časa bi se taka hunta lahko ohranila na oblasti. Priznanje Slovenije in Hrvaške vidim prav s tega zornega kota: z njim je Evropa jasno,pa vendar ne zadosti odloCno povedala Srbom, da ne smejo iti predaleč. Zanje je bil to udarec, ki pa jim seveda ni preprečil, da bi ne nadaljevali z vojno v Bosni in Hercegovini. In tu je bil potreben udarec (tokrat so dosti učinkoviteje udarili Amerikanci), da so se Srbi ustrašili in pristali na daytonski dogovor. Toda, da se vrnemo k priznanju Slovenije in Hrvaške. Ocenjujem ga kot edino kreativno dejanje, ki ga je bila zmožna Evropska unija naredila v vseh štirih letih jugoslovanske tragedije. Za konec bi te prosil Se za napoved. Koliko Časa bo zdržal daytonski mir? Ali obstajajo možnosti, da pride do umiritve na Balkanu, o katerem se vseskozi govori, da je sod smodnika? Mislim, da bo mir vzdržal, dokler bo obstajala volja Združenih držav, da ostanejo s svojimi četami na Balkanu. Vsi vemo, kako spremenljiva je ameriška zunanja politika, kar pomeni, da je veliko vprašanje, kaj se bo v Bosni zgodilo čezt leto ali dve. Ce bodo Američani ostali v Bosni, bo daytonski sporazum verjetno vzdržal, Ce ne, pa težko, saj se sovražne strani, predvsem Srbi - tako izgleda -vojne še niso naveličali. Ameriška odločitev seveda ni odvisna samo od izida predsedniških volitev, temveč jo pogojuje tudi dejstvo, da postaja Rusija zopet nevaren partner na svetovnem prizorišču. To pa daje misliti, da smo priCa ponovnemu oblikovanju interesnih sfer na Balkanu, kar spet govori v prid daljši ameriški prisotnosti v tem prostoru. Konec koncev imamo na Cipru, kjer so razmere zaradi razdelitve otoka na grško in turško področje podobne bosanskim, modre čelade, ki stražijo mejo med sprtima narodoma že več kot dvajset let... Razgovor zapisal Bojan Brezigar / ^ Nedelja, 28. januaija 1996 z Z MNENJA OB POSVETU Krim tiska v Ko se je zamajalo pri stoletnem silaku, pri dnevniku II Piccolo, ki je eden stebrov »tržaSkosti«, se je Trst končno zamislil (podrobneje o tem dvnev-niku poročamo v drugih člankih). Tudi pri nas so bili znaki velikih težav, v katerih so se iz dneva v dan utapljali mediji, veC kot očitni, toda seznam »padlih« ali »umirajočih« je moral biti že precej dolg, da je izval splošnejšo zaskrbljenost. Verjetno tudi zaradi premajhne prodornosti novinarjev, ki smo kar nekam sramežljivi ali preveč uvidevni, ko gre za težave medijev, pri katerih smo zaposleni. Alarmni zvonci so tudi pri nas kar nekajkrat pozvonili, na primer takrat, ko je nastajal prvi dnevnik Trie-steOggi, saj se takrat začenja tudi muCna zgodba sedanje zadruge La Cronaca, ah pa tokrat, ko sta se glavni tržaški in vo-demski dnevnik zaCela združevati pod isto založniško kapo. Ce je bil nastanek drugega italijanskega dnevnika v Trstu nedvomno spodbudno dejanje in je v prvi fazi zelo pozitivno delovalo tudi na kakovost »vsemogočnega« Piccola, je nadaljni razvoj dogodkov potrdil začetne bojazni: po določenem obdobju se je za založnika »dogodivščina« izpela in veliko mladih, novinarjev in drugih, je ostalo brez službe. Ustanovili so zadrugo La Cronaca, zaCel je izhajati istoimenski dnevnik, ki pa je decembra ’94 zaradi težav - tržaški podjetniki so pomoč obljubili, denarja pa niso dali - prenehal izhajati. Trenutno se zadruga novinarjev preživlja z dopisovanjem iz Trsta za druge Časopise. Jeseni je skoraj Cez noC nehala oddajati tržaška televizijska postaja TeleAn-tenna. Najprej je menjala lastnika (prodal jo je Civi-din, med temi, ki so jo prevzeh je bil tudi Patic-chio, pobudnik številnih založniških podvigov, ki so se klavrno iztekli), nato pa so komercialni televiziji oddali frekvence. Novinarji in tehniki so ostali brez službe. Skoraj neslišno je konec leta v Trstu zamrl tudi glas tiskovne agencije AGI. Že veC let je v tržaški redakciji delal samo en novinar, ko je bil goden za pokoj, so zaprli še redakcijo. Lansko jesen je postalo očitno, da je naš dnevnik ponovno v hudih težavah in tako se je zaCel sedanji krog »kriznega stanja«. Že več kot leto pa se vleče razprava o krizi dnevnika II Piccolo, ki je znanilka težav, do katerih bo nedvomno prišlo pri videmskem dnevniku Messag-gero Veneto, usoda dveh je namreč trenutno tesno povezana, saj sodita v isto grupo (Melzi). BP A. Guerra: Rešitev v evropskem duhu Aleš sandra Guerra gleda na krizo sredstev javnega obveščanja iz bolj oddaljene perspektive kot večina opazovalcev. V sedanji deželni vladi predsednika Sergia Ceccottija je - kot že pred Časom - spet zadolžena za kulturo in za zunanje odnose; v obdobju, ko je bila predsednica vlade Furlanije - Julijske krajine, pa se je uveljavila tudi zunaj meja dežele kot trezna in poglobljena predstavnica Severne lige, ki se je znala dvigniti nad povprečno raven svoje stranke. Med njenimi pomembnejšimi dosežki je vsekakor predsedovanje koordinaciji italijanskih dežel, na medijskem nivoju pa ji gre priznati učinkovit in odmeven nastop v znani oddaji 3. televizijske mreže RAI »Tempo reale«. Mediji so v krizi tudi v naši deželi. Kje vidite vzroke tega položaja, ki se celo slabša, namesto da bi se izboljšal, gospa Guerra? Živimo v zelo kočljivem trenutku, in to po vsej državi, ker žal občutimo posledice globalne krize, ki izvira iz politike, se razvija v institucijah in sega do vseh Zagotoviti obstoj našemu dnevniku Tožiti je sila neprijetno, vendar je v danih razmerah nujno. Zato je bil tudi sindikalni odbor našega dnevnika vesel povabila tržaškega občinskega sveta, da svetovalce in tudi širšo javnost podrobneje seznani s položajem PD. Novinarji smo namreč velikokrat slabi informatorji ostalih, tudi svojih kolegov, o lastnih težavah. Na sobotnem zasedanju na tržaškem županstvu smo lahko še enkrat ponovili, da smo - glede na izredno slabo finančno stanje podjetja - morali sprejeti sanacijski načrt, kar so že prej storili tiskarji. V skladu z načrtom, ki je osnova prošnje za pridobitev statusa »kriznega stanja«, je bila v drugi polovici decembra ukinjena ponedeljkova številka, znižalo pa se je tudi dnevno število strani. Za uslužbence je bila uvedena rotacijska dopolnilna blagajna, pri novinarjih je vsak v povprečju v dopolnilni blagajni 1 teden na mesec. Ob upoštevanju dejstva, da je podjetje v velikem zaostanku z izplače- vanjem osebnih dohodkov, je zato breme, ki ga nosi vsak posamezen uslužbenec, precejšnje. Novinarji smo svoj del bremena prevzeli v prepričanju, da drugače Časopisa ne bomo ubranili. Nesprejemljivo bi namreč bilo, da bi po pol stoletja obstoja glas našega dnevnika utihnil ali pa postal skoraj neslišen. Ge se torej zavedamo svoje odgovornosti, pa vsakič opominjamo tudi ostale na njihov del odgovornosti, kajti Primorski dnevnik je in hoče ostati »del tržaške stvarnosti« (kot je bilo rečeno na včerajšnjem srečanju) in širše deželne in vseslovenske skupnosti. Sindikalni odbor novinarjev PD izrazov sistema in torej tudi do informacije. Mislim, da recepta, po katerem bi rešili to problematiko, ni lahko najti. Vsekakor je treba izhajati iz osnovne ugotovitve, da je treba prej rešiti politični problem, potem institucionalnega in šele nato bomo lahko rešili vprašanja informacije, ki so vezana na splošno, sistemsko krizo. Moja politična stran meni, in jaz sem o tem zelo globoko prepričana, da je recept za izhod iz krize federalizem in možnost, da se skupaj s federalizmom uveljavi resnično liberistiCno gospodarstvo z vsemi posledicami, ki jih prinaša s seboj tak ekonomski in družbeni sistem. Vem, da je to težka in občutljiva tematika: danes Italija stopa na Celo Evropske unije in Čeprav že toliko časa govorimo o svobodni konkurenci, o liberizmu, o evropskih parametrih, je v resnici vse to v Italiji še popolnoma tuje. Mislite pri tem tudi na položaj založništva v naši dežeh? Ne bi se spuščala na to raven in bi se raje omejila na globalno analizo, ker naša dežela odraža v malem makroskopski državni sistem in smo na žalost še zelo daleč od uveljavitve regionalizma, da o federalizmu sploh ne govorimo. V resnici nihče ne mara federalizma, nihče ne mara liberalizma in res svobodnega trga, tako da se v Italiji nihče zares ne ukvarja s tem, da bi postali sodobna država na podlagi evropskih meril. Osebno sem za razširjeno lastništvo, za sistem, v katerem ni monopolnih lastnikov, za resnično demokratično in liberalno ureditev, v okviru katere lahko vsak državljan dobi svoje referenčne medije in sebi najbolj ustrezne tokove informacije. Se enkrat hočem poudariti, da je ta cilj podrejen globoki reformi celotnega sistema. Kaj pa glede informacije na deželni ravni, denimo v javnih občilih, in glede programov RAI? Tudi na tem področju položaj ni zadovoljiv: slovenskih televizijskih programov ni videti povsod, kjer živijo Slovenci, z začetkom informacije v furlanSCini pa še vedno odlašajo. Na tem področju se dogaja nekaj zelo čudnega. Osebno sem se zavzela že trikrat v tej zakonodajni dobi, prvič kot odbornica za kulturo, potem kot predsednica deželnega odbora in zdaj spet kot odbornica za kulturo in za zunanje odnose. Položaj je zelo, ah bolje rečeno neverjetno zapleten in celo nerazumljiv. Vrh državne ustanove RAI, pri tem mislim na predsednico upravnega sveta Morettijevo in na njene najožje sodelavce, se popolnoma strinja z nami in smo že podpisali sporazum za sodelovanje, da bi v naši deželi uveljavili večjezični in veCnarodnostni sistem informacije. Torej ne vec preživela koncepcija, ki samo podžiga stare polemike med Furlani, Slovenci in Italijani, ker je to pot, ki ne vodi nikamor, paC pa nov pristop, ki sem ga pred nedavnim odločno spet zastopala med razgovorom s predsednico Morettijevo: obudimo zamisel štirijezic-nih televizijskih programov; Ce je še mogoče, prevzemimo mrežo nekdanjih pretvornikov koprske televizije; ustvarjajmo program v sodelovanju z Italijani iz Istre, s Furlani, s slovensko in z nemško manjšino. Stroške si bomo že vsi skupaj razdelili, ker je predvsem važno to, da udejani-mo zamisel, ki bi bila pomembna na evropski ravni in bi koristila naši deželi, da se vsaj enkrat uveljavi taka, kakršna je: obmejna dežela, evropska dežela, multietnicna dežela. Predsednica Morattijeva se že dalj časa strinja s tem predlogom, vendar se zadeva ne premakne z mrtve točke. »Gre za krizo izjemnega obsega ki sploh ni samo gospodarska« Deželni sindikat novinarjev je glede položaja na področju sredstev javnega obveščanja večkrat odigral nehvaležno vlogo Kasandre. S predsednikom Gonom smo se pogovorili o sedanjem, povsem nespodbudnem trenutku. »O popolnem polomu na celi Crti mogoče Se ne bi govorili, vendar bi težko našli povsem zdravo strukturo. Na javni radiotelevizijski ustanovi Rai delovna mesta niso ogrožena, vendar pa je zelo očitna politična kriza. Na deželni ravni se bije bitka med Trstom in Vidmom in tudi glede slovenskih televizijskih poročil Se ni vse urejeno. Miru ni niti v ustanovi Rai, drugje pa divja neizprosna vojna. Ce se najprej zaustaviva pri Časopisu, pri katerem sem zaposlen - trenutno sicer kot nezaželjen elan redakcije (vodstvo Časopisa II Piccolo je tudi Gona dalo na seznam novinarjev, ki bi morali biti dve leti v dopolnilni blagajni, op. ur.) -, morava ugotoviti, da gre za Čuden razplet dogodkov. V začetku lanskega leta je prišlo do sindikalnega dogovora o »kriznem stanju«, Cez nekaj mesecev pa je založnik sporočil, da se je položaj izredno poslabšal ih določil, da mora 14 novinarjev v dopolnilno blagajno. In kakšne razloge je založnik navedel za tako drastične ukrepe? Poskok cene papirja, hudo zmanjšanje donosa reklame, upad prodaje in v zadnji fazi Se stroSek, ki ga nalaga nova novinarska delovna pogodba. Kljub vsemu naštetemu pa smo prvi primer v Italiji preventivnega kriznega stanja. Za posrednika se je po zadnji zaosbitvi odnosov ponudil prefekt, ki je izkazal veliko mero zavzetosti, da bi se položaj na našem dnevniku rešil. Tako je prišlo do premirja z obnovo pogovorov med založnikom in novinarji, ki naj bi zaenkrat trajalo do konca meseca.« Takšna je torej zgodba dnevnika II Piccolo, zakaj pa so drugi mediji zašli v težave? »Vsak medij ima svojo zgodbo. O Primorskem ne bom govoril, ker vi položaj veliko bolje poznate. Zelo svojstvena je tudi življenska zgodba dnevnika La Crona-ca, ki se je začela z rojstvom prvega TriesteOggi. Takrat smo bili novega dnevnika veseli, opozarjali pa smo na možnost, da se lahko »dogodivščina« v kratkem slabo konca. Do tega je prišlo, brezposelni novinarji so ustanovili zadrugo La Cro-naca, pri kateri so se odločili za sodelovanje z mogotcem La Štampo, in sicer po vzorcu Casopis-sendviC (manjši v večjem). Tudi to se ni obneslo, vendar pa bi rad predvsem poudaril, da smo kot sindikat zadrugi ponudili denarno pomoč, da bi sama izdajala časopis, vendar so se drugače odločili. In spet je vskočil Pa-ticchio (pobudnik prvega TriesteOggi, op. ur.), ki je obudil TriesteOggi, pri tem pa se poslužil recepta »ustvarimo Časopis brez novinarjev«. Nad takšnim receptom pa so založniki navdušeni! In še ukinitev televizijske postaje Teleanten-na, pri kateri se spet pojavi »neverjetni« Paticchio. Tudi njena zgodba je emble-matična, saj niso prodali glave, temveč frekvence, ki jih je potem zasedla komercialna televizijska postaja. Po Trstu se bo kriza v kratkem preselila Se v Videm, in sicer k našim bratrancem pri dnevniku Mes- saggero Veneto. Pripada namreč istemu lastniku (Melziju, op. ur.), ki se spopada z nizanjem dobička.« Res je, da je sindikat že dolgo opozarjal na nevarnosti, ki jih prinaša združevanje Časopisov pod isto založniško kapo. Vendar je v konkretnem storil vse, kar je bilo mogoče? »Kriza zadeva predvsem založniško področje. Založniki se niso vselej znali pravilno odločiti. Sindikat in ostale organizacije novinarjev smo takoj posegli, vsaj glede blažitve posledic posameznim novinarjem naraščanja brezposelnosti in zatekanja v dopolnilno blagajno. Večkrat smo se tudi prelevili v založnike, zadnjic tudi pri nas, ko smo ob zaostritvi spora pri dnevniku II Piccolo izdali številko časopisa La Cronaca, zato da smo ljudi obvestili, za kaj gre. Tudi mi upamo, da bo enkrat le konec te neznosne krize.« Stanovske organizacije novinarjev so se vsaj branile, kako pa so nastopali novinarji kot posamezniki? »Priznati moram, da sem pri kolegih na splošno zasledil precejšnjo otopelost, nekakšno vdanost v usodo. Skoraj nikoli in nikljer ni prišlo do ostrih protestov. Tudi ko smo sklicevali tiskovne konference, so poslušali, vzeli na znanje in šli. Res je, da je položaj velikokrat tak, da se Čutiš ali da si nemočen. Gre za splošno krizo zastrašujočega obsega: v dveh letih je v Italiji prodaja dnevnikov padla s 6 milijonov kopij na 4 milijone sedemstotisoc. Sedaj veliko dnevnikov prodaja darila in živi na njihov račun, za kakovost proizvoda ni nikomur veC mar. Zato so vsi dnevniki enaki in enako slabi,. ljudje godrnajo, vendar ne protestirajo. Silom raz- Upam, da je to samo zaradi birokratskih in organizacijskih težav, ker verjetno v kratkem času ni lahko rešiti tako zapletenih zakonskih in tehničnih problemov. Pri tem je deželna uprava pripravljena sodelovati, tudi s finančnega vidika lahko zagotovi vnaprej določena sredstva. Osebno se bom trmasto borila, ker se mi zdi nemogoče, da se tega vprašanja ne da rešiti. Kriza je zajela tudi naš časopis in kot veste, Primorski dnevnik odigrava posebno vlogo v svetu medijev naše dežele, ker je namenjen slovenski manjšini, vsaka manjšina pa ima posebne, specifične potrebe tudi na področju informiranja Tako je. Verjetno se le redki zavedamo, da so danes manjšine bogastvo, ne pa navlaka, da se danes Evropa vedno bolj usmerja k manjšemu upoštevanju nacionalnih držav in pripisuje vedno večji pomen izrazom kulturnih razlik znotraj posameznih držav. Ne bi rada, da bi me narobe razumeli in se bom zato zatekla k preprostemu primeru: programi Evropske unije težijo k valorizaciji združevanja Evrope, k premošCanju meja, k dialogu in sodelovanju med ljudmi, ki pripadajo različnim državam, Čeprav sodijo v isto zemljepisno območje. To pomeni, da Evropska unija valorizira razlike in etnične pripadnosti na teh območjih. Namen tega seveda ni razčlenjevanje in razbijanje Evrope, nasprotno, tak pristop je neobhodno potreben za to, da se Evropa združi. Zato je treba valorizirati svoje korenine, svoj izvor, premostiti ovire in meje, seveda ob polnem spoštovanju držav. Vse to je v duhu sedanje Evrope, je v duhu Maastrichta, je duh, ki preveva delovanje evropskih komisarjev. Verjetno je pri nas še premalo občutka za to, kam gre Evropa. Predvsem se tega premalo zavedajo dežele, ki v Italiji še prevečkrat menijo, da so manjšine neke vrste nesreCe. Ponavljam: manjšine niso nekaj, kar države-razdvaja, ampak ti-std) kar jih združuje. Paradoks je, da so ravno manjšine znale nuditi pomembne primere mirnega sožitja. In pri vsem tem Primorski... Jasno je, da dnevnik uveljavlja kulturo in druge izraze slovenske manjšine. Torej ni samo sredstvo obveščanja, ampak je poleg tega tudi politično sredstvo za manjšino in za vso družbo. Vendar pazite, tu ne mislim na neko nizko politiko, ampak na plemeniti pomen te besede, na politiko ustvarjanja Evrope. Večkrat me je strah spregovoriti o teh mislih, ker nekateri ne razumejo zlahka teh pojmov, ker se je doslej premalo govorilo in delovalo v tej smeri. Primorski dnevnik je lani spomladi aktivno podprl pobudo Slovenske Evrošole. Naši dijaki so spoznali mla- de manjšince z vseh koncev Evrope, vsa javnost pa je spoznala, da so v Evropi manjšine nekaj normalnega, da nismo nikakršna Čudna redkost, da je drugačnost pravzaprav pravilo... Zelo lepo se spominjam tiste pobude, bilo je res čudovito... In pravilo v Evropi je tudi večjezičnost. Res bi bilo vredno, da bi oni, ki se pri nas ukvarjajo s politiko, dosti veC potovali po Evropi, da bi obiskovali središča, kjer ustvarjajo in vodijo dogajanje, ker bi se tako dokopali do sodobne občutljivosti, ki se je uveljavila po Evropi. Za osebo, ki potuje v Bruselj ali v Strasbourg je večjezičnost nekaj povsem normalnega, nekaj, kar je del današnje evropske kulture. Zal mi živimo še vedno na obrobju velikega dogajanja in doživljamo dogajanje in tokove z nekajletno zamudo. Tudi pobude, kakršno ste omenili, in seveda tudi vaš dnevnik lahko vplivajo v to smer. mer jim - kot novinar - ponudiš slabši proizvod, oni pa nič, ne pišejo protestnih pisem, ne razburjajo se pretirano, samo v danem trenutku ne kupijo veC časopisa. Leta so nas bombardirali s televizijskimi plehkimi nanizankami in rezultati so tu: kupiti Časopis je dejanje svobodnega odločanja in tega je vse manj.« Tokrat si se tudi sam znašel med ogroženimi. Kako si in še doživljaš uvrstitev med »odpisane«? »Kot oseben pritisk založnika name in tudi kot napad na organiziran nastop novinarjev. Spomniti se moramo, da je poskus odgovornega urednika, da predsedniku deželnega sindikata preklice sindikalni dopust, sprožil izredno ostro reakcijo redakcije (takojšnjo stavko, op. ur.). Možnosti maščevanja se malokdo odpove. Vendar pa v postopku, ki si ga je izbralo lastništvo mojega dnevnika, vidim predvsem nevarnost izoblikovanja proskribcij-skih list. Proti temu sem in bom vedno.« Vloga sindikata je torej vse potrebnejša, vendat bo sedanji sindikat kos izzivom, ki jih postavlja v nedogled trajajoča kriza? »Stalno poslušam pripombe na raCun sindikata, moral bi narediti to in ono, oskrbeti bi moral pravno službo in še vrsto drugih ser-visov. Nedvomno bi bilo vse to potrebno, toda sindikat smo mi, vsi novinarji. Ce se je na deželni ravni izoblikovala preveč »vertikalna« struktura, je treba pripisati dejstvu, da je zadnja leta v njem prostovoljno delala pešCica ljudi, medtem ko bi razmere zahtevale veC oseb, ki bi se posvečale izključno sindikalnemu delu. Bližamo se volitvam (vodstva deželnega sindikata, op. ur.) in morali bomo razmisliti tudi o tem. Osebno pa mislim, da bi moral sindikat bolj povezovati novinarje. Na vsedržavni ravni pa bi moral sindikat razviti svoje domišljijske sposobnosti: sploh si ne zastavlja vprašanj glede novih sredstev obveščanja, glede televizije se tudi sindikat ni izvil iz logike »za javno-proti zasebni« oz. obratno. O tehnoloških inovacijah nima izdelanega programa, npr. o internetu oz. o novinarjih v svetu, ki se nenehno spreminja. Teze založnikov, da »bomo odslej Časopise delali kar z internetom«, je lahko zavrniti, saj je treba imeti prej Časopise, toda tudi novinarji smo velikokrat razoroženi v razpravah o bodočnosti informacije. Zato pa so skomine vseh, ki bi našo vlogo radi izničili, velike; njim in sebi velja še enkrat ponoviti, da je novinarsko posredovanje znak demokracije, v pluralnem sistemu seveda. Z demokracijo pa si danes vsi radi polnijo usta, posebno, ko jo kratijo drugim.« Breda Pahor Podjetje: gre za hudo krizo Družba OTE Spa, ki izdaja II Piccolo, ima o krizi pri časopisu povsem drugačno stališče od sindikalnih organizacij. Pravi namreč, da si je vse od 3. oktobra lani nenehno prizadevala za soočanje, ki naj bi omogočilo dogovor za izhod iz hudih težav. V ta namen je sindikalnemu odboru, zvezi založnikov sindikalni odbor pokazal pripravljenost za razpravo o nakazanih vprašanjih, pravi še podjetje, so se v naslednjih dneh trikrat sestah. Obenem je uprava podjetja sprejela zahtevo, da zamrzne izvajanje predvidenih posegov. Pogajanja pa niso privedla nikamor: sindikat je znova postavil predhodne pogoje glede inštrumen- (FIEG), sindikatu (FNSI) ter ministrstvu za delo predstavila novi načrt za prebroditev krize. Sindikalni predstavniki se niso hoteli pogovarjati o vsebini načrta in posegih ter so proglasili nekaj dni stavke, a z raznimi javnimi pobudami skušali dejansko izkriviti pravo naravo posegov. Zatem je ministrstvo za delo poslalo povabilo, naj začasno prekinejo postopek načrta v pričakovanju na odobritev nove vsedržavne delovne pogodbe. Potem ko je direktor opravil analizo položaja, je prišlo do nove stavke. Sledila so srečanja tako na sedežu podjetja kot v Rimu, vendar je prišel do izraza odklon do vsakršnega soočanja o vsebini načrta. Sindikalni odbor se je zatem obrnil na sodišče z zahtevo, da proglasi kot nelegitimne v načrtu predvidene posege in prepreči podjetju, da prične s prenovo. Sodno pobudo je podprl in se ji pridružil deželni sindikat. Podjetje pravi, da se je v takih razmerah odločilo za nov korak: 9. januarja je sindikat povabilo na sestanek, na katerem je znova poudarilo neobhodno potrebo po preustroju, ker se je medtem položaj še poslabšal. Sindikalnemu odbora je Uidi predstavilo podroben načrt o novi ureditvi dela v uredništvu, ki predvideva tudi poimenski seznam odvečne delovne sile. Ker je tov, ki naj bi se jih poslužili za prehod na novo organizacijo dela, obenem ni hotel načeti vprašanja znižanja stroškov, pri čemer je predlagal povišanje cene časopisa in še večje žrtve za neno-vinarsko osebje. Podjetje je bilo pripravljeno proučiti tudi drage možnosti, s katerimi bi se izognili znižaju števila zaposlenih, vendar bi morale zagotavljati učinkovitejšo organizacijo dela in enak prihranek. Podjetje trdi, da je s sindikalne strani povsem manjkala volja po skupnem iskanju poti, ki bi zagotovila sanacijo in se je zato proti svoji volji odločilo za izvajanje nove organizacije dela v uredništvu, istočasno je uvedlo dopolnilno blagajno za odvečne časnikarje. Na vsak način izraža pripravljenost, da v vsakem trenutku sede za pogajalsko mizo. Taksno je bilo stališče podjetja še do pred nekaj dnevi. Po posredovanju prefekta pa so se v petek pogajanja res obnovila in so v teku. Podjetje je namreč sklenilo, da zainteresiranih novinarjev ne pošlje v dopolnilno blagajno, temveč na dopust, a sindikalni odbor je suspendiral proceduro za urgentni postopek na sodišču. Konec meseca se bosta obe strani spet sestali pri prefektu, kateremu bosta poročali, kaj je izšlo iz pogajanj. NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. januarja 1996 ______V AVSTRIJSKIH ČASIH SMO JIH V GORICI IMELI PRECEJ_ Politični spori so botrovati tudi konkurenci med bankami Smo pred srečnim razpletom zadeve Kmečke banke, ki je pred dvema letoma, pred prihodom dveh komisarjev, ki ju je v Gorico poslala Danca d’Italia, v svojem portfeju imela 20 odstotkov vsega bančnega poslovanja v današnji goriški pokrajini. Ta odstotek je zelo visok in kaže na uspešno delovanje te slovenske banke, ki je nastala na začetku našega stoletja. Gorica je takrat bila središče velike dežele, v kateri sta kar dve tretjini prebivalstva bili slovenski. Razmerje sil v narodnostnem okviru je bilo torej čisto drugačno od današnjega. V mestu Gorici je sicer prevladovalo prebivalstvo italijanske narodnosti, vendar pa, tako nam povedo podatki ljudskega štetja iz let 1910 - 1911, smo v mestu Slovenpi številčno že bili blizu številu prebivalcev, ki so se opredeljevali za Italijane. Dobri dve desetletji so se namreč slovenski ljudje, ki so se s podeželja priseljevali v mesto, ohranjali kot Slovenci. Asimilacije je bilo vedno manj. Za to se je treba zahvaliti predvsem malim slovenskim podjetnikom, trgovcem in obrtnikom, in še zlasti vodilnemu med njimi, tistemu Andreju Gabrščku, ki je v svet vrgel parolo »Svoji k svojim«. Ti ljudje pa so potrebovali tudi finančno pomoč in za to so skrbele banke, ki so jih bili naši predniki ustanovili. Lahko bi tvegali trditev, da so slovenski ljudje v bančnem smislu v Gorici takrat imeli skoraj monopol. Že na začetku leta 1883 je bila ustanovljena Goriška ljudska posojilnica. Bila je odraz takratnega enotnega slovenskega političnega gibanja. Poslovala je po pravilih zadružnih posojilnic, t.j. sprejemala je le hranilne vloge in dajala posojila. V obeh primerih so z njo poslovali le člani. Ge si želel dobiti posojilo si se moral včlaniti. Leta 1897 so premožnejši goriški trgovci ustanovili še eno banko, t.j. Trgovsko -obrtno zadrugo. Ta je že bila banka kapitalističnega tipa, ni poslovala na preprosti zadružni podlagi, kot so to delale posojilnice, ki so takrat že nastalaje na goriškem podeželju. Posojilnice ustanovljene sredi devetdesetih let so imele enotni značaj. Tiste ustanoveljene ob koncu stoletja pa so že bile odraz političnih sporov in so bile predvsem domena klerikalnih krogov. Kardinal Missia, ki je konec stoletja iz Ljubljane prišel v Gorico za nadškofa, je namreč s Kranjskega k nam prinesel politično ostrino in spore na vsa področja javnega življenja. Pred njim je na podobnih pozicijah bil dr. Anton Mahnič, a ta se je omejeval na ideološko plat. Missia je prisilil goriškega klerikalnega prvaka dr. Antona Gregorčiča, da se je oddaljil od liberalcev, ki sta jih vodila dr. Hernik Tuma in Andrej Gabršček. V dotedaj enotnem slovenskem političnem gibanju pri nas je prišlo do usodnega razkola, ki se je kazal na vseh področjih. Tudi na bančnem. Komaj ustanovljena Trgovsko - obrtna zadruga je bila trdno v rokah goriških liberalcev. V maju 1899 je prvič prišlo do besednih spopadov na občnem zboru članov Goriške ljudske posojilnice. Liberalec dr. Henrik Tuma ni bil všeč klerikalcu prof. Ivanu Berbuču, ker da je tudi predsednik trgovsko - obrtne zadruge. Berbučeve besede niso zalegle. Tuma je bil izvoljen z dvotretjinsko večino. Bil pa je to prvi javni znak ta razkol. 17. julija 1899 so kle- rikalni prvaki ustanovili Centralno posojilnico, za predsednika je bil izvoljen grof Alfred Coronini, v odboru so bili najbolj vidni predstavniki katoliške struje na Goriškem. Ti so želeli vsemu navkljub dobiti v roke tudi že prej imenovano Goriško ljudsko posojilnico, ki je bila v mestu in bližnjem podeželju zelo uveljavljena. 29. aprila 1900 je bil občni zbor. Se pred njim so tako eni kot drugi v to najstarejšo goriško slovensko hanko dali vpisati precej svojih somišljenikov. Na občnem zboru pa je liberalna lista dobila 1721 glasov, klerikalna pa komaj 1120. Sele po tem porazu so klerikalci zagnali svojo Centralno posojilnico. Sicer so klerikalci dejansko imeli v rokah tudi Goriško hranilnico (Cassa di Rispar-mio di Gorizia - Goerzer Sparkasse). To nastarejšo goriško banko, ustanovljeno že leta 1831, je namreč vodil odbor v katerem so bili goriški nadškof kot predsednika ter župnika stolnice in cerkve sv. Ignacija na Travniku. V tistih letih so vsi trije bili Slovenci. Nadškof je bil kardinal Missia, bil je torej tudi predsed- nik Hranilnice. Italijansko časopisje ga je takrat napadalo, češ da z denarjem Hranilnice podpira slovenska društva. Prav tako so ga napadali tudi goriški slovenski liberalci, ki so ga obtoževali, da podpira le katoliški tabor. Missia je takrat politično podpiral tisto katoliško strujo, ki sta jo vodila brata Pavlica in ki je bila proti dr. Antonu Gregorčiču.Tudi s pomočjo banke kateri je predsedoval. Znano je, da je del svojih zaslužkov hranilnica namenjala skladom za reveže v župnijah. Ko je p riško do političnega razkola so se tisti slovenski župniku, ki so podpirali Gregorčiča, kar na lepem znašli brez prispevkov iz Gorice za svoje reveže. Čeprav je uradno šlo za čisto normalne prispevke, ki se lahko dajo ali pa ne, so župniki kmalu razu- meli kam piha veter in marsikdo se je kaj hitro oddaljil od Gregorčiča ter presedlal na drugo stran. Ze kmalu je denar za reveže tiste župnije spet prihajal iz Gorice. Politični boj tudi na gospodarskem področju se je nadaljeval tudi v naslednjih letih. Po Missijevi smrti si je sicer dr. Anton Gregorčič opomogel tako, da je leta 1904 ustanovil svojo Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev. To je bila zveza zadrug v sporu z ljubljansko katoliško zadružno zvezo in podobno liberalno,„ki je svoj sedež imela v Celju. Zadružne zveze so v Avstriji imele svoj pomen, saj so dobivale podporo tako od dunajske vlade kot od deželnih vlad. Imele pa so pravico finančnega in poslovodnega nadzora nad včlanjenimi zadruga i. Kdor je načeloval zadružni zvezi (ta je morala imeti najmanj 50 včlanjenih denarnih ali drugih zadrug) je torej imel tudi politično moč. V naslednjih letih je na Goriškem bilo ustanovljenih več novih posojilnic. Pobudo zanje so dajali razni politični prvaki, včlanjevale so se v vse tri slovenske zadružne zveze. Konkurenca je bila velika. V marsikateri vasi sta bili ustanovljeni kar dve konkurenčni posojilnici. Niso imele možnosti obstoja, kar se je pokazalo kasneje, v italijanski dobi, ko jih je kar odpihnilo. Nekatere so prenehale z delovanjem že v avstrijskih časih. Preprosti ljudje na vasi so sicer bili ponosni, da upravljajo posojilnico, dejansko so od tega korist imeli le politični prvaki v Gorici in v Ljubljani. Tik pred koncem prvega desetletja je Trgovsko - obrtna zadruga bankrotirala. Bila je lastnik Trgovskega doma, Hotela Park na Telovadnem trgu (danes vojaška komanda na Trgu Battisti), Hotela pri Zlatem jelenu, itd. Odvetnika Tume že več let ni bilo v vodstvu te najmočnejše slovenske banke v mestu, bankrot je spravil v hude težave Andreja Gabrščka in njegove privržence. Poskusi rešitve niso pomagali. »Praznino« so izkoristili Ljubljančani, ki so leta 1910 v Gorici odprli podružnico Ljubljanske kreditne banke. Ta je kaj kmalu postala zelo močna, povezana je bila z Ljubljano, Trstom in tudi s Prago. V Ljubljanski kreditni banki je namreč bila soudeležena Zivinostenska banka iz Prage. To praznino so skušali še prej izkoristiti drugi. Tudi odvetnik Tuma, ki je takrat, kot socialdemokrat, ustanovil Goriško delavsko posojilnico. Delavci pa so bili reveži, niso imeli denarja, da bi ga vlagali v banko, zaradi tega ta Tumova pobuda ni imela uspeha. Med goriške klerikalce in liberalce se je vrinil nov tekmec. To je bila Kmečka stranka odvetnika Alojzija Franka. Ta je spretno izkoristil nezadovoljstvo zaradi zdrah med klerikalci samimi in tudi med temi in liberalci in v letu 1907 ustanovil svojo Kmečko stranko. Nasprotniki so jo z zaničevanjem označevali kot »agrarno«. Odvetnik Franko je prej bil v upravnih svetih Trgovsko - obrtne za- druge in Goriške ljudske posojilnice, ob političnem razkolu leta 1899 se je opredelil za klerikalce in postal član upravnega odbora centralne posojilnice. Zaradi tega se je dobro zavedal kakšen pomen imajo banke tudi v političnem življenju. Na deželnih volitvah leta 1908 so imeli kandidati predlagani od Kmečke stranke precejšen uspeh. Stranka se je takrat utrdila in pridobila na ugledu. Dr. Alojzij Franko pa si je želel tudi gospodarsko oporo. Zaradi tega je bila dana pobuda za ustanovitev več posojilnic in drugačnih zadrug, vse te naj bi se včlanile v komaj ustanovljeni že četrti slovenski zadružni zvezi. Ustanovili so jo v Ljubljani prvaki slovenske liberalne stranke, ki jim ni prijala celjska Zveza slovenskih posojilnic. Goriška pa je takrat s posojilnicami in drugimi zadrugami bila že kar precej nasičena. Posojilnic je bilo že več kot osemdeset. Samo v letu 1908 so jih ustanovili 33. Zvezini prvaki so hoteli svoje postojanke imeti povsod. Zaradi tega so odvetnik Franko in njegovi lahko ustanovili nekaj gospodarskih in finančnih zadrug, še zlasti v nekaterih krajih Vipavske doline in na Krasu. Med njimi je bila tudi posojilnica v Doberdobu, ustanovljena že leta 1908. V Gorici pa so leta 1909 ustanovili Kmečko banko. Ta je bila ustanovljena 10. marca 1909. Na sodišču v Gorici je bila registrirana že 26. marca. O njej se je nekaj dni kasneje razpisal Kmečki glas, uradno glasilo Slovenske kmečke stranke. Poslovati je pričela 20. aprila 1909. Zanimivo je, da je njen prvi sedež bil v palači Attems na goriškem Kor-nu. To iz zelo preprostega razloga. Odv. Alojzij Franko, ki je bil predsednik Kmečke stranke, je bil tudi predsednik Slovenskega kmetijskega društva. V tem društvu je za podpredsednika bil grof Žiga (Sigismund) Attems, ki je odstopil nekaj pritličnih prostorov v svoji palači za delovanje vseh teh kmečkih organizacij. Tam je svoje mesto, sicer le za nekaj časa, dobila tudi Kmečka banka. Ze nekaj let kasneje se je preselila na drugo stran trga, v stavbo, kjer je svojčas bila Podgornikova drogerija, in sicer v stanovanje v prvem nadstropju. Kmečka banka se ni omejevala samo na poslovanje v mestu. Ze sestava njenega prvega odbora nam pove, da je njeno zanimanje bilo usmerjeno v celoten goriški prostor. Poleg predsednika odvetnika Franka je v prvi odbor bil izvoljen, kot njegov namestnik, Ivan Sau-nig, veleposestnik in lastnik opekarne v Biljah, ki je v tem kraju bil tudi Zupan. Odborniki so bili: Franc Obljubek, veleposlanik in župan v Koj- skem; Ivan Križman, veleposlanik in učitelj v Dornberku; Alojz Bandelj, veleposestnik v Podgori; namestnik odbornika je bil Anton Mikuž, veleposestnik in gostilničar v -Sv. Luciji. V nadzorstvu so bili Anton Križnič, veleposestnik, tovarnar in župan v Kanalu; Josip Klanjšček, posestnik in župan v Steverja-nu; France Špacapan, posestnik in lastnik opekarne v Ozeljanu; Rudolf Fiegl, posestnik v Pevmi; Franc Bajt, nadučitelj v Solkanu; namestnik članov nadzorstva je bil Ivan Koglot, posestnik v Vrtojbi in solastnik opekarne v Bukovici. Ze v začetku svojega poslovanja je Kmečka banka bila tarča škodoželjnih političnih napadov. Liberalci so previdno molčali, saj je njihova bančna uspešnost bila pod vprašajem po bankrotu Trgovsko - obrtne zadruge. Klerikalci pa so z več članki v Gregorčičevi Gorici ostro napadli novo banko in v istih člankih hvalili svojo Centralno posojilnico. Škodoželjnost je takrat bila ena izmed prvin političnega boja. Predsednik odborniki in nadzorniki so se kot prvi vpisali v seznam zadružnikov Kmečke banke. V seznamih članov dobimo ljudi iz vseh krajev Goriške. Kmečka banka je pričela poslovati šele konec aprila 1909. Do konca leta je imela že 223 članov, to pomeni klientov, saj so tudi v njenem primeru opravka z banko lahko imeli le člani. Nekateri med njimi so v tem času le vplačali svoj delež, drugi pa so z banko imeli že po več denarnih operacij. Kmečka banka je namreč poslovala po pravilih zadružnih bank. Lahko je le sprejemala hranilne vloge in dajala posojila. Denarne operacije se torej nanašajo le na ti dve postavki. V letu 1910 je Kmečka banka pridobila novih 50 članov, v letu 1991 jih je novih bilo 46, v naslednjem letu 67, v letu 1913 še nadaljnih 68, v letu 1914 še 67, v letu 1915 pa samo 5 novih članov. Avstro- ogrska je bila že v vojni s Srbijo in Rusijo, ljudje niso več spraševali po posojilih, kaj kmalu pa je tudi Italija vstopila v vojno. Ljudje so šli v begunstvo. Iz Gorice se je umaknila tudi Kmečka banka, ki je sicer nadaljevala s poslovanjem. Slo pa je v glavnem za vračanje najetih posojil. Po končani vojni se je Kmečka banka vrnila v Gorico, prva naloga upraviteljev je bila urediti vprašanja nastala v vojnem času. Poleg starih je pridobila nove člane - zadružnike. V fašističnih časih je v Gorici delovala skoro neopazno, pa čeprav je imela okrog tisoč članov. Njeni upravitelji niso takrat posedovali velikih stavb na glavnih goriških ulicah, zaradi tega so fašisti to slovensko banko, kot veliko drugih, pustili pri miru. Kmečka banka je edina med slovenskimi bankami v Gorici preživela fašistično dobo in 2. svetovno vojno. Po njej se je lepo razvijala. Njeno življenje zadnjih desetletij nam je dobro znano. Marko VValtritsch NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. januarja 1996 "| ^ Mi ščemo biti Slovenci! Če smo izgubili zibelko slovenstva - Koroško, kako se nam je posrečilo dobiti Prekmurje? Razglas mariborskega Narodnega sveta Slovencem med Rabo in Muro, ki so ga v obliki letaka odvrgla letala Maistrove letalske eskadrilje, je nosil datum 11. marec, 1919. »Predrage brate Slovence in ljube sestre Slovenke« je navduševal za priključitev k novi jugoslovanski državi. Napisan je bil v narečju in govoril je: »Ali ste že Culi veselo pesem našega goristajenja in novega narodnoga življenja? Naša slovenska krajina je bila dozdaj pod žme-tnim jarmom. Asiaski ropar Voger nam je gospudoval, okoval nas je v žmetne lance suženstva ... Zdaj je voger-ska država vniCena, razpadnola je na vnogo falatov. Krone sv. Stefana veC ne ... Slovaki ščejo biti v češkoslova-škoj državi, Ukrajinci v ukrajinskoj državi, Srbi, Hrvati in Slovenci pa v Jugoslaviji...« Razglas je prepričeval Prekmurce, naj ne postanejo hlapci Ogrov, Zidov in ogrskih brezbožnih socialnih demokratov. »Nieden Voger nas ne-mre siliti, da bi mi bili dele hlapci... Zato SCemo vsi voliti za Jugoslavijo. V Jugoslaviji dobimo svoje slovenske pravice v cerkvi, v soli, v sodnijah in trgovini. Slovenski jezik bo državni jezik v slovenskih pokrajinah.« Po vsebini razglasov sodec je madžarska propaganda govorila Prekmurcem, naj se ne odločijo za Jugoslavijo, kjer ne bo ne miru ne kruha. Strašili so s pravoslavnimi Srbi, CeS da bodo Slovencem »voro katoliško vzeli«, in s Hrvati, ki so »v Medjimurju kradnoli«. Muri ne mostov napravili in dobrih cest? Zakaj nega železnice z Lendave v Soboto?« Kaj vse je pljuskalo ob Prekmurce V razglasu je bil tudi tale odločen poziv: »Poberite se Vogri ... Sram vas boj pred celim svetom! Poberite se z slovenskoga kraja!« Na koncu so bile v prekmursko narečje prevedene še besede predsednika Narodnega sveta Države SRS, dr. Antpna Korošca: »Zdignite glave, rešenje se bliža!« Tretji razglas, ki ga, sodeč po jeziku, najbrž ni pisal domačin, je najbrž nastal že kot rezultat spoznanja, da ne kaže Madžarov vsevprek zmerjati in jih razglašati za roparje. proletarsztvo prisziljeno na to, ka najk szamo vzeme v roke ravnanye vlade i sze za szvojo prisesztnoszt szkrbi.« Nova oblast v Prekmurju, o katerem je Miško Kranjec v knjigi Mladost v močvirju dejal, da ima »proletarsko zemljo brez proletarske zavesti«, se ni bujno razrasla. Nekateri Kranjčevi junaki niso mogli verjeti niti »neki Jugoslaviji, kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, neki novi gospodi, ki bdi, da govori naš, slovenski jezik, ko pa mi, ki se tudi imamo za Ciste Slovence, od tega njihovega jezika ne razumemo skoraj prav nic. Srbe smo morali klati v tej vojni ...« Slovenska krajina na Ogrskem Se najbližje resnici je bila ugotovitev pisca letaka, ki je zapisal, da je misel o Jugoslaviji tudi v Prekmurju našla rodovitna tla. Takoj zatem je dodal: »Toda naš narod na Ogrskem je brez vsake organizacije, brez vsake narodne izobrazbe. Zato ne more za uveljavljanje jugoslovanskega načela mnogo storiti. Ce bi tudi začel, bi ga še močnejši Madžar nad-krilil in še v zadnem hipu poskusil, da mu stopi na tilnik ...« V pismu rojakom v Sloveni- »Hiša ogrskih Slovencev« piše pod podobo v knjigi dr. Josipa Grudna Zgodovina slovenskega naroda Mariborski Narodni svet je madžarsko propagando, Ceš »Ce te v Jugoslaviji, note meh-kaj jesti«, označil za grdo laž. Premurce je prepričeval, da imajo Jugoslovani še preveč živeža in da ga bodo lahko še drugim dajali. Za novo jugoslovansko državo so rekli, da je rodna tudi »na železji, pe-holji, šteingolji«. Tudi ni sba-hu, da bi odpravili domači jezik, ki da bo v Jugoslaviji samo še povzdignjen. V drugem razglasu, ki ga je napisal prelat dr. Matija S. Slavic, ki je zase zapisal, da je SoboCanec, so bili Ogri samo Se aziatski roparji, »šteri bi meso z nas pojeli za bi Spise •••« Sledila so vprašanja: »Zakaj je telko Slovencev moglo v Ameriko oditi? Kda smo kaj dobroga dobili od Vogrov? Nikda ne! Zakaj je v staroj Austriji vse boljše in lepše bilo kak na Vogrskem? Zakaj so na »Madžarskemu ljudstvu nećemo delati krivice,« se je razglas obračal tudi na O gre. »Madžari naj bodo za sebe. Zakaj bi eden drugega tlačil. Ce oni ljubijo in spoštujejo svoj jezik, mi tudi, Ce oni hočejo v šoli, pri uradih, v cerkvi svoj jezik, mi tudi. Kako veselo bo, ko bomo Slovenci vsi skupaj in bo naš materni jezik imel povsodi poštenje!« Razglas se je na koncu skliceval na Mojzesa, ki je ob odhodu Izraelcev iz Egipta svojim tlačiteljem rekel, da jim ne pusti niti »pajzlja«. »Niti pai-žla! To bodo naš odgovor na madžarske poskuse, da nam odbgajo kos naše zemlje! » Jugoslovanska propaganda pa ni bila edina, ki je takrat pljuskala ob Prekmurce. Triindvajsetega marca 1919 je revolucionarna oblast razglašala prekmurskemu ljudstvu: »Vdarila je ona vora, gda je ji so napisali, da Jugoslavija sega tja do Slovenje vasi pri sv. Gothardu. Na Ogrskem je približno sto tisoč Slovencev, ki so majhen in najmanj zaveden del matične skupnosti, toda ne po lastni krivdi. Nobena šola ni bila slovenska, niti najmanjša ljudska šola ne. Slovenski jezik je veljal za nekulturni, madžarski jezik pa za gosposki jezik. »Naš narodni sovrag nas je spravil tako globoko, da naš človek ni več vedel, da je Slovenec,« je bilo reCeno v pismu. Ko so navajali vasi in mesteca, ki jih je obsegala slovenska krajina na Ogrskem, so navedli tele kraje: Monošter sv. Gottharda na Rabi, Doljni Senik na Rabi, Gornji Senik, Stefanova, Dolenci (župnija urednika No vin), Gornji Pebovci ali Nedelja, Sv Jurij, Grad, Per-toCa (Sv. Helena), Cankova, Pisatelj Miško Kranjec je Prekmurje dokončno priključil Sloveniji (Foto: Tone Stojko) PeCarovci (Sv. Sebastjan), Sv. Benedikt, Martijanci, Tišina Murska Sobota, Bogojina, Do-bronik, Turnišče, Beltinci, Crešnoci in Dolnja Lendava s Slovenskimi goricami, Puconci, Petrovci, Bodonjci, Sobota. »Slovencev v tej krajaj nas je okoli 115.000. Ce se nam ešče pridružijo sosidi na vogrskoj ali nemškoj meji, ki so šCe nekdaj bili Slovenci, nas je okoli 140.000,« je pisalo v pismu. Prekmurje je v tem Času za šest dni dobilo še Mursko republiko. Odločilno vlogo je imel Vilmoš Tkalec, domačin iz Turnišča, ki je bil po prvi svetovni vojni poveljnik obmejnih policijskih enot vzdolž Mure in se je pridružil bolješvi-kom. Kot namestnik ljudskega komisarja Železne županije je upravljal Slovensko krajino in bil tudi politični pooblaščenec za »vendske zadeve« s sedežem v Murski Soboti. Oklic in propad Murske republike Kako je prišlo do ustanovitve Murske republike? Ko je maja 1919 ljudski komisariat za notranje zadeve v Budimpešti zaCel preiskavo o vplete- nosti Tkalca in drugih v tihotapstvo in najbrž tudi o njegovih sumljivih zvezah, se je Tkalec, ki se je malo prej mudil v Avstriji, odločil za oborožen upor. Kot piše France Filipič v Enciklopediji, je za akcijo pridobil poveljstvo vojaških enot, podprli pa so ga tudi nekateri kmetje, narodno čuteči Madžari in nekateri plani sveta murskosoboškega okraja. Devetindvajsetega maja je razglasil odcepitev Slovenske krajine od Madžarske republike svetov in oklical Mursko republiko. Izvoliti se je dal za predsednika republike, poveljstvo oboroženih sil, katerih skupna vojska je s 300 prostovoljci z Goričkega štela 1194 vojakov in 36 Častnikov, pa je prevzel stotnik J. Perneczky. Uporniki so ustavili vlake in razstrelili železniško progo med Gornjimi Petrovci in Sa-lovci. V obvestilu Budimpešti so zapisali, da je razglasitev republike temeljna pravica narodov do samoodločbe ter da želi imeti Murska republika prijateljske odnose z Madžarsko. V Enciklopediji piše, da je Tkalec samo izpolnjeval navodila protirevolucionarjev v tu- jini, katerih cilj je bil zrušiti oblast sovjetov na Madžarskem in obnoviti stari režim. »Čeprav Slovenec po rodu, je bil Tkalec brez slovenske nacionalne zavesti, republika, ki jo je razglasil, pa zgolj tvorba oblastiželjnega Človeka in tragična epizoda v zgodovini slovenskih množic v Prekmurju.« Madžarska vojska je okrog Slovenske krajine razvrstila šest bataljonov in poldrugo baterijo. Drugega junija je napadla za odpor slabo pripravljeno republiko in naslednjega dne zjutraj zasedla Mursko Soboto. Murska republika je prenehala obstajati. Vodstvo s Tkalcem je pobegnilo v Avstrijo. Ljudstvo je moralo za kratek Cas še enkrat sprejeti boljševiško oblast. Konec madžarskega jarma Ko so Prekmurci že »mislili, da bodo šli dogodki mimo njih,« je mirovna konferenca 12. avgusta 1919 Kraljevini SHS dovolila, da njena vojska zasede Prekmurje in da bo severna meja nove jugoslovanske države potekala po razvodnici med Muro in Rabo. To je 4. junija 1920 potrdil tudi Trianonski sporazum, s katerim je Ogrska izgubila ozemlja, naseljena z nemadžarskimi narodi. Prekmurski človek je bil rešen tisočletnega madžarskega jarma. Obljuba, ki jo je dal regent Aleksander 6. januarja 1919, da bo izvedel agrarno reformo, predvsem pa razdelil veleposestniško zemljo, ni bila izpolnjena po željah sezonskih delavcev, berošev, brezzemlja-šev in malih kmetov, Čeprav so jo pri agitaciji za združitev Prekmurja s Kraljevino SHS najbolj poudarjali. Na pol v šali na pol zares pravijo, da je »dokončno priključitev« Prekmurja k Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji uspešno izpeljala šele nova generacija prekmurskih pisateljev. Med njimi je imel vsekakor najvidnejšo vlogo Miško Kranjec, ki je kot desetletni fant tudi sam doživel homatije boljševiške revolucije v Prekmurju. Pa tudi preprosti ljudje so potrebovali Cas, da so v sebi premagali bremena zgodovine, kajti tudi po priključitvi so se posamezniki se vedno upirali uvedbi knjižne slovenščine z odločnim »nej!«, rekoC: »EšCe je nej prišlo te Cas«. France Trebcan Glsoten&va. latkčpe. Lendava na razglednici iz leta 1921, na kateri še ni bilo slovenskih napisov GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 28. t. m., ob 15.30 (red D) bo na sporedu VVagnerjeva opera »Tristan mrd Isolde«. Ponovitvi v torek, 30.1., 19.00 (red F) in v četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 28. t.m., ob 20.30 uri (red prva nedelja) - zadnja ponovitev: Plexus T »II pri-gioniero della seconda strada« Neila Simona. Režija Tonino Pulci, nastopa Massimo Dapporto. V Abonmaju: odrezek 6-rumen. V sredo, 31. t. m. in v Četrtek, 1. februarja, ob 20.30 (red prost) gostovanje gledališča Tea-tro di Leo »II ritorno di Scaramouche di Jean Baptiste PoqueIin e Leon de Berardin« z Leom De Berardinisom. Predstava v abonmaju: odrezek 18-bel. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave » Le Troiane« (odrezek 19- bel), »Ma non 6 una cosa seria« (odrezek 13-moder) in »Un anno neila vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen). Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 28. t.m., ob 16.30 premiera F. Veberje-vega dela - prevedel v ital. Sergio Jacquer -»La cena dei cretini«. Režija F. Crivelli. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Beruschi. Ponovitev v torek, 30. t. m., ob 16.30. »Povem ti pravljico«: danes, 28. t. m., ob 11. uri »Circo tre dita«. Milje - Gledališče Verdi Danes, 28. t. m., ob 16.30 »5 buffi misteri« predstava Giannija Lepre posvečena Woody Allenu. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 5. in v torek, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: v torek, 30. t.m., ob 19.30 J. Strauss »Netopir« - opereta. Pri Joklnu (Badgasse 7): v Četrtek, 1.2., ob 19. uri predstavitev videofilmov »Narečje pod VrtaCo« in »Barbara, Lucija, pomoj...«. BELJAK (Studijski oder): v torek, 30. t. m., ob 20. uri Helga David: Lani Riefenstahl - Spomini. (Branje). ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«. RADISE Kulturni dom SPD RadiSe: danes, 28. t. m., ob 19.30 premiera mladinske igre »Kapitan Piplfox«. ST. RUPERT PRI VELIKOVCU Zavod šolskih sester - PD Lipa: danes, 28. t. m., ob 14. uri komedija »PoroCni list«. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana - SPD Zarja: danes, 28. t. m., ob 11. uri lutkovna igra »Čarobni piskrž«. TINJE Dom Sodalitas: danes, 28. t. m., ob 14. uri praznik cerkvenega lista Nedelja ob 50-letni-ci izhajanja. GLASBA TRST Kulturni dom Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96 V Četrtek, 1.2., ob 20.30: Črtomir SiškoviC (violina) in Emanuele Arciuli (klavir). Na programu Kogoj in Busoni. V torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo Jutri, 29. t.m., ob 20.30 recital sopranistke Gemme Bertagnolli in pianista Antonia Bal- lista. V Četrtek, 15. februarja, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Dvorana Tripcovich Jutri, 29. t. m., ob 18. uri »Ura z...«: srečanje z Ivonne Naef. Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guer-rato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell. »No man’s L and« V okviru Filmskega festivala Alpe Adria bo jutri, 29. t. m., ob 21. uri koncert Anne Martin »Exode« - glas-in harmonika. V torek, 30. t. m., ob 21. uri koncert orkestra Mitha Contemporary Alphorn Orchestra. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2 do 2.2. razstavlja Gianni Brumatti. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13 (zaprto ob ponedeljkih). Galerija Bassanese (Trg Giotti 8/1) Do 29.2. je na gled razstava slikarja Bruna Munarija.Urnik: ob delavnikih 17-20. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4) do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna. GORICA - Kulturni dom do 28. t. m. razstavljata goriška slikarja W. Dusatti in E. Calabrese. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. ŠPETER Beneška galerija Jutri, 26. t. m:, ob 19. uri otvoritev fotografske razstave Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija Do 28.t.m., razstavlja nizozemski umetnik Karel Appel. Galerija Ars temporis razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. Hiša umetnikov (Goethe park 1) do 27. t.m. je na ogled Letna razstava 1995. BV Galerie razstavlja Andreass Strasser. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli. IINJI Galerija Tinje stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE Posojilnica-Bank na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla. GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana A 'OPERA BALET, aOVIKSHO* NMOOHKft OtHUUSC* V UJUM* Gostovanje Plesnega teatra Ljubljana: DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE! Ponovitve: Danes, 28. januarja, ob 20. uri in jutri, 29. januarja, ob 21. uri. J. Massenet: MANON Torek, 30. januarja, ob 19.30, za red TOREK in IZVEN. Petek, 2. februarja, ob 16.30, za red PETEK in IZVEN. Sreda, 31. januarja, ob 19.30: J. Strauss ml: NETOPIR, za IZVEN in KONTO. Sobota, 3. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 Alfred Jarry: KRALJ UBU Jutri, 29. januarja, ob 19.30, za abonma M in IZVEN. Četrtek, 1. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI A in IZVEN. Torek, 30. januarja, ob 18. uri: J. Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO. Sreda, 31. januarja, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Petek, 2. februarja, ob 19.30: E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE, za abonma RED V in IZVEN. Mala scena T O NYD U N HAM Ljubezen & seks & terapija Torek, 30. januarja, ob 21. uri. PREMIERA. Četrtek, 1. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. L. VVilson: ZAŽGI! Sreda, 31. januarja, ob 17. uri, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov Irg 2. Liubliana Danes, 28. januarja, ob 16. uri: A. E. Greidanus: HODL DE BODL, vesela igra za otroke. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubljana Danes, 28. januarja, ob 20. uri: INTERVJU S PARADOKOM, za IZVEN. VVaechter-Dekleva: KLOVNI. Gostovanje v Murski Soboti. Jutri, 29. januarja, ob 12., in 13.30. Torek, 30. januarja, ob 12. in 19. uri. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC. ZA SOLO. Četrtek, 1. februarja, ob 9.30 in 11.45. Petek, 2. februarja, ob 9.30. Sobota, 3. februarja, ob 10.30 in 14. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Arthur Schnitzler: VRTILJAK. Predstava študentov AGRFT Ljubljana. Sreda, 31. januarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Harold Pinter: PREVARA Petek, 2. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 8. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN. Zijah Sokolović: CABAres, CABArei, Sobota, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2 Veliki oder Četrtek, 1. februarja, ob 17. uri: B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Danes, 28. januarja, ob 20. uri: Nepopravljivi optimisti: DOĐI MAKAR SEBI, AKO NEMAŠ KOME DRUGOM. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Danes, 28. januarja, ob 11. uri: Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od tretjega leta naprej. CANKARJEV DOM ■ RAZSTAVE Gledališče GLEDALIŠKI ABONMA CD - izbirna predstava: U. Cetinski in P. Vetrih: ALMA. Četrtek, 1., in petek, 2. februarja, ob 20. uri ter nedeljo, 25. februarja, ob 19. mi. Danes, 28. januarja, ob 19. uri: B. Slade: OB LETU OSOREJ. Glasba Jutri, 29. januarja, ob 19.30: Koncert japonske skupine TABLATURA. Program: stara japonska glasba in glasba evropske renesanse. OLASBA Korunova 14. Ljubljana Torek, 30. januarja, ob 20. uri: 2.2.2.7. Koncert s predstavitvijo, video projektov Oliverja Marčete. GRAD FUŽINE LJUBLJANA Torek, 30. januarja, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Thomas-Fritzsch (Zvvickau), viola da gamba; Irena Pahor, viola da gamba, Shalev Ad-El, čembalo. Program: G. Torek, 30. januarja, ob 19.30: KOMORNI VEČER - TROBILNI TRIO: Stanko Arnold, trobenta; Radovan Vlatkovič, rog; Branimir Slokar, pozavna; Kath arina Kegler, klavir. Program: J. F. Mic-hel, C. Saint-Saens, G. Enesco, J. Golob, F. Pou-lenc, N. Rota. Razstave CIRIL TAVČAR (1904-1980). Obsedenost z ustvarjanjem. Prva eksluzivna predstavitev slovenskega arhitekta in oblikovalca. Razstava bo na ogled do 30. januarja. za kljunasto flavto, violo da gamba in basso conti-nuo. DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana Četrtek, 1. februarja, ob 21. mi: SCHOOL’S ROCK FESTIVAL. Nastopajo: DEMILITION GROUP, LET 3, MILADOJKA VOUNEED, BIG FOOT MAMA + predskupine. NARODNI MUZEJ Muzejska I. Liubliana SOL INVICTVS - SOL IVSTI-TIAE. Razstava bo na ogled do 18. marca. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja v Sloveniji. RAZSTAVIŠČE UNION Prešernova 2. Maribor PRIJATELJSTVO IN SODELOVANJE. Razstava nagrajenih del evropskega likovnega natečaja ob dnevu Evrope. Razstava bo na ogled do 2. februarja. GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40. Ljubljana V galeriji do 2. februarja razstavlja Anamarija Smajdek. GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana V galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoičija Hajašija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava grafik Janeza Mateliča. JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 7. Ljubljana VOJAŠNICA 4. JULIJ - METELKOVA. Razstava natečajnih del za urbanistično ureditev (do 30. januarja). GALERIJA SKUC Stari trg 21. Liubliana BI GALE R I J A STARI T 1? <5 2 1 t ) u 1 L J A X A Borut Hlupič Soya Holland. Ljubezniva vesoljska ladja. Razstava bo na ogled do 31. januarja. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA. Mesi ni tra 5 |W|€> 4? V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke Tavčar. GALERIJA FARA Cesta talcev 2, Škofja Loka V galeriji je do 12. februarja na ogled razstava fotografij Eda Marušiča. AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE. Trg francoske revolucije 2. Ljubljana Ciklus OČETJE IN SINOVI MATERE IN HČERE. V galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Marka in Mojce Tmk. MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija DuSana Kirbiša z naslovom Časovni stroj. UMETNOSTNA GALERIJA Strossmaverieva 6. Maribor V galeriji je do 11. februarja na ogled razstava slik Marka Jakseta. GALERIJA ARS Čevljarska 2. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava slik Jasenke Bulj. Danes, 28. februarja, ob 18. mi, bodo v Modrem salonu hotela Union nastopili Ljubljanski madrigalisti. Predstavili bodo zgoščenko s koncertnimi posnetki z mednarodnega zborovskega festivala v Legnanu in peli skladbe Gallusa, Mendelssohna, Olssona, Miskinsa, Gabrijelčiča, Kumarja, Adamiča, Lebiča in Merkurja. KUD FRANCE PREŠEREN P. Telemann: Tri sonate KMETIJSKA ZADRUGA / OBRAČUN STISKALNICE OLJA ZA LANSKO LETINO Za okrog 30 odstotkov večja bera lanske oljčne sezone V torkli so iztisnili približno 460 stotov kakovostnega olivnega olja V torkli Kmetijske zadruge v industrijski coni so z oljčno letino 1995 zadovoljni, saj se uvršča med najboljše odkar stiskalnica za olje obratuje. V dobrem mesecu in pol intenzivnega dela so v olje predelali skoraj 2.500 stotov oljk, kar je za 30 odstotkov več kot leto prej (1994), olja pa se je nateklo za okrog 460 stotov pri poprečnem donosu 18, 8 odstotka. Največji pridelovalec je pripeljal v torklo okrog 70 stotov oljk, vseh pridelovalcev, ki so se poslužili stiskalnice Kmetijske zadruge, pa je bilo približno 700. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je letina 1995 visoke kakovosti »extra vergine«, kar so dokazale tudi analize. Kot nam je v razgovoru povedal predsednik Kmetijske zadruge Boris Mihalič, je oljarna skušala narediti vse, kar je bilo v njeni moči in v moči njenih uslužbencev, da bi ustregla potrebam in željam pridelovalcev. Spričo dobre letine in da ne bi prihajalo do zamud pri stiskanju, saj bi to lah- ko slabo vplivalo na kvaliteto olja, je oljarna obratovala po potrebi tudi ob nedeljah in praznikih, pa tudi ponoči. Seveda - dodaja Mihalič - je do kakšnih nevšečnosti tu in tam le prišlo, predvsem zaradi dotrajanosti naprav in še posebej v zvezi z električno napeljavo. Včasih je moral kdo tudi malo počakati ali mu je bil zamenjan urnik, vendar se je z najboljšo voljo skušalo ugoditi vsem. V času do prihodnje jeseni bo vodst-voa zadruge in torkle naredilo vse za odpravo pomanjkljivosti in za zagotovitev še boljšega poslovanja. V teh dneh naslavlja Kmetijska zadruga dvojezična pisma na vse oljkarjn, ki so se poslužili njene torkle, in se jim zahvaljuje za izbiro ter se opravičuje za morebitne nevšečnosti. Obenem pa vsebuje pismo tudi sporočilo, da prireja Zadruga v torek, 30. januarja ob 19.30 v dvorani Venturini pri Domju srečanje slovensko govorečih oljkar- jev, na katerem bodo predstavniki Kmetijske zadruge in torkle podali kratek obračun letine in delovanja stiskalnice. Srečanja se bodo udeležili tudi nekateri strokovnjaki s področja oljkarstva, in sicer inž. Viljemka Vesel iz koprske Agrarie, ki bo prikazala degustacijo olivnega olja, inž. Dar- ko Semak iz Kopra, ki ga naši oljkar ji že dobro poznajo in ki bo na razpolago za razne nasvete, ter še dr. Ludvik Cepak, ki bo govoril o blagodejnem vplivu olivnega olja na človekovo zdravje. Naslednjega dne, 31. januarja prav tako ob 19.30 pa bo enako srečanje za italijansko govoreče oljkarje v stari šoli v Camporah, kjer bo načine degustacije olivnega olja prikazal somelje Sergij Cesar, o koristnosti tega olja za človekovo zdravje pa bo govoril dr. Aldo Rai-mondi. Ločitev predavanj za slovenske in za italijanske oljkarje so narekovali izključno praktični razlogi, (jk) KZ: dvolastniki so dvojno obdavčeni V zadnjem času se je že nekaj članov Kmečke zveze s stalnim bivališčem v tržaški ali goriški pokrajini, ki imajo svoja kmetijska ali gozdna posestva na ozemlju Republike Slovenije (dvolastniki), obrnilo na svojo stanovsko organizacijo v zvezi z obdavčitvijo teh zemljišč. Pritožujejo se, da morajo plačevati dvakrat večjo davščino od tiste, ki jo plačujejo lastniki zemljišč, ki so slovenski državljani. V resnici je Kmečka zveza v zvezi s tem vprašanjem že večkrat posredovala pri raznih dejavnikih v Sloveniji, zdaj pa se je pisno obrnila tudi na slovenskega ministra za finance Mitjo Gasparija. V pismu, ki ga je podpisal predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš, je najprej rečeno, da je organizacija slovenskih kmetov o zadevi ze pred časom posredovala na ministrstvu za kmetijstvo in pri načelnikih parlamentarnih skupin, da bi bili zamejski dvolastniki obravnavani enako kot lastniki s slovenskim državljanstvom. V nadaljevanju Kmečka zveza ugotavlja, da do danes ta posredovanja niso dala zaželenih rezultatov in pravi: »Zato se, gospod minister, obračamo na vas s prošnjo, da se v okviru vaših pristojnosti zavzamete za enako obravnavanje dvolastnikov z obeh strani meje, kar bi za zamejske dvolastnike pomenilo tudi priznanje za njihovo navezanost na matično domovino, obenem pa tudi zadostitev ustavnim obveznostim Republike Slovenije do pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji.« NOVICE Bo obveznost kmetijskega zvezka spet podaljšana? Nesrečni »kmetijski zvezek« (quademo di cam-pagna)! Veljati bi bil moral začeti že leta 1988, pa so nato iz leta v leto odlagali in podaljševali roke za njegovo uvedbo. Zadnji rok naj bi zdaj zapadel 28. februarja, kot predvideva odlok, nekoliko ironično imenovan«milleproroghe«. Ce torej ne bo spet novih odlokov, bo okrog 2, 5 milijona italijanskih kmetij moralo od 1. marca letos imeti ta«zvezek« oziroma register, v katerega bodo morali kmetovalci vpisovati vsa uporabljena protiparazitama sredstva, od 1. maja pa bodo morali predložiti seznam z navedbo datumov nakupov in uporabe teh sredstev v prejšnjem letu. O tej zadnji obveznosti pa so že polemike, saj italijanska konfederacija kmetov CIA na primer ugotavlja, da nima nobenega smisla prijavljati datume za leto prej, ko sploh se ni bil obvezen »kmetijski zvezek«, (-en) Roki za vlaganje prošenj za prispevke v živinoreji Center za poklicno kmetijsko vzgojo in za tehnično pomoč konfederacije kmetov CIA je prek pristojnih deželnih dejavnikov dostavil kmetijskim organizacijam okrožnico 1/96, ki se nanaša na pravnik Evropske unije za prispevke v živinoreji. Okrožnica ne prinaša bistvenih novosti. Roki za vlaganje prošeaj so naslednji: - premija za poljščine - 31. marec 1996; - prošnja za kvoto krav dojilj - 31. marec; - premija za krave dojilje - od 2. maja do 31. oktobra; - premija za rejo telet do 10. meseca starosti - od 15. marca do 15. junija; - premija za rejo telet do 21. meseca starosti - od 1. septembra do 31. oktobra 1996. HoBISK / NA POVABILO KGS IN KMEČKE ZVEZEh Predstavniki Gorske skupnosti Nadiških dolin pobliže spoznali tižaško kmetijstvo Sredi januarja so se mudili na prvem obisku pri Kraški gorski skupnosti v Sesljanu predstavniki Gorske skupnosti Nadiških dolin, ki so po razgovoru na sedežu tukajšnje skupnosti bili še gostje Kmečke zveze. Gorsko skupnost Nadiških dolin so zastopali odbornik za kmetijstvo in okolje, kmetijski izvedenec Lino Bordon, odbornik za kulturo dr. Beppino Crisettig in tehnika urada za kmetijstvo Carlo Menon in agrarni izvedenec Michele Coren. Kraško gorsko skupnost sta zastopala podpredsednik Lugi Quinto in ravnatelj Vitjan Sancin, Kmečko zvezo pa tajnik Edi Bukavec in vodja strokovne službe Mario Gregorič. Namen obiska predstavnikov Gorske skupnosti Nadiških dolin je bil soočiti se s problematiko Kraške gorske skupnosti na splošno ter si izmenjati izkušnje in poglede na celotno problematiko gorskih skupnosti. Se posebej pa je goste iz Nadiških dolin zanimala zakonodaja in aplici-ranje raznih norm, ki so zelo zapletene in pogosto tudi težko izvedljive. Seveda so želeli izvedeti tudi kakšen je položaj kmetijstva na Krasu in kako se skuša kmetijska panoga ohraniti in krepiti. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec je sogovornikom podal širši prerez razmner v kmetijstvu na Tržaškem s političnega in upravnega vidika, Gregorič pa bolj s strokovnega zornega kota s prikazom tradicionalnih panog, ki jih gojimo na kraškem območju. V tem okviru je goste iz Benečije posebej zanimalo kako je pri nas s kmečkim turizmom in kakšne so osnovne smernice razvoja te perspektivne dejavnosti na tržaškem delu Gorske skupnosti. Ob ugotav- ljanju, da so naravne danosti na Krasu težke, za razliko od položaja v Nadiških dolinah, pa ima Kras vendarle predvsem to prednost, da je v neposredni bližini velikega tržišča, kar omogoča kraškim kmetovalcem, da velik del svojih pridelkov in proizvodov nudijo odjemalcem neposredno in tako dosegajo tudi boljše poslovne učinke. Da bi se gostje iz Nadiških dolin tudi neposredno seznanili s kmetijsko stvarnostjo na Krasu, z njeno problematiko in z dosežki, jim je Kmečka zveza omogočila ogled nekaterih kmetij na Krasu, predvsem takih, katerih proizvodnja zajema v celotno ponudbo kraških pridelkov in proizvodov. Tako so si ogledali dva govedorejska obrata, in sicer Antoničevo kmetijo v Cerovljah in Zadružni hlev v Praprotu. Sledil je ogled cvetličarske kmetije Mirana Starca na Proseku in še turističnih kmetij Aleksija Ostrouške in Andreja Miliča v Zagradcu, kjer so se seznanili tudi s kraškim vinogradništvom in vinarstvom, predvsem pa z organiziranostjo in ponudbo kmečkega turizma. Pri tem so lahko videli, da ta ponudba dejansko temelji na domači proizvodnji, kar jih je še posebej ugodno presenetilo. Predstavniki Gorske skupnosti Nadiških dolin so bili povsod gostoljubno sprejeti in gotovo je tudi to - poleg tega kar so videli in slišali -prispevalo, da je njihov obisk v celoti dosegel svoj namen. Ob slovesu so zato izrekli zahvalo svojim gostiteljem, Kraški gorski skupnosti in Kmečki zvezi, da sta jim omogočili tako neposredno soočenje s kmetijsko stvarnosto na območju Kraške gorske skupnosti. (jk) STROKOVNI NASVETI / CE JO ŽELIMO OHRANITI PO PRAZNIKIH Zahtevna nega božične zvezde Ce želimo, da nam bo božična zvezda krasila stanovanje tudi po praznikih, jo moramo skrbno negovati. V nedavnih prazničnih dneh je marsikdo prejel v dar najbolj priljubljeno božično okrasno rastlino -božično zvezdo. Cvetoče sobne lončnice razveselijo naše stanovanje posebno v teh sivih zimskih dneh. Rastline, ki so doslej rasle v dobro klimatiziranih toplih gredah, lahko dobijo v našem stanovanju »šok« zaradi spremembe življenjskega okolja. Cvetoče rastline so na to bolj občutljive, kot zelene. Da tudi po praznikih ohrani lep videz, moramo božično zvezdo negovati. Božična zvezda (Eup-horbia pulcherrima) je po rodu iz Mehike, kjer raste kot grmovnica in lahko doseže tudi pet metrov višine. Rastlina potrebuje svetel in vlažen prostor. Dobro raste pri temperaturi od 18° do 20° C. Paziti moramo, da ni prepihov. V toplejšem stanovanju zalivamo vsak drugi dan, v hladnejšem pa jo zalivamo bolj poredko. Vsak dan rosimo liste s pršilnikom. Priporočljivo je, da v krožnik pod vazo položimo tim. razširjeno glino, ki vzdržuje vlago. Zemlja naj bo rahla, priporočljivo je dodajanje šote. Vsaka dva do tri tedne gnojimo s tekočim gnojilom. Ko odcveti, jo postavimo v bolj hladen (okrog 15° C) in suh, vendar svetel prostor. V tem obdobju zelo malo zalivamo. To je tudi čas, ko rastlino obrezujemo. Stebla postrižemo do polovice ali več. Božična zvezda vsebuje mleček, ki je strupen in draži kožo ter oči, zato moramo biti pri ravnanju z njo previdni. Po končanem cvetenju pa vse do ponovnega cvetenja (v decembru) božična zvezda ne raste več. V primeru, da je lonček pretesen za rastlino, jo v maju presadimo v večjo vazo. Pri tem ravnamo pazljivo, ker so stebla krhka. Uporabljamo lahko neilovnato zemljo. Nato jo zalijemo in postavimo ven, na sonce. Dobro zalivamo vse poletje in enkrat na mesec gnojimo. V primeru bolezni Na spodnjem delu lista se lahko pojavijo listne uši, ki pustijo lahko lepljivo snov. Škropimo z aficidi (npr. s pripravki na podlagi pirimikarba ali piretra). Ce listi rumenijo in se upognejo, nato pa odpadejo, je rastlina na prevročem, presuhem ali pretemnem prostoru. Ce se listi zgr-bančijo in posušijo, je temu vzrok plinska peč. Rastlino moramo prestaviti v sobo s svežim zrakom. Ce cela rastlina ovene, je to zaradi prepiha. V primeru, da so listi sivo marmornati, je to srebrni listni virus, proti kateremu ni pomoči. Božično zvezdo je mogoče gojiti le nekaj mesecev, težko pa jo je ohraniti od ene do druge sezone. Ta rastlina je namreč kratkodnevna in da zacveti, mora imeti dnevno vsaj 14-15 m teme za dva meseca. To moramo upoštevati in od konca oktobra naprej hraniti rastlino v temi, v razmeroma toplem prostoru, za določeno število ur, kar ni preprosto. Cvetličarji gojijo za prodajo vsako leto nove rastline. dr. Magda Starman V AMATERSKIH NOGOMETNIH LIGAH Štirideseti derbi med Vesno in Zarjo v znamenju precejšnje negotovosti Primorje računa na utrditev vodstva Zelo važna tekma za Primorec - V 3. amaterski ligi Kras proti prvi obrambi v ligi - Bo Dolina presenetila? - Gaja ne misli popustiti 1. AMATERSKA LIGA Vesna-Zarja V Križu bodo danes igrali 40. prvenstveni derbi med Vesno in Zarjo, ki sta se doslej srečali dvakrat v 3. AL, nato osemindvajsetkrat v 2. AL, zadnjih devet derbijev pa sta odigrali v 1. AL. Skupni obračun dosedanjih derbijev govori v korist Križanov, ki so zmagah stirinajstkrat, Zarja pa le štirikrat, 21 derbijev pa se je končalo pri neodločenem rezultatu (14 brez golov). V 39 doslej odigranih derbijih je skupno padlo 59 golov, Vesna jih je dala 38, Zarja pa 21. Za ljubitelje statistik naj dodamo, da Zarja ni še nikoli premagala Vesne v Križu, saj so Bazovci edini uspeh na tujem dosegli v sezoni 90/91, ko je morala Vesna zaradi ureditve domačega igrišča igrati v Repnu. Z golom Antoniča in sicer 27.1.91 je Zarja prvič premagala Vesno na »domačih tleh«. Kot vidimo iz dosedanjih rezultatov - pa čeprav so Križani v očitni prednosti -je kljub vsemu težko predvidevati rezultat današnjega derbija in zato smo se za napoved obrnili do dveh nogometašev. Peter Sedmak (Vesna): »Mi startamo na zmago, ker smo se z Zarjo vedno dobro odrezali, kar jasno dokazujejo rezultati dosedanjih derbijev, ki so bili vedno napeti in živahni in tak mislim, da bo tudi današnji. Kar se tiče postave verjetno ne bi smelo biti večjih problemov, čeprav se bo odsotnost kapetana Soa-veja, ki je izključen, gotovo poznala. Tudi Zocco in Laco-seljac zaradi poškodb ta teden nista redno trenirala, vendar mislim, da bosta danes vseeno na igrišču.« Roberto Cocevari (Zarja): »Upam, da bomo vendarle prebili led in prišli do prve zmage v Križu, čeprav moram priznati, da je bila Vesna za nas vedno trd oreh. Danes bomo igrah brez Sclaunicha, ki je izključen zaradi četrtega opomina, v dvomu pa je tudi Gregorič, ki že v nedeljo ni igral zaradi gripe. Ce nam bo danes uspelo presenetiti Vesno imamo lepe možnosti, da se vključimo v boj za končno zmago. Po slabem začetku -tudi zaradi poškodb in izključitev - se nam je vendarle odprlo in da bomo v drugem delu prvenstva pokazah, česa smo zmožni.« Primorje-Buiese Prosečanom prihaja v goste ekipa, ki si je lani zagotovila obstanek v ligi Sele po dodatni odločilni tekmi z Meretom, katerega je premagala s tesnim 1:0. Tudi letos je Buiese začel slabo in zato je vodstvo po 13. kolu, ko je imel Buiese le 10 točk, zamenjalo trenerja Can-cianija z Damianijem, ki je v treh tekmah zbral 4 točke. Upoštevajoč, da je položaj gostov na lestvici še vedno kritičen, je danes njihov prvi cilj, da neporaženi zapustijo pro-seški pravokotnik. To pomeni, da lahko pričakujemo precej obrambno igro gostov. Primorje pa namerava obranih položaj na vrhu lestvice, kar pomeni, da upa na zmago tudi zaradi tega ker bo trener Bidussi verjetno imel na razpolago tudi Pescatorija in Guština, ki dve nedelji nista igrala zaradi poškodb. 2. AMATERSKA UGA Villesse - Primorec Trebenci odhajajo v goste tekmecu, ki se kot Primorec bori za obstanek v ligi. V prvem srečanju je ekipa iz Vileš dobesedno nadigrala Treben-ce, saj jih je premagala z zgovornim 4:1. Ce upoštevamo, da imajo domačini dve točki več od Primorca je razumljivo, da Trebenci tokrat ne smejo ostati praznih rok. Iz Vileš se morajo vrniti vsaj s točko v žepu, ker bi v nasprotnem primeru precej poslabšali že tako krihcen položaj na lestvici. Kar se tiče postave, trener Primorca Leone tokrat ne bo mogel računati na branilca Naperothja, ki je bil izključen zaradi četrtega opomina in na rezervnega vratarja Vivo, ki je bil izključen prejšnjo nedeljo tik pred koncem tekme s Por-tualejem. 3. AMATERSKA UGA Servola - Dolina Dolinčani, ki so v prvem delu prvenstva igrali neodločeno s Skedenjci, tokrat upajo na poln uspeh. Servola bo namreč igrala v precej okrnjeni postavi. Prejšnjo nedeljo so bili proti Krasu izključeni Renzi, Strazza in vratar Caputo, ki danes ne bodo smeh na igrišče. Vsekakor moramo omeniti, da Dolina doslej (pet tekem) še ni prišla do točk v gosteh. Kras - Romana Krašovcem prihaja v goste tržiška Romana, ki ima najso-lidnejšo obrambo skupine. Gostje so v 14 tekmah dobili le osem golov in tudi Kras je v prvem srečanju z njimi igral neodločeno 0:0. Pozabih pa ne smemo, da je bila ekipa Krasa poleg tega, da ima najprodornejši napad, v zadnjih tekmah zelo dobra tudi v obrambi in že štiri tekme ni dobila gola. Čeprav bodo krasovci tokrat igrah brez »libera« Vatta, ki je izključen, so v tem dvoboju favorih. Mont Don Bosco - Gaja Medtem ko so domačini v zadnjih štirih tekmah ostali praznih rok je Gaja v zadnjih šestih nastopih osvojila kar 18 točk in se s tem povzpela na tretje mesto lestvice. Tudi danes »zeleno-rumeni« ne bi smeh imeti problemov za sedmo zaporedno zmago s katero bi se oddaljili od četr-touvrščenega Brega, ki bo tokrat počival. Bruno Rupel V 17. KOLU PROMOCIJSKE LIGE Obe naši ekipi upala v nov uspeh Juventina igra proti Rivignanu, Sovodnj pa proti San Luigiju - Težav s postavo ni Juventina - Rivignano V štandreškem taboru mirno pričakujejo današnji obračun z Rivi-gnanom, ki za vodilno Juventino zaostaja 4 točke. Vzdušje v ekipi je zelo dobro, drugače pa ne bi moglo biti, saj so Standrežči po 16. kolih trdno na prvem mestu. »Naš cilj pred prvenstvom je bil izključno obstanek v ligi, zdaj pa smo nepričakovano na vrhu. Z napredovanjem se ne obremenjujemo, čeprav bomo seveda storili vse, da izkoristimo priložnost, ki se nam nepričakovano ponuja,« je dejal predsednik Ju-ventine Lado Marchi. Zato je tudi danes za standresko ekipo cilj zmaga. Ekipa je med tednom redno trenirala, odpadel je le sredin trening zaradi izredno slabega vremena, najpomembnejšo novost za današnjo tekmo pa predstavlja vrnitev kapetana Morena Trevisana, ki je bil zaradi poškodbe odsoten dalj časa. Ostali, razen Montina, so zdravi, tako da trener ne bi smel imeti težav s sestavo ekipe, v kateri se je letos uvelja- vilo tudi precej mladih igralcev. Povejmo Se, da je Juventina Rivignano v gosteh premagala z 1:0, strelec zadetka pa je bil Marko Devetak. Sovodnje - San Luigi Tudi pri drugem goriškem promocijskem ligašu zelo mimo pričakujejo spopad s San Lmgijem, katerega so v prvem delu po zelo dobri igri že premagali v gosteh. Zato računajo, da tudi danes rezultat ne bi smel biti drugačen. Seveda zmaga ne bo prišla sama po sebi, temveč se bo treba zanjo precej potruditi. Trener Cupini nima težav s poškodbami, tako da bo imel na razpolago vse igralce. V sovodenjskem tabora se nekoliko bojijo le slabega in blatnega igrišča, ki dostikrat pomaga predvsem ekipi, ki se brani. Zato ne bo odveč previdnost, da ne bi prišlo do kakega neljubega presenečenja. Med tednom so Sovodenjci redno trenirali, tudi slabo vreme jih pri tem ni zaustavilo. Kot rečeno, pa upajo, da ne bo poslabšanja vremena, tako da bi bilo igrišče čimboljše za igro. LEP JUBILEJ NOGOMETAŠA ZARJE Robert Kalc bo na deibiju proti Vesni odigral 250. tekmo v dresu Zarje V 40 prvenstvenem derbiju med Vesno in Zarjo bo nogometaš Zarje Robert Kalc (na sliki) , ki je v soboto 20. t.m. praznoval 28. rojstni dan, odigral 250. prvenstveno tekmo v članski ekipi. Robert je krstni nastop opravil v Bazovici 10.11.85 BTP BUONI DEL TESORO POLTENNALT S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februaija 1999 triletne in 1. februarja 2001 petletne. ■ Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 8,20% oziroma 8,43% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. januarja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. februarjem 1996 ob vplačilu (2. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. proti ekipi Vivai Busa, ko ga je takratni trener Vojko Križ-mančič poslal na igrišče v 88. minuti namesto Piscanca, ki je dal že dva gola. Tekma se je namreč končala 3:2 v korist Zarje. V tej sezoni je Robert igral le pet tekem. Od naslednje sezone dalje pa je postal standardni igralec članske ekipe. Prvo leto je odigral 29 tekem in dosegel dva zadetka, prvega 5.4.87 v tekmi s Čampi Elisi, ki se je končala pri neodločenem rezultatu 3:3. V sezoni 87/88 je zaradi vojaških obveznosti igral le 15 tekem. To je bila nesrečna sezona za Zarjo, ki je po 17 prvenstvih v 2. AL izpadla v 3. AL. V sezoni 89/90 pa so bik zarjani spet v 2. AL. Prav v tej sezoni pa smo zabeležih prvi dve izključitve za Roberta in sicer z Muggesano (22.10.89) in Rudo (22.4.90). Verjetno najuspešnejša sezona za Kalca je bila 90/91, ko je igral 27 tekem in dosegel sedem golov, ter s tem pripomogel, da si je Zarja zagotovila napredovanje v 1. AL. Omeniti moramo, da je bil Kalc spet izključen 5.5.90 s Pro Farro. V naslednjih dveh sezonah pa je moral kar štirikrat predčasno v slačilnico, Tol-mezzo (3.11.91), Villanova (23.2.92), Villanova (6.12.92), Ponziana (21.2.92). Prav to je bil vzrok, da ni odigral vseh 60 tekem, temveč le 56. Tudi v sezoni 93/94 je bil skoraj vedno prisoten (29 odigranih tekem), kot tudi lani, ko je odigral 26 tekem. Skupno je v 249 odigranih tekmah dal 21 golov, obenem pa moramo omeniti, da je bil prisoten tudi na obeh lanskih odločilnih tekmah, ko Zarji ni uspel prestop v višjo hgo. Ob lepem športnem dosežku čestitamo Robertu z Zeljo, da bi ga bazoviški navijači še mnogo sezon bodrih v Zarjinem dresu. (B. Rupel) V MLADINSKIH PRVENSTVIH Ni razlogov za zadovoljstvo Veliko razlogov za poraze treh naših enajsteric DEŽELNI MLADINCI San Canzian - Juventina 2:0 (2:0) JUVENTINA: Pavio, Tibiri, Serem, Milotti, Trampuš, Padovani, Gallo, Macuzzi, Balaben, Gambino, Franchi (v 75’ Fratti) IZKLJUČEN: Gallo v 15’ Že lani se je v Beglianu nesrečno končalo za Juventino in tudi letos ni bilo nic bolje: slaba igra, izključitev Galla, zgrešena enajstmetrovka in na koncu poraz. Domačini so povedli z 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška Galla, ki je bil pri tem tudi izključen (nasprotnik pa se je moral zateci po zdravniško pomoč, dobil je močan udarec v nos). Stan-drežci so imeli priložnost, da izenačijo, potem ko so v kazenskem prostora podrli Macuzzija, vendar je Padovanijev strel vratar San Canzia-na ubranil. Dragi in odločilni zadetek so domačini dosegli neposredno iz prostega strela. POKRAJINSKI MLADINCI Vesna - Portuale 0:4 (0:3) VESNA: Gruden, Glavina, Schia-von (v 60’ Beno), Toncich, Vascotto, Pizzimenti (v 75’ Locoselli), Steffe, Var in, Perini, Bulli, Rodella IZKLJUČEN: Varin v 40’ Vesni glede požrtvovalnosti res ni kaj očitati (velja omeniti zlasti nastop Grudna in Steffeja), vendar je na svoji poti srečala milo rečeno res čudnega sodnika, ki je delil enajstmetrovke, kot bi delil lešnike (še igralci v nasprotnem taboru so se smejali njegovim odločitvam). Poleg tega so Križani med tednom zaradi slabega vremena in šolskih obveznosti malo ali skoraj nic trenirali, a zaradi poškodbe ni nastopil najboljši igralec, Morassut. Ce pomislimo, da je bil izključen še Varin (v kazenskem prostora je igral z roko), je bil poraz res neizbežen. Primorje - Muggia 0:6 (0:2) PRIMORJE: Murri, Husu, Lovrečič, Luksa, Cottorello, Braini, Ban, Kuk (Franzot), Milic, Emili, Ostrouška Že po 1. polčasu bi vodstvo Mug-gie bilo lahko še višje, saj je vseskozi napadala, medtem ko Primorju ni uspelo ogroziti njenih vrat. V drugem delu tekme so domači sicer pokazali bolj zadovoljivo igro, vendar so gostje izkoristili njihove napake v obrambi in še štirikrat zatresli mrežo. V naslednjih nastopih bodo ProseCani skušali odpraviti pomanjkljivosti, zlasti v vezni vrsti, vendar se zavedajo težav, saj ni veliko igralcev na razpolago in tudi trening ne odgovarjajo potrebam. (Gorazd) SMUČARSKI SKOKI / TEKMA ZA SVETOVNI POKAL V ZAKOPANIH SMUČANJE / SLALOM ZA SP V SESTRIERU Primož Peteika boljši od vse konkurence Se ne 17-letni skakalec dosegel 11. slovensko zmago Popolno avstrijsko zmagoslavje Reiter, Sykora in Stangassinger na prvih treh mestih - Košir spet ni izkoristil odstopa Tombe ZAKOPANE - Mladi Mo-ravčan Primož Peterka (SK Triglav) je dosegel 11. zmago slovenskih skakalcev za svetovni pokal. V prvi seriji je skočil 130 metrov, kar je dva metra vec od starega rekorda skakalnice, v drugi pa 127 metrov in z 276 točkami prepričljivo ugnal vso konkurenco. Drugi je bil lanski zmagovalec svetovnega pokala Avstrijec Andreas Goldberger (122 in 125 metrov, 264, 5 točk), tretji pa njegov rojak Reinhard Schvvarzenberger (125, 5 in 121 metrov, 257, 7 točk). Peterka je za Primožem Ulago in Francijem Petkom tretji Slovenec, ki je zmagal v tekmi skakalcev za svetovni pokal. Po šestih letih je dosegel novo zmago za slovensko skakanje, po 23. januarju 1993, ko je v Predaz-zu Franci Petek zasedel drugo mesto, pa so bile to tudi prve slovenske stopinicke za zmagovalce v svetovnem pokalu. V drugi seriji v Zakopanih sta nastopila tudi Robi Meglic, ki je bil 18. (110 in 113, 5 metra, 220, 7 točk) in Matjaž Kladnik (105 in 99 metrov), ki mu z 32. mestom ni uspelo osvojiti novih točk. Peterka je v prvi seriji pred 26.000 gledalci izkoristil ugodne pogoje za skok ter svoje znanje in s 130 metri za dva metra izboljšal rekord naprave v Zakopanih. S tem je imel Peterka po prvi seriji 7 točk prednosti pred vodilnim v svetovnem pokalu Nikkolo, ki je skočil 122, 5 metra. Pred drugo serijo se je postavljalo vprašanje, če bo Se ne 17-let-ni skakalec iz Moravč (28. februarja bo napolnil 17 let) zdržal pritisk in ugnal konkurenco. Toda mladi Slovenec se ni ustrašil, uspešno se je odrinil in nato Primož Peterka dolgo letel po zraku in s 127 metri tudi v drugi seriji dosegel najboljšo daljavo in Se pred ocenami za s)og ni bilo nobenega dvoma, da je zmaga njegova. Po tekmi je bil Peterka izredno vesel in razmeroma redkobeseden: »Nisem pričakoval, da bom na tekmi pred vsemi. Zadnji teden sem treniral v Planici in se pripravljal za mladinsko svetovno prvenstvo. Naredil bom vse, da po tem uspehu ne bi bil drugačen, kot sem bil doslej.« Peterka obiskuje drugi letnik srednje ekonomske Sole v Kranju. V Kranju trenira Sest let, v reprezentanci pa ga je v zadnjem obdobju vadil Robi KaStrun. Se leta 1989 je treniral v Moravčah, nato pa je oce Tone njega in dve leti mlajšega brata Uroša vozil na treninge v Kranj. Strokovnjaki so svetovati, da naj gresta v večji klub, kjer se dela strokovneje in kjer je tudi večja konkurenca že na beningih. V klubu ga je najprej treniral Janez Grilc, ki je zadolžen za mlajše kategorije, v zadnjem Času pa ga je vadil Sandi Cimžar. "V klubu že od 15. leta dela tudi s psihologom in Ce je dobro pripravljen za skoke, so tudi rezultati tu. Eksplozivne mod ima manj, kot najveCji konkurentje, ob hitrosti in tehnični izpiljenosti pa na treningih vadi v slabših dresih. S tem si je vcepil zavest, da ima na tekmah Se rezervo, " je povedal Grilc, ki je bil prav tako na tekmi v Zakopanih, kjer je njegov varovanec zmagal. Novi slovenski Športni junak je zmagoval na državnih prvenstvih že v pionirski konkurenci, pred zmago v Zakopanih pa je v svetovnem pokalu 14. januarja letos v Engelbergu za mesto zgrešil prve stopničke v karieri (4. mesto) in zaostal le za zmagovalcem Goldber-gerjem, Schvvarzenbergerjem in Norvežanom Espenom Bredesnom. Letos je prvič nastopa na tekmah za svetovni pokal in na petih tek- mah je bil 1. v Zakopanih, 4. v Engelbergu (2. tekma), 8. v Innsbrucku, 9. v Bischofshofnu in 15. v Engelbergu (1. tekma). Izidi: 1. Peterka (Slo) 276.0 (130, 127), 2. Goldberger (Avt) 264.5 (122, 125), 3. Schvvarzenberger (Avt) 257.7 (122.5, 121), 4. Nikko-la (Fin) 254.5 (122.5, 119.5), 5. VVidholzl (Avt) 251.4 (121.5, 118.5) in Bredesen (Nor) 251.4 (121.5, 118.5), 7. Halvorsen (Nor) 241.5 (117.5, 119.5), 8. Lj0kels0y (Nor) 240.9 (114.5, 120.5), 9. Malysz (Pol) 240.2 (121, 115), 10. Soininen (Fin) 238.4 (114.5,120.5) itd. Svetovni pokal (po 17 tekmah): 1. Nikkola (Fin) 1004, 2. Goldberger(Avt) 794, 3. Laitinen (Fin) 678, 4. VVeisflog (Nem) 624, 5. Ahonen (Fin) 585,...Primož Peterka (Slo) 227 itd. SESTRIERE - Sinočnji slalom za svetovni pokal pod reflektorji v Sestrieru je minil v znamenju premoči avstrijskih smučarjev, ki so osvojiti prva tri mesta. Najboljši je bil Mario Reiter, ki je na poledeneli progi premagal vse nasprotnike. Avstrijski triumf sta dopolnila Se Thomas Sykora na drugem in Thomas Stangassinger na tretjem mestu. Takoj za najboljšimi je bil tokrat Andrej Miklavc, ki je izpel izpeljati dve zelo dobri vožnji, za stopničkami pa je zaostal pičlih 23 stotink. Po prvem teku je bil Miklavc sedmi, z drugim Času drugega teka pa je napredoval Se za tri mesta. Od Slovencev je izvrstno smučal tudi Matej Jovan, ki je bil z visoko Startno številko 48 na koncu na 13. mestu. Toda v slovenskem taboru so največ pričakovati od Jureta Koširja, kijev prvem teku smučal premalo napadalno, da bi dosegel kaj vec kot peti Cas, v drugo pa je naredil Se nekaj napak in nazadoval na sedmo mesto. Kosir s tem seveda ne more biti zadovoljen, nezadovoljstvo pa je Se toliko večje, ker je tudi tokrat že v prvem teku izpadel Alberto Tomba, Cesar pa najboljši slovenski smučar ni znal izkoristiti. Presenečenje Veysonnaza Rene Mlekuž je že na prvi progi zapeljal mimo vratič. Velja omeniti, da je po odsotnosti zaradi poškodbe na treningu smuka v Kitzbiihlu včeraj ponovno smučal vodilni v skupnem seštevku v svetovnem pokalu Lasse Kjus, ki pa se ni uvrstil v drugi tek. Izidi: 1. Mario Reiter (Avt) 1:58.72; 2. Thomas Sykora (Avt) 1:58.95; 3. Thomas Stangassinger 1:59.20; 4. Andrej Miklavc (Slo) 1:59.43; 5. Fabio De Crignis (Ita) 1:59.55; 6. Ole ■H NOGOMET / V A LIGI h V Vidmu danes Udinese naskakuje vodilni Milan VIDEM - Za današnji nastop vodilnega Milana vlada v Vidmu manjše zanimanje kot za prvaka Ju-ventusa. Vse kaže namreč, da Stadion »Friuli« tokrat ne bo poln do zadnjega kotička kot ob priliki nastopa TurinCanov. Trener Udineseja Zaccheroni lahko danes računa na vse igralce. Videmčani so Milan doma nazadnje premagali (2:1) v sezoni 1979/1980, ko je moštvo vodil Giacomini. Zadnji dve prvenstveni srečanji sta se končali brez gola, Milan pa je leta 1990 zmagal z dvema goloma Vab Bastna. V odmoru pred drugim polčasom se bo videmskim navijačem predstavil zmagovalec dirke Granada -Dakar Edy Orioli, ki bo s svojim motorjem prevozil nekaj krogov po atletski stezi. Današnji spored: Atalanta (22) - Roma (28), Bari (16) - Torino (17), Fiorentina (36) - Vicenza (25), hiter (25) - Parma (34), Juventus (29) - Piacenza (19), Lazdo (26) - Cagliari (23), Padova (15) - Napoti (26), Sampdoria (22) - Cremonese (12), Udinese (25) - Milan (37). (v oklepaju število točk) TENIS / NA ODPRTEM PRVENSTVU AVSTRALIJE V MELBOURNU V finalu s Hubeijevo slavje Monike Seleš MELBOURNE - Prva nosilka, dvaindvajsetletna Američanka iz Novega Sada Monika Seleš, je v finalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu po uri in 18 minutah premagala leto dni mlajšo osmo nosilko Nemko Anke Huber s 6:4 in 6:1 in Se četrtič v karieri osvojila prvi turnir za grand slam v sezoni. V finalu moških dvojic sta Šved Stefan Ed-berg in Ceh Petr Korda premagala Kanadčana Sebastiena Lareauja in Američana Alexa 0‘Briena s 7:5, 7:5, 4:6 in 6:1. V finalu ženskih parov pa sta Chada Rubin in Španka Aranbca Sanchez Vicario (osmi nosilki) ugnali tretji nosilki Američanki Lindsay Danenport in Mary Joe Femandez s 7:5, 2:6 in 6:4. Zgodaj zjutraj po našem času sta za zmago igrala Se Nemec Boris Becker in American Michael Chang, med mešanimi dvojicami pa Avstralec Mark VVoodforde in Latvijka Larisa Neiland proti Američanoma Luku Jensnu in Nicole Arendt. Seleševa, ki je dobila 380.000 dolarjev, je imela v finalu precej težav pri servisu, saj si je nekaj dni pred finalom pri dviganju uteži poškodovala levo ramo. Huberjeva je začela silovito in po odvzemu servisa povedla s 3:2. Nato pa ji je Seleševa takoj vrnila in po devetih izenačenjih in 14 minutah v tej igri prišla na 3:3. Tudi v nadaljevanju je izkoriščala slabost tekmice pri forehandu, Huberjeva pa je delala vse več napak. Nemka je do konca dobila le Se dve igri in izgubila Se sedmi dvoboj proti Se-lesevi, tokrat s 4:6 in 1:6. »Po prvem nizu je zaigrala zelo dobro. Enostavno ni mogla zgrešiti. Trudila sem se, vendar zaman. Vse se je dogajalo prehitro,« je menila Huberjeva, ki ji je uvrstitev v finale prinesla 190.000 dolarjev. Seleševa, ki je od leta 1991 v Melbournu dobila 28 tekem zapored, ni mogla skrivati veselja po prvi zmagi na tumijih za grand slam po 30. aprilu 1993, ko jo je med turnirjem v Hamburgu zabodel neuravnovešeni navijač Nemke Steffi Graf. Po 27-mesečni odsotnosti se je lani vrnila na teniska igrišča in znova zmagala v Melbournu. Nekaj mesecev pred atentatom je slavila na odprtem prvenstvu Avstralije tretjič zapored. »Enostavno, lepo je biti tukaj. Leta 1993 sem ta turnir zapustila z zelo prijetnimi spomini. Moj povratek na tukajšnja igrišča in uspešne igre pa mi pomenijo še več. Po zmagi leta 1993 sem si namreč dejala, da bom zmagala tudi naslednje leto,« je govorila Seleševa po zmagi. Po naslednjem vprašanju, če se bo vrnila v Hamburg, pa so se ji vlile solze in dolgo ni mogla spregovoriti. »Zelo težko se bom vrnila tja in se počutila povsem varno... Kar se je zgodilo, se mi ne zdi pravično,« je menila o sodbi njenemu napadalcu, ki za svoje dejanje zaradi duševne neuravnovešenosti ni dobil zaporne kazni. Izidi: finale - ženske: Monika Seleš (ZDA, 1) -Anke Huber (Nem, 8) 6:4, 6:1; moške dvojice: Stefan Edberg-Petr Korda (Sve, Ces) - Sebastien Lareau-Alex O'Brien (Kan, ZDA) 7:5, 7:5, 4:6, 6:1; ženske dvojice: Chanda Rubin-Arantxa Sanchez Vicario (ZDA, Spa, 8) - Lindsay Danen-port-Mary Joe Femandez (ZDA/3) 7:5, 2:6, 6:4. Christian Furuseth (Nor) 1:59.90; 7. Jure Košir (Slo) 2:00.09; 8. Tom Stiansen (Nor) 2:00.47; 9. Kiminobu Kimura (Jap) 2:00.52; 10. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 2:00.84; 11. Sebastien Amiez (Fra) 2:00.87; 12. Christian Mayer (Avt) 2:00.95; 13. Matej Jovan (Slo) 2:01.01; 14. Yves Di-mier (Fra) 2:01.09; 15. Fa-brizio Tescari (Ita) 2:01.47; svetovni pokal - skupno: 1. Lasse Kjus (Nor) 956 točk; 2. Giinther Mader (Avt) 753; 3. Michael von Griini-gen (Svi) 738; 4. Hans Knaus (Avt) 666; 5. Alberto Tomba (Ita) 616; 6. Mario Reiter (Avt) 533; 7. Fredrik Nyberg (Sve) 525; 8. Luc Alphand (Fra) 508; 9. Sebastien Amiez (Fra) 459; 10: Jure Košir (Slo) 437; svetovni pokal - slalom: 1. Amiez 459; 2. Tomba 440; 3. Syko-ra 346; 4. Reiter 339; 5. Košir 321 itd. Ženski smuk včeraj odpadel SESTRIERE - Zenski smuk, ki bi moral biti na sporedu vCeraj v Sestrie-m, je na zahtevo tekmovalk odpadel, ker so bila ena od vratič postavljena izven smeri. Organizatorji so skušali pomanjkljivost odstraniti, toda smučarke (razen Nemk) niso pristale na ponoven ogled proge in kasnejši Start v popoldanskih urah Po odpovedi so se vnele polemike, problemi pa se pojavljajo tudi za SP leta 1997, saj pravilnik prepoveduje izvedbo tekme za svetovno prvenstvo, če na progi prej ni bilo niti ene uradne tekme. Danes bo za ženske na sporedu slalom v Serre Chevalierju. NOVICE lllycaffe v Milanu brez možnosti TRST - Tržaški Illycaffe se bo v današnjem 19. kolu košarkarske Al lige v Milanu pomeril s Stefanelom. Glede na dosedanje izkušnje Tržačani naj ne bi imeli nikakršne možnosti za zmago. Trener Stoch bo lahko računal na Zamberlana, ki med tednom ni treniral zaradi bolečin v kolenu, Tonut pa bo nastopil s temperaturo. Današnji spored: Olitatia - Buckler, Nuova Tirrena -Cagiva, Madigan - Scavolini, Teamsystem - Cx, Be-netton - Reggio Calabria, Stefanel - Illy, Mash - Teore-matour. Davis ostaja v Gorici Mark Davis ostaja pri Brescialatu, kljub temu, da je prejšnjo nedeljo brez dovoljenja odšel v ZDA in se v Gorico vrnil šele v Četrtek. Goriški klub si paC ne more privoščiti zamenjati tujca, ker za to preprosto nima dovolj denarja. Danes bo Brescialat gostil ekipo Ban-cosardegna, ki ima na lestvici dve točki manj. Včeraj: Polti - Jcoplastic 99:72 (48:39) Današnji spored: Caserta - Reggio Emilia, Turboair -Panapesca, Brescialat - Bacno, Menestrello - Floor, Auriga - Reyer, Koncret - Casetti. V Parmi Čariparma proti Las Daytoni PARMA - Osrednje srečanje 18. kola odbojkarske Al lige bo danes v Parmi, kjer se bosta pomerila Caripar-ma in Las Daytona. Ostali spored je naslednji: Alpi-tour - Jeans Hatu, Lube - Sisley, Gallo - Edilcuoghi in Gabeca - VVuber. Včeraj je v Padovi MTA premagal Com Cavi iz Neaplja s 3:1 (8:15,15:1,15:10,15:4). Vrstni red: Alpitom in Las Daytona 30, Sisley in Edilcuoghi 24, Cariparma, Gabeca 18, Lube in MTA 14, Com Cavi 12, Jeans hatu 10, VVuber 8, Gallo 4. Nedelja brez športa na RAI RIM - Športno uredništvo RAI je s posebnim sporočilom, v katerem so najavljene Se štiri stavke od 1. februarja dalje, potrdilo današnjo stavko, zaradi katere bo danes odpadel Športni program na televizijskih mrežah RAI. Posredovali bodo le kratke vesti z rezultati in lestvicami, vse ostalo s prenosi in »Domenico sportivo« vred pa bo odpadlo. Namesto oddaje »Quelli che il calcio« bo Fazio vodil oddajo »V 90 minutah okoli sveta«, v kateri pa bodo posredovali trenutne rezultate z nogometnih igrišč. Za stavko se je športna redakcija odločila potem, ko vodstvu RAI ni uspelo, da bi si zagotovilo neposredni prenos letošnjega Gira. Triestina v Cecini računa vsaj na točko Triestina bo skušala na današnjem gostovanju v Cecini (20. kolo C2 fige) osvojiti najmanj točko, ki bi ji v boju za play off se kako koristila. Toskansko moštvo je na predzadnjem mestu na lestvici in je v dosedanjih devetih nastopih na domačih tleh doseglo le dve zmagi in doživelo že tri poraze. Toda Triestina bo tudi tokrat nastopila v zelo okrnjeni postavi, tako da si ne dela prevelikih utvar, da bi lahko z napadalno igro osvojila poln izkupiček točk. Veliko igralcev je poškodovanih, manjkala pa bo sta tudi diskvalificirana Ubaldi in Camporese. Vse bolj se medtem širijo govorice, da namerava predsednik Del Sabato prodati društvo podjetniku Salvatoreju Epifaniu. Današnji spored: Baracca Luigo - Rimini, Cecina -Triestina, Centese - Livorno, Fano - Pontedera, Fer-mana - San Dona, Forli - hnola, Ponsacco - Giorgio-ne, Tolentino - Vis Pesaro, Treviso - Temana. KOŠARKA / SINOČI V TRSTU V B LIGI Nevaren spodrsljaj jadranovcev z Monzo Za našo ekipo se je stanje no lestvici spet zapletlo Jadran TKB - Stracciari 73:82 (34:38) JADRAN: Arena 4 (2:2 prosti meti, 1:3 met za 2, -met za 3), Oberdan 13 (5:8, 4:8, 0:2), Pregare 7 ( 2:3, 1:5), Budin 18 (2:3, 8:11, 0:2), Vitez 10 (4:4, 3:5, 0:1), Samec 2 (-, 1:2, -), Klabjan n.v., Rauber 5 ( 1:2, 1:3), Calavita 10 (4:4, 3:7, -), Hmeljak 4 (4:6, 0:”1, -), trener Vremec. Met za 2: 23/42, met za 3: 2/13, skupno 25:55, pm 21:27. SON: 26. 3T: Pregare 1, Rauber 1. STRACCIARI MONZA: Sala 28 (9.12), Fantaccini, Smiroldo 7 (3:3), Guidoni 5 (2:4), Baio n.v., Bianchi n.v., Becchini 13 (3:4), Fumagal-li 8, Battisti 7 (3:4), Stelluti 14, trener Ponti. PM 24:27. SON: 24. PON: Smiroldo (38). 3T: Fumagalli 2, Guidoni 1, Sala 1. SODNIKA: De Ambrosi (Benetke) in Carollo (Vicen-za). Slavje za skoraj gotovo uvrstitev med prvih Sest se je sinoči za Številne gledalce na tribuni tržaške športne dvorane spremenilo v hladno prho. Jadranovci so namreč doma nerodno izgubili s Stracciarijem iz Monze, ki je nedvomno pokazal več volje do zmage od naših košarkarjev, ki so začeli srečanje dokaj lagodno, skratka z nepravilnim odnosom do tekme. Ze dejstvo, da je bil izid po 3 minutah igre 2:2 in da so jadranovci zgreših kar šest zaporednih napadov, jasno kaže, kako so naši prestav-niki začeli to tekmo. Gostje, ki bi jim samo zmaga še vlila kanček upanja, da se lahko borijo za uvrstitev med prvo šesterico, verjetno niso pričakovali takega uvodnega razpleta. Mimo in počasno so predvajah svojo igro, vsilih našim košarkajem svoj tempo in z odličnim »play-makerjem« Salo, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja, držah korak z gostitelji (10:8 v 7. min., 16:14 v 10. min., 24:26 v 15. min.). Vsakič, ko so jadranovci pospešili tempo igre, je bilo jasno, da se jim gostje ne morejo enakovredno upirati. Po nekaj hitrih akcijah pa so naši igralci ponovno zaspah in sama sreča, da sta sodnika dosodila gostom kar tri osebne napake v napadu, kajti nasprotno bi ekipa iz Monze sklenila prvi polčas še z večjo prednostjo. V začetku drugega polčasa je kazalo, da so jadranovci vendarle ujeli pravi tempo igre. Z delno razliko 10:0 (tu se je predvsem odlikoval Jan Budin) so povedli za domači šport Danes Nedelja, 28. januarja 1996 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Rivignano; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Luigi 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Zarja; 14.30 na Proseku: Primorje - Buiese 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Vilešah: Villesse - Primorec 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Repnu: Kras - Romana; 14.30 na Opčinah, Ul. Carsia: Montebello Don Bosco - Gaja; 17.00 v Miljah, Zaccaria: Servola - Dolina NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Olimpia; 10.30 v Ločniku, Ul. della Mochetta: Lucinico - Sovodnje NAJMLAJSI 9.00 v Bazovici: Gaja - Montebello Don Bosco ZAČETNIKI 10.30 na Proskeu: Primorje - Domio KOŠARKA MOŠKA C2 UGA 17.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Arte Bittesini PROMOCIJSKA UGA 15.30 v Dolini: Chiadino - Breg DEČKI 9.00 v Ronkah: Staranzano - Dom Sprintauto ODBOJKA MLADINCI 11.30 v Trstu, Ul. Petracco: Virtus - Korting MLADINKE 9.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Bor Mercantile; 11.00 v Trstu, Galilei: Nuova Pallavolo - Koimpex NAMIZNI TENIS ZENSKA C1 UGA 10.00 v Trstu, Ul. Biasoletto: Chiadino - Kras Jutri Ponedeljek, 29. januarja 1996 KOŠARKA 19.00 v Briščikih, Ervatti: Jadran TKB - Illycaffe; 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Stella Azzurra Obvestilo Jan Budin je bil sinoči edini, ki je zadovoljil (F. KROMA) OBMEJNO ŠPORTNO SODELOVANJE Športni stiki ob meji na Goriškem zdaj še tesnejši Ze več let je v navadi, da se na začetku vsakega leta srečata Pokrajinski odbor ZSSDI za Goriško ter vodstvo Slovenske športne zveze iz Nove Gorice. Do podobnega srečanja je prišlo pred nekaj dnevi na sedežu ZSSDI v Gorici, kjer sta goste z druge strani meje sprejela predsednik goriške zamejske športne krovne organizacije, Marko Lutman in funkcionar Vili Prinčič. Novogoriško delegacijo pa so sestavljali predsednik Jordan Kodermac, podpredsednik Franc Polončič iri funkcionar Stojan Sgubin. Kot običajno je bil govor o sodelovanju in skupnih pobudah na obmejnem prostoru. Teh pobud je kar nekaj, med katerimi so take, ki so na programu že deset in več let, nekatere pa si šele utirajo pot v šport-no-rekreacijsko ponudbo obeh sosednjih mest. Delegaciji sta se že dogovorili za datume posameznih prireditev, ki so naslednje: -14.4.96 bo na sporedu 2. izvedba Vivicitta, kjer je glavni pobudnik goriški UISP, obe zvezi pa sodelujeta pri organizaciji. V lanski izvedbi je Vivicitta predvideval samo 10-kilometerski netekmovalni pohod po ulicah obeh mest, letos pa nameravajo uvesti tudi tekmovalno inači- co. - 5.5.96 bo na spore- du že 17. Pohod Ste-verjan-Gonjače, ki v Brda vsako leto prikliče veliko število ljubiteljev hoje in lepe narave. Start in cilj bosta letos na Humu. - 8.9.96 bodo prišli na račun ljubitelji kajakaštva, saj bo na sporedu že 11. izvedba Soške regate s spustom od Solkana do Podgore. - 13.10.96 bo na vrsti tradicionalno Kolesarjenje prijateljstva, ki je v prejšnjih letih zelo dobro uspevalo, nakar je zanimanje za prireditev nekoliko splahnelo. Zaradi tehničnih težav je lani celo odpadlo. Skupna želja pa je, da bi z novimi prijemi to prireditev poživili in ji dali novega zagona. VIP 5 točk (52:47). Sledilo je nekaj naivnih napak tako v obrambi kot v napadu, gostje so spet uvideli, da lahko stanje izenačijo, kar so tudi štorih (58:58). Jadranovci so nato popustili, v 33. min. so zaostajah že za 7 zočk (58:65). Z vstopom Davida Pregarca je kazalo, da bo našim le uspelo streti odpor gostov. Ti pa so ohra-nili mirne živce in s Fuma-galhjevo »trojko« dokončno zapečatih usodo naše ekipe. Po tem porazu se je stanje na lestvici za jadra-novce precej zapletlo. Potrebno bo iskati vsaj en par točk na dveh gostovanjih (proti Desiu ah Oderzu) in seveda zmagati doma proti Cassanu. OSTALI SINOČNJI IZIDI: Scame Bg - SS Giovanni 81:76, Robur Varese - Riva del Garda 60:64, Gesteco Civiđale - Oderzo 96:78, danes: Coolegno - Cassano. KOŠARKA / V MOŠKI D LIGI Štirinajsta zmaga Cicibane, Dom in Kontovel neuspešna Acli Fanin - Cicibona Helvetius 65:77 (29:33) CICIBONA HELVETIUS: D. Kovačič 4 (4:4, -, -), Filipčič 12 (4:4, 4:5, 0:1), Jogan 9 (2:7, 2:3, 1:2), A. Zuppin 12 (4:4, 1:5, 2:2), Battilana 2 (-, 1:3, -), Iz. Bajc 4 (-, 2:5, -), Possega 19 (7:8, 6:11, -), Tomšič 8 (2:4, 3:8, 0:3), Križmančič 7 (1:2, 3:4, -). TRENER: L. Furlan; MET ZA 2 TOČKI: 22:45, TRI TOČKE: 3:9, SKUPNO: 25:54; PM: 24:33; SON: 23; PON: Križ- mančič (31’), Jogan (35’); TRI TOČKE: A. Zuppin 2, Jogan 1; SODNIKA: Rossetti in Sannino (oba iz Trsta). Čeprav z igro ni blestela, kot.se sicer dogaja v zadnjih srečanjih, je v taboru Cicibone vladalo zadovoljstvo ob 14. zaporedni zmagi. Potem ko so naši prvi polčas zaključili v vodstvu, so v drugem prednost še povišali in vodili tudi z 10-12 točkami ter brez napora zmagali. Poznala se SD POLET vabi na redni in izredni občni zbor, ki bo JUTRI, 29. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. H NAMIZNI TENIS / ZENSKA B LIGA h Kras Corium z izvrstno igro brez težav nadigral vrstnice iz Sassarija Domačinke niso osvojile niti točke Po pričakovanju se ekipa Krasa Corium vrača z dolgega potovanje s Sardinije z gladko zmago. V tretjem povratnem krogu ženskega drugoligaškega prvenstva so krasovke v dvoboju s postavo Sassarija blestele. Ivana Stubelj in Daša Bresciani sta bili odločno boljši v posamičnih dvobojih od seniorskih nasprotnic Musiove in Pinna. Sassari je svojo najbojšo igralko, tret j ekategorni ško naraščajnico Claucho Murtinu, prihranil za igro dvojic, verjetno računajoč, da bodo starejše igralke strle odpor gostij, a je bil to račun brez krčmarja. Naši igralki sta z njimi pometli, kot je razvidno iz sodniškega poročila tekme. Tudi v igri dvojic gostiteljice niso mogle priti do točke. Do konca prvenstva ženske B lige bo Kras Corium odigral le še dve tekmi. Dekleta so startale s ciljem obstanka v ligi, potem pa so se začele vzpenjati po lestvici, a jim je načrte prekrižal San Marino, s katerim so obe srečanji izgubile. Z njim se danes meri Edera, ki si z zgoniško postavo deli drugo mesto. Cus Sassari - Kras Corium 0:5 Musio - Bresciani 0:2 (11:21,18:21), Pinna - Stubelj 0:2 (8:21, 7:21), Musio, Murtinu - Stubelj, Bresciani 0:2 (7:21, 12:21), Musio - Stubelj 0:2 (10:21, 20:22), Pinna - Bresciani 0:2 (11:21,16:21). (J.J.) MOŠKA C2 UGA Sakora Fossalon - Kras 3:5 Under 14: Sakura - Kras 0:5 b.b. ROKOMET Lahka zmaga Krasa Trimac Kras Trimac - AM-SPIAurora 33:10 (18:7) KRAS: Glavina, Rossi, Fabris, Nait 7, Pertot 7, Colja 5, Cebulec 8, Vremec 4, Costanzo 1, Vinci 0, Mihe 1. Včerajšnja tekma je za krasovce predstavljala le lažji trening. Nasprotnik se je upiral le zadnjih deset minut prvega polčasa, ostalih petdeset minut pa je bila tekma enosmerna. Naj omenimo le, da je Aurora v prvih desetih minutah dosegla le en zadetek. Z vstopom vratarja Lazarja Fabrisa pa so nasprotniki imeli zares zaprta vrata. Prihodnjo soboto se bo Krasova sedmerica pomerila proti skromnemu Teamu iz Trsta, ki trenutno zaseda predzadnje mesto na lestvici. (Iztok) je sicer odsotnost Persija, zato pa je Dario Kovačič dobro opravil svoj krstni nastop, solidna pa sta bila še Filipčič in Possega. (V.J.) Lega Nazionale - Kontovel 74:69 (41:34) LEGA NAZIONALE: Calcina 5, Ursic 17, Žiberna 20, Crocetti 5, Sus-si 3, Maranzana 4, Tamaro 5, Vecchioni 7, Ver-celli 4, Odinal. KONTOVEL: Pertot 2, Kralj 8 (2:2), Turk 20 (2:4), I. Emili 9 (5:8), Starec 8 (1:2), Civardi 15 (7:8), Danev 2, Vodopivec, M. Emili 1 (1:2), Godnič 4 (4:4); PON: Pertot, Civardi; SON: 32; PM: 22:31; TRI TOČKE: Kralj 2, Starec 1. SODNIKA: Vettorato in Zanzi Začetek ni kazal na tako slab konec: Konto-velci so namreč dobro igrali in tudi povedli s 15:7, nakar je začelo škripati v obrambi, tako da je nasprotnik zelo poceni začel zadevati koš. Izenačil je na 21:21 ter visoko povedel. Gostje so razliko nekoliko ublažili šele proti koncu polčasa. V drugem delu tekme je Kontovel poskusil s cono 1-3-1, kar pa se ni obneslo, saj so nasprotniki dosegli delni izid 9:0 (50:34). Prvi koš so naši dosegli šele v 5. minuti. Zatem so se le zbrali in skoraj povsem nadoknadili zamujeno (59:56). Do preobrata pa ni prišlo, tedaj so se spet nakako »izgubili«, manjkala je zbranost in poraz je bil neizbežen. Dom Agorest - Santos 74:89 (43:38) DOM AGOREST: Cor-si 15 (4:6 prosti meti, 4:7 za 2 točki, 1:5 za 3 točke), Franco 10 (6:7, 2:6, -), Podbersig, Jarc 25 (5:5, 10:15, -), Campanel-lo 22 (2:2, 4:7, 4:9), Bordon, Ambrosi 2 (0:2, 1:3, -), Primožič, Kocjančič, Orzan (-, -, 0:3 za 3 točke) PON: Jarc (37’); SODNIKA: De Fabbro (Trice-simo) in Fumi (Muzza-na). Domova ekipa je zapravila lepo priložnost, da bi se približala 2. mestu na lestvici. Končna razlika je zanjo vsekakor prehuda kazen, saj je minuto pred koncem zaostajala samo za 6 točk (72:78) z napadom na razpolago. Žal so nasprotniki prestregli žogo, zadeli koš v protinapadu in celo obdržali žogo v svoji posesti zaradi namernega prekrška do-movcev. Srečanje se je za belor-deče sicer začelo zelo dobro: kljub odsotnosti najboljšega strelca Di Ciecca in poškodbe centra Podbersiga so hitro povedli in ob polovici polčasa imeli tudi 10 točk prednosti. V tem delu se je še posebno odlikoval Jarc, ki je bil v napadu neustavljiv (8:9 za 2 točki, 20 točk v 1. polčasu). Proti koncu tega dela so naši nekoliko popustili, tako da so se nasprotniki približali na samih pet točk. V 2. polčasu je bilo takoj opaziti, da se je belordečim nekaj zataknilo v napadu, saj so zadevali z veliko težavo, nasprotniki pa so nadaljevali z učinkovito igro in v 30. minuti izenačili. Ravnovesje je torej trajalo vse do zadnjih minut, ko so domovci zgrešili še nekaj metov za 3 točke in gostje so srečanje zaključili v svojo korist. (S.L.) B2 LIGA / V COLLECCH1U Cervo padel pod udarci Goričanov II Cervo Collecchio -Imsa 0:3 (6:15,7:15,4:15) IMS A: Feri (12+18), Gianluca Populini (8+14), M. Černič (4+4), Cola (6+7), Prinčič (0+3), Rigonat (2+0), Giancarlo Populini (2+0), Radetti (0+2), S. Cemic (0+0). Servis (točke/napake): Collecchio 3/11, Imsa 3/12; napake: Collecchio 10, Imsa 11; bloki: Collecchio 1, Imsa 10. Po pričakovanjih se valovri vračajo iz Emilije z novim parom točk. Zmaga proti zadnjeu-vrščenemu Collecchiu lahko iz delnih izidov izgleda gladka, kljub temu pa so imeli Goričani ob pričetku prvih dveh setov precej težav. Domačini so dvakrat povedli, prvič 5:3, drugič pa 4:2 predvsem po zaslugi pla-vordečih, ki so se prilagodili počasni igri ekipe iz Emilije. Pod pritiskom trenerja Zamoja pa so obakrat spremenili tempo igre in zlahka vnovčili niza. V tretjem setu pa je bila na igrišču samo ena ekipa, in sicer goriška, M je z lahkoto •zaključila tekmo v lastno korist. Kljub gladki zmagi pa ima gostovanje tudi temno plat, saj si je med tekmo lažje poškodoval gleženj Matej Cemic, ki je moral v drugem setu zapustiti igrišče. Samo v teku naslednjega tedna bomo lahko zvedeli, če bo fant na razpolago za naslednjo soboto. Tedaj čaka Imso tekma s Sedi-com, ki bo odločilna v boju za četrto mesto na lestvici po prvem delu prvenstva. Trener Zamo je bil včeraj zadovoljen s svojo ekipo. Collecchio je namreč moštvo, ki malo greši (deset napak v treh setih) in to pomeni, da so si Goričani z blokom in protinapadom zaslužili 35 točk, kar ni malo. Tudi kapetan Aleš Feri (na stiki) se je veselil zmage, srečanje pa je tako komentiral: »Zmage na tujem igrišču so pomembne. Igrati proti nasprotniku, ki nima kaj zgubiti pa ni lahko. Mi smo si rezultat zaslužili. Proti Collecchiu je bilo precej težko igrati, ker predvaja precej umazano igro, na katero nismo bili pripravljeni, saj pred tekmo nismo videli nobenega posnetka o tej ekipi. Zaradi tega je tudi negotov začetek opravičljiv.« Prav Feri je bil tokrat najboljši in predvsem v napadu skorajda neustavljiv, saj samo dvakrat v celi tekmi ni zaključil točke, ko je dobil žogo. (AMD) Ostali izidi: Pordenone - Sassuolo 0:3, Marconi - Bussolengo 0:3, Cus Modena - San Miguel 0:3, Asola - Cavriago 3:0 ŽENSKA C1 LIGA / DVA PORAZA S 3:1 Dober, a žal nezadosten odpor slogašic, borovke bi lahko izsilile 5. niz Obe naši ekipi nastopili zelo okrnjeni Battaglino - Koimpex 3:1 (15:11, 15:8, 10:15, 15:13) KOIMPEX: Ciocchi 6+0, Fabrizi 2+11, Grego-ri 8+5, Mamillo 0+1, Per-tot 4+12, Sricchia 4+21, Vidah 1+3. Servis (točke/napake): Koimpex 11/19; Battaglino 4/21. Battaglino je včeraj potrdil, da ni slučajno na prvem mestu na lestvici in je po skoraj dve uri trajajoči tekmi premagal Koimpex. Nasa ekipa, ki je na gostovanje odšla v zelo skrčenem sestavu, je tokrat zaigrala dobro in je bil rezultat v dvomu vse do konca. V četrtem setu je Battaglino že vodil s 14:8, ko so naše igralke z izredno reakcijo začele razliko manjšati, prišle do 13. točke, tie breaka pa jim žal ni uspelo izsiliti. Ves potek tekme je trener Sain strnil v to izjavo: »Kljub porazu sem z igro svojih deklet zadovoljen, saj so po enem mesecu končno le zaigrale kot znajo in to celo na gostovanju. To pa tudi pomeni, da se ekipi zopet vrača samozavest, kar daje upanje za uspešno nadaljevanje prvenstva.« (INKA) Bor Mercantile - Codo-gnb 1:3 (11:15, 15:8, 8:15, 13:15) BOR MERCANTILE: Benevol 9+15, Cok 3+8, Zadnik 3+3, Faimann 2+5, Gruden 0+0, Flego 12+13, Maver 0+1, Ažman, Vodopivec, Gregori. Servis (točke/napake): Bor 11/8, Codogne 11/9. Napake: Bor 22, Codogne 18. »Mislim, da si nobena ekipa ne more privoščiti igrati brez treh standardnih igralk, če med njimi so dve od ključnih tolkačic in najbolj kompletna igralka, kar jih imamo v ekipi. Vseeno pa bi lahko zmagali, ker je bil Codogne dokaj Šibek nasprotnik. A za uspeh bi bilo potrebno, da vse igralke, kar nam jih je ostalo, igrajo dobro, kar pa se žal ni zgodilo,« je misli po sinočnjem porazu borovk strnil športni vodja Igor Može. Serija poškodb je zdesetkala Borovo Sesterko do take mere, da se je društvo po pomoč obrnilo na nekatere svoje bivše igralke, od katerih sta bili včeraj na klopi Maverjeva in Ažmanova. Trener Kalc je začel s postavo »preživelih«, v kateri je Flegova igrala na centru, njeno mesto v diagonali s po-dajačem pa je prevzela Zadnikova. Obe ekipi sta »Nova- Borova klop z Ažmanovo (prva z leve) in Maverjevo ((druga z desne) bili v napadu dokaj nepro-dorni, pri Boru pa je Se bolj kot ponavadi prišla do izraza anomalija, da centri napadajo učinkoviteje od kril. Težišče igre se je tako »preselilo« v polje, o zmagovalcu so odločali agonizem, zbranost in število napak in igralke Co-dogneja, vajene bojen na nož, so bile v tem boljše. Borovke so bile kot Indijanci, ki s puščicami zaman skušajo prebiti železni sovražnikov oklep, a za razliko od rdečeličnih bojevnikov (in svojih nasprotnic) v ključnih trenutkih ne znajo dovolj odločno braniti svojega ogroženega ozemlja. Priložnosti za zmago jim namreč ni manjkalo. Tako so v prvem setu izpustile iz rok vodstvo z 11:8, v zadnjem pa celo z 9:3. Codogne je dosegel kar osem zaporednih točk, povedel nato z 10:12. Borovke so dosegle tri zaporedne točke, a se spet ustavile in Codogne je po dveh zaključnih žogah prišel do dragocene zmage, po kateri se je borovkam približal na lestvici na sami dve točki. V zadnjem setu je trener Kalc poslal na igrišče Eleno Maver, od katere pa objektivno ni bilo mogoče pričakovati, da bo resila barko, ki se je že potapljala. Trener ima verjetno prav, ko pravi, da se bo za njegovo ekipo sezona znova začela v povratnem delu, to je čez tri tedne. V tem času naj bi se v ekipo od poškodovanih vrnila vsaj kapetanka Gre-gorijeva, sveže pomoči pa naj bi s treningi dosegle zadovoljivo formo, (ak) OSTALA IZIDA: Cavaz-zale - Cordenons 3:0, Ge-mona - Fontane 3:0. __________MOŠKA C1 LIGA____________________ Sočani nezadržno prodirajo proti vrhu Koimpex nadoknadil dva seta zaostanka Mladi Matej Makuc junak kola Nova. Gens - Koimpex 2:3 (15:10, 15:11, 7:15, 6:15, 13:15) KOIMPEX: Božič 5+13, Zuccon 6+8, Stabile 8+19, Rio-lino 9+12, A. Kralj 2+4, Rovere 4+4, D. Kralj 5+12, Strajn 0+0, Volčič 0+0, Gač, Sgubin. Servis (točke/napake): Koimpex 4/7, Nova Gens 5/14 Slogašem je v Noventi Padovani uspel podvig, da so nadoknadili dva seta zaostanka. Domača Nova Gens je v prvih dveh setih presenetila goste z odlično igro. Pokazala je močan napad in dobro obrambo, napak praktično ni naredila. Igralci Koimpexa taksnega odpora od ekipe s sredine lestvice res niso pričakovah in so delovali dokaj zmedeno, niso pa nikoli vrgli puške v koruzo. To se jim je obrestovalo v tretjem setu, ko so nasprotnika takoj »ugriznili«, brž ko je ta popustil, posebno še na servisu. Osrednji junak odločne reakcije gostov je bil Maurizio Stabile, ki je s svojo borbenostjo in znanjem dobesedno povlekel za sabo vse soigralcev. V naslednjih dveh setih je tako Koimpex z boljšim napadom in blokom povsem onesposobil gostitelje. »Tie-break«, kot se pogostokrat dogodi, je bil poglavje zase. Koimpex je ob menjavi igrišča vodil z 8:4, toda v končnici je bilo dokaj vroče, igralci Koimpexa so pri vodstvu s 14:13 z blokom odbili žogo v nasprotnikovo polje, sodnik pa je pri tem napadalcu Nova Gens dosodil dotik mreže, kar je za Koimpex pomenilo odrešitev in zmago. Za odlično reakcijo si zaslužijo pohvalo vsi Koimpexovi igralci. Vivil - Soča Sobema 1:3 (15:13, 2:15,11:15, 5:15) SOČA SOBEMA: Petejan 8+14, Klede 8+13, Lutman 7+12, Feri 10+16, Makuc 4+1, Batisti 4+11, Cotič 0+0, Bralni, Sfiligoj. Sočani so v Villi Vicentini dosegh svojo šesto zmago v zadnjih osmih nastopih in nezadržno prodirajo proti višjim položajem na lestvici. Igralci so pred tekmo doživeli hladno prho. Izvedeli so, da ne morejo računati na standardnega podajača Marka Tomšiča, ki si je zvil palec. Toda zaskrbljenost se je kmalu razblinila. Mladi Matej Makuc (letnik 1977), ki je bil na tej tekmi praktično debitant, je namreč postregel z izvrstnim nastopom. Po začetni tremi je zaigral izredno sproščeno. Svoje soigralce je vodil kot pravi veteran. Prvi set je pripadel gostiteljem, čeprav sočani niso bili brez možnosti za zmago, če vemo, da so imeti pri rezultatu 13:13 štirinajsto točko takorekoreč že v žepu. Zal pa so priložnost zamudili. Povsem drugače je bilo v nadaljevanju. Soča je namreč zaigrala brezhibno. Z natančnimi servisi je onemogočila Vivilov sprejem, z blokom pa večkrat zaustavila najnevarnejša nasprotnikova napadalca Piovesana in Menegazza. Na koncu smo našteti kar 15 uspešnih blokov. Soča je v drugem setu pustila domačim le drobtinice. Vivil je poskušal reagirati v tretjem setu, v katerem pa so biti gostje vseeno dovolj zbrani, v četrtem setu pa je bilo spet kot v drugem in na koncu so igralci proslavljati zmago, tako da so metali v zrak svojega podajača. Ostati izid: Fincantieri - Povoletto 3:1, Pallavolo TS -Fosso 0:3. DEŽELNA C2 LIGA / PLAVI PREMAGALI MOČNO BUIO DEŽELNA D LIGA / NEUGODNO KOLO Bor Fortrade presenetil dmgega na lestvici Olympia odpravila Grada - Ženski ekipi potegnili krajši konec v 5. setu Karting in Sloga podlegla bolj izkušenim nasprotnicam, hud spodrsljaj Koimpexa Bor Fortrade - Buia 3:1 (15:13,15:8, 3:15,15:10) BOR: Bresich, Coloni 3+3, Furlanič 1+11, Ruttar 1+0, Gombač 0+1, Marega 8+9, Del Turco 1+1, Pavlica, Cella 6+16, Tabemi i+8. Borvci so sinoči doma dosegli izredno pomembno zmago, privoščili pa so si nič manj kot drugouvrščeno Buio, Id je pred tem samo dvakrat izgubila in še to samo proti Natisonii in Prevenireju. Toda borovci so zaigrali izvrstno, predvsem pa - razen v hetjem setu - niso niti za trenutek popustili, posledica tega pa je bila zaslužena zmaga. 2e sam začetek je bil izredno obetaven, saj so Cella in tovariši z izvrstnim blokom in obrambo povedli z 8:1. Gostje so nato silovito reagirati in prešli v vodstvo s 13:11. Toda nato je Cella s servisom spravil v težave sprejem gostov in prvi set je po hudem boju pripadel borovcem. V drugem setu so domačini nadaljevati z zelo dobro igro in gladko slavili, nato pa je prišel »black out« v tretjem. Delni neuspeh pa borovcev ni potrl in z zbrano igro so v četrtem setu povedli z 9:2. Gostje so se nato približati, toda končnica je bila spet v rokah Bora Fortrade, ki se je na koncu zasluženo veselil. (D. Furlanič) 01ympia CDR - Buia 3:1 (16:14,15:7, 12:15,15:10) OLVMPIA: S. Terpin 10+15, Domi 0+1, Sfiligoj 6+9, Terpin 3+13, Komjanc, Gravner 0+1, Maraž 9+15, Bensa 5+6, A. Terpin 3+2, Pintar 0+1. Servis (točke/napake) 4/14. Kljub okrnjeni postavi je 01ympia prišla do sicer pričakovane zmage. Poškodovanega Ferfoljo je na centru zelo uspešno zamenjal Stefano Bensa, dobro pa sta v napadu igrala tudi Mauro Maraž in Janez Terpin. Gostje so bolje pričeti (5:0), vendar je bil nato prvi set v rokah Goričanov, čeprav je bil konec precej negotov. Po zmagi v drugem setu so začeti gostitelji nekoliko podcenjevati goste in so to napako plačati z izgubo tretjega seta, vendar pa so v četrtem pokazati zobe in dosegli zasluženo zmago. Zlasti je do izraza prišla premoč 01ympie na mreži, trener Domi pa je bil tokrat zadovoljen tudi z borbenostjo. ZENSKA C2 LIGA Ristorante del Doge - Oljrmpia K2 Sport 3:2 (15:17,15:12,15:8,4:15,15:2) OLVMPIA: Brisco 7+10, Bulfoni 2+0, Princi 4+4, H. Corsi 7+10, Zotti 8+7, V. Cemic 1+10, K. Corsi 0+0, M. Cemic 0+0, Braini, Trapuzzano 0+0. V važnem srečanju proti ekipi, ki je imela enako število točk kot Goričanke, je 01ympia potegnila krajši konec po petih setih. Varovanke Mirande Kristančič pa v prvih štirih setih niso igrale slabo, toda v odločilnem nizu so povsem popustile in z velikim številom napak dovolile nasprotnicam, da so se na koncu veselile. Za samo srečanje je bilo značilno veliko nihanje v igri, obe ekipi pa sta še posebej v prvih dveh setih pokazati veliko borbenost. 01ympia je najbolje zaigrala v 4. nizu, ki ga je gladko dobila, toda nadaljevanje je bilo povsem brezbarvno in predvsem polno napak, zaradi katerih je bilo delo domačink precej olajšano. Fimne Veneto - Sokol 3:2 (15:6, 11:15,15:11,11:15,15:7) SOKOL: T. Masten 7+5, Skerk 5+15, Viđali 3+1, Maruccelli 4+6, Kosmina 1+0, L. Masten 15+6, Semec 2+5, Vi-sentin 0+0, Lupine. Napovedi, da bo srečanje v Fiume Venetu za Sokol precej zahtevno, so se izkazale za povsem upravičene, po štirih setih izenačene igre pa so domačinke predvsem po zaslugi nepro-domega Sokolovega napada zanesljivo osvojile odločilni peti niz. Sokol ni igral slabo, za zmago pa mu je zmanjkalo nekaj odločnosti v napadu. Od igralk zasluži tokrat posebno pohvalo Irena Semec, ki je že v prvem setu na centru uspešno zamenjala Martino Kosmina. MOŠKA DUGA Korting - Club Altura 0:3 (14:16, 8:15, 12:15) KORTING: Kerpan (1 točka, 5 menjav, 2 zgrešena servisa, 6 napak, 1 as), Miot (3, 2,1, 8,1), Veljak (1, 2,4,4, 3), Pertot (1,1, 1, 1, 0), Glavina, Furlanič (1+7, 3, 6, 1), Cuk 0+1, 0, 3, 0), Micalessi (0+0), Drasič (0+0), Ritossa 3+9, 0, 2, 0). Trajanje setov: 2, 16 in 22 minut. Club Altura: 18 napak, 12 zgrešenih servisov. Združeni ekipi ni uspelo presenetiti izkušenih in favoriziranih gostov. Fantje so sicer začeti zelo dobro in v prvem setu voditi z 9:6, po rezultatau 10:12 pa so se Alturi približati še na 13:14, vendar so biti gostje v končnici bolj prisebni. Igralci Kor-tinga tudi v nadaljevanju niso igrati slabo (nezadosten je bil pravzaprav samo blok), a tekmeca vsekakor niso mogli presenetiti. Acli Ronchi - Espego 3:2 (7:15, 8:15, 15:11,15:4,15:8) ZENSKA DUGA Sloga - Gonars 1:3 (5:15, 0:15, 15:10, 7:15) SLOGA: Babudri, Ban, Blazina, Furlan, Grgič, Kalc, Kocjančič, Kufersin, Mauro, Miot, Molassi, Sosič, Vidah, Tensi. Mlada Slogina vrsta se je tokrat srečala z ekipo, ki resno računa na napredovanje. Je tudi povsem zasluženo na vrhu lestvice, predvaja pa res privlačno odbojko s hitro igro na mreži in odlično obrambo. Slogaši-ce so slabo začele in najbolje je, da tudi Cimprej pozabijo na prva dva seta. V tretjem je trener gostov v ekipi opravil nekaj menjav in s tem svoje igralke zmedel, da niso več zmogle predvajati tako prodorne igre, tudi ko je bila na igrišču spet začetna postava. Sloga pa se je končno otresla strahu in zaigrala učinkoviteje in set zasluženo osvojila. Četrti set je bil nato izenačen do izida 6:6, potem pa je slab sprejem servisa pokopal vse upe naše šesterke na ugodnejši izid. Že osvojeni niz pa prav gotovo predstavlja uspeh in zna biti zelo dobrodošel na koncu prvenstva. (INKA) Koimpex - Volvo Abetini 0:3 (13:15, 9:15,4:15) KOIMPEX: Brišnik (1+4), Canziani (0+0), Ferluga (2+2), Kosmina (2+5), Mitič (1+1), Perini (0+0), Sirotich (4+4). Sinoči je v Repnu prišlo do pravega presenečenja, žal na škodo naše ekipe. Proti skromnemu Volvu, ki ni tokrat pokazal nič posebnega, je naša šesterka popolnoma odpovedala. Koimpex je zaigral zelo nepovezano, zlasti veliko pa je bilo napak v sprejemu in obrambi. V Koimpexovih vrstah je sicer manjkala obolela Tanja Spacal, ki je letos najučinkovitejša igralka na mreži, vendar je to le skromno opravičilo za tako bled nastop. (INKA) KRIŽANKA 24 Nedelja, 28. januarja 1996 Gesla prejšnje nedeljske križanke deskanje na snegu, snowboard, počitnice, plezalec, bela narava, mraz. MUgaj n Is ^^ ^ , < ' 'v- \ Rešitev prejšnje nedeljske križanke Vodoravno: PALISANDROVINA, ELEKTROINŽENIR NITAVOST, IKONA, KAVRA, NAIN, VIR, ANA, RAI, NABAVA, LS, NAKIT, ATE, O AS, IR, GRELO, LOKE, MILARNA, VAIL, SAGA, AK, DESKANJE NA SNEGU, ARTA, AED, TIVAT, SNOVVBOARD, REDNIK, INES, TOBOLSK, CIKLAMA, KALAN, OBALA, TOČAJKA, ENKA, IKO, PIRIN, UKANA, KENDO, ANIS, ALENKA ARKO, ESTAVELA, REK, ADRAR, TA, HALS, Pl, ASAD, PARK, POL, KLISTIR, APAČ!, PLEZALEC, FROTIR, BELA NARAVA, SRT, NECA, MRAZ, TONA, ATI, SEDLO, ENID, RČJAK, IAN, RACA, TNALA, ETA, TER. - NEDELJSKI IZLET Zimski sprehod ob samotni morski obali Na polotoku Sečo nas pričakajo nenavadne podobe kamna Kjer je poleti ob naši obali največ vrveža, vlada pozimi prav prijeten mir, kot nalašč za odmik od vsakdana. Sprehod, ki se ponuja iz Portoroža, pravzaprav iz Lucije, v Sečo, je nekaj posebnega. Je kratek, vendar zaradi neštetih krajev za postanek neskončno dolg; pot drži okoli polotoka Seča med morjem in od- sekanim flišnim robom, pozneje pa pride v bolj »obljuden'omišljijein, nas pričaka zavete svet, na rob Sečoveljskih solin. Potem do Seče drži samo asfaltna cesta, vendar se s te lahko kadarkob povzpnemo navzgor proti oljčnim nasadom ter kot iz letala opazujemo mirujoče soline. Karte za orientacijo skoraj ne potrebujemo, vendar izletniška karta Primorje in Kras v merilu 1 : 50.000 kljub temu morda ni odveč. Iz kampa Lucija hodimo ob obali, ki je v manjšem flišnem klifu še ohranila delček nekdanjosti, medtem ko se okoli nas razprostira morska modrina, čista, kot je lahko le pozimi. Za kamnitimi podobami se skriva Portorož Ko pridemo na severni rob Sečoveljskih solin, nas pričaka zavetrn kraj, kjer je tudi ob močnejši burji prijetno toplo. Mimo vrtnarije, ki je znana po vzgoji kaktusov, se lahko povzpnemo na vrh polotoka Seča, vendar se pred tem lahko še sprehodimo po cesti ob rečnem kanalu, kjer speči čolni razširjajo slutnje daljnega poletja. Onstran kanala se razširja del Sečoveljskih solin, znan pod imenom Lera, kjer v poletni sezoni še vedno pridobivajo sol, zdaj pa solinarska »polja« prekriva voda. Ce pristop do solin onemogoča voda, pa si lahko privoščimo pogled nanje z višjih predelov polotoka Seča. Razgled lahko ujamemo kar mimogrede, ko se mimo omenjene vrtnarije povzpnemo proti vrhu polotoka, kjer so razsejane številne, predvsem nenavadne kamnite podobe. To je znana Forma viva s kamnitimi kiparskimi izdelki na prostem. Zaradi lege in okolice bi lahko bila tudi čudovit park in kraj, kjer se srečujeta ustvarjalnost človeka in narava, vendar te potenciale le delno izkorišča. Prerašča jo čas, skulpture z začetka šestdestih let vztrajajo, vendar živim oblikam manjka bolj živa in urejena okolica. Zato bi lahko šli, kar bi bila velika škoda, kar mimo njih, vendar so podobe kamna več kot nenavadne ter pritegnejo tudi mimobežnega obiskovalca. Ce smo dovolj pozorni, nas odpeljejo na pot skozi čas, v druge svetove, onstran vsakdanjika. Med cipresami raste navidez mrtev, okoren svet, v Pristan v zavetju zime resnici pa poln domišljije in v kamen ujetih pripovedi. Poleg tega vetrovna lega na vrgu polotoka botruje razgledom v daljave, na modrino morske ploskve. Izza kamnitih bitij raste hotelski Portorož, nad njim se razširjajo slutnje Istre Med pozornejšim postankom postane Forma viva to, kar je v resnici, splet živih oblik, trenutek na poti v daljave. Ce med živim kamnom vleče še burja, je vtis tega drugačnega kraja še močnejši. Toda prav burja še prehitro zdrami ter prišepne, pravzaprav kar zakriči, da se v bližini lahko dobro pogrejemo: vabi bazen v portoroških Termah ali v bližnjem zdravilišču Strunjan. Dario Cortese Horoskop zapisal B. R. K. rt M kE M 6$ J? Zdi se, da čas ne vpliva na življenje Forme vive Rast (Vse fotografije: Dario Cortese) OVEN 21. 3. - 20. 4: Znanci in neznanci vas bodo . obletavali kot spomladanske muhe, samo da bi iz vas izvlekli formulo vašega uspeha. Vsakemu boste povedali drugo, zato bo v kuhinji tako dišalo, da bo smrdelo. BIK 21.4-20. 5.: Opravili ste vedno obveznosti, zato se boste mirnega srca posvetili svojemu konjičku. Ce še ne veste: tudi delo je lahko konjiček, ce v njem uživate. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Naložba, ki jo boste opravili brez enega samega cekinčka, se vam bo obrestovala bolj kot tista, za katero boste porabili svoje prihranke. Prva bo obrodila takoj, druga vas bo držala na trnih. RAK 22. 6. - 22. 7.: Priznali si boste, da v svet zrete izključno skozi očala želja in skrbi. Ko boste sneli prva, bo svet videti manj lep, ko boste sneli se druga, pa je ne bo želje, ki bi ga lahko se polepšala. UEV 23.7. - 23.8.: Pravočasno boste zaznal podtahie namene zavistnežev, zato se boste zlahka izognili neutemeljenim očitkom. Skoda, da ste jim znova preprečil solo, ki bi njihovo zavist sprevrgla v sol. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Razmišljali boste o spremembi delovnega mesta, vendar boste že kmalu uvideli, da bi enaka usoda doletela tudi novo. Dokler se ne boste spremenil vi, bo vsako delo neveselo. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Ko vam bo uspelo pomesti pred svojim pragom, boste začudeni ugotovili, da vas smeti pred tujimi sploh vec ne motijo. A metle ne zavrzite; posodite jo tistim, ki so jo zasipal s smetmi. ŠKORPIJON 23. 10. • 22. 11.: Zagrabila vas bo ustvarjalna žilica. Ne zgledujte se po umetnikih, saj ste vendar povsem dovolj izvirni, da si lahko privoščite svobodo odkrivanja novih poti do stare lepote. STRELEC 23.11. - 21.12.: Zgoraj se boste počutili sijajno, zato si boste želel še višje. A vedite: tam gori vas čakajo preizkušnje, ki jim morda še ne boste kos, zato se raje prepustite spontanosti. KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Ne boste se vec toliko razdajali prijateljem, pa ne zaradi očitkov življenjskega sopotnika, ampak izključno zato, ker boste najboljšega in najzvestejšega prijatelja razpoznal v njem. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Začenja se eno najplodnejših obdobij vašega življenja. Izločite torej jalove nacrte in si vzemite cas zgolj za tisto, kar vam bo prineslo slavo -pa ne posmrtno, kajti takrat boste že skromni. RIBI 20. 2. - 20.3.: Spor boste poskušal zgladiti najprej s prijaznostjo, ko boste uvidel, da ne zaleže, pa se boste pogreznili v molk. Dlje boste molčali, več zamer bo predihal tekmec in prej bo v hiši mir. RAI 1 RETE 4 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 11.45 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.00 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Nomadi v vetru - V osrčju Polinezije Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualno: Zelena linija MaSa Nabožna odd. Sedmi dan Papežev Angelus Zelena linija (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G. Galeaz-zi, G. Casella), vmes (15.20, 16.20) športni oddaji Cambio di campo in Solo per i finali Dnevnik Sport: 90. minuta (vodi Gian Piero Galeazzi) Variete: Domenica in 19.50 20.45 23.00 23.05 0.00 0.20 1.35 Vreme, dnevnik in šport Variete: Fantastica italia-na (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Aktualni tednik TV7 Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Internet Lirika: Manon Lescaut (G. Puccini ’57) RAI 2 y Variete: In famiglia - V M družini, vmes (7.00, 7.30, 1 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, ■ 10.00) dnevnik TG2 Q Kviz: Che fine ha fatto H Carmen Sandiego? nPl Nan.: Blossom Variete: V družini IMOl Dnevnik, oddaja o motorjih, rubrika Telecame-re in vreme Aktualna odd.: Napoli capitale (vodi G. Funari) Risanke: Nedeljski Di-sney QueH’ uragano di papa Film: Nanu, il figlio della giungla (kom., ZDA ’73) Nogomet A lige Predstavitev Tg2 Sport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 Film: Posse - La leggenda di Jessie Lee (vestern, ZDA ’93, r.-i. M. Van Peebles, S. Baldwin) Nan.: Ispettore Tibbs Nočni dnevnik in vreme Protestantizem TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3 Film: Adulterio ali’ ita-liana (kom., It. ’66) A RAI 3 14.05 16.05 17.00 17.25 19.00 19.45 19.50 20.30 20.50 22.45 23.35 23.55 0.20 0.50 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! 12.55 SP v smučanju Šport: Marcialonga, 12.00 atletika, kros Sport: Quelli che aspet-tano (vodi F. Fazio) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Športni odd. : Quelli che il calcio..., 16.30 Stadio sprint Konjske dirke Nan.: La legge di Bird Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Gospodarstvo TV film: Quel bambino e mio (dram., ZDA ’95, i. C. Sheperd, J. Heard) Dnevnik, deželne vesti 22.20 23.55 0.05 1.30 1.35 2.10 Športna nedelja (vodita J. Volpi, M. Leofredi) Pregled tiska in vreme Ponedeljskov proces Filmske novosti Variete: Fuori orario Proza: Melodramma (’84) 6.00 7.40 10.00 11.00 11.30 11.35 13.30 14.00 16.00 18.00 20.30 22.40 0.45 2.30 Film: Cin Cin (kom., It. *91, i. J. Andrevvs) Nan.: Kojak, 8.30 Burk Nedeljski koncert Nan.: Ropers Dnevnik Tg4 Film: Sabato tragico (dram., ZDA ’55, i. V. Mature, R. Egan) Dnevnik Tg4 Medicine a confronto Nan.: Detective Stryker (i. B. Reynolds) TV film: Il vizio di vivere (dram., It. ’88), vmes (19.30) dnevnik in vreme Film: Mai dire mai (krim., ZDA *83, i. S. Connery, K. Basinger) Film: Il grande freddo (dram., ZDA ’83, i. T. Be-renger, G. Glose) vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: La donna bionic a @ CANALE5 Na prvi strani Nabožna oddaja Aktualno: Anteprima Dok.: Galapagos, 11.00 La compagnia dei viag-giatori (vodi L. Colo) Glasba: Superclassifica Show (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo L. Cuccarini, M. Merlini, M. Ferrini) Nan.: Norma in Felice Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Ma 1’ amore si 22.40 23.40 (vodita Mike Bongiorno, Antonella Elia) Aktualno: Target (vodi Gaia De Laurentiis), 23.10 Nonsolomoda Aktualna odd. Corto cir-cuito - Potovanje v svet kulture, vmes (0.15) dnevnik ITALIA 1 Otroški variete, vmes nan. in risanke Glasba: Jammin' Odprti studio Sport: Vodič nogometnega prvenstva Mai dire gol Film: Mister Mamma (kom., ZDA ’83) Film: A servizio ereditie-ra offresi (kom., ZDA ’87, i. D. Shavvn, B. D’Angelo) Nan.: Tarzan Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan,: Tequila & Bonetti, 20.00 Willy, il principe di Bel Air TV film: It (srh., ZDA ’90, i. J. Ritter, A. 0’Too-le, T. Reid, zadnji del) Sport: Pressing Variete: Mai dire gol -Pillole Italija 1 šport # TELE 4 19.15 20.30 22.00 22.50 21.45 Dogodki in odmevi Nan.: Doc Elliott Telequattro šport Film: High spirits 0 MONTECARLO 14.00 9.45 14.15 21.00 23.45 1.00 18.45, 20.45, 22.30 TG 12.15 SP v smučanju EP v umetnostnem drsanju (iz Sofje) Športna odd.: Goalgoal Variete: Tappeto volante Sport: Crono A RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 H Koper 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.40 19.00 19.30 20.00 20.25 20.30 21.00 21.40 22.00 Euronevvs Dokumentarna oddaja Sredozemlje Vesolje je... Slovenski program, Kam vodijo naše stezice Korenine slovenske lipe Vsedanes Odprte strani Euronevvs Žrebanje loto Istra in... Globus Nedeljski športni dnevnik Vsedanes 22.15 Tenis - odprto prvenstvo Avstralije, finale moški posamezno, posnetek {T SLOVENIJA 1 Vodnarcek, pojoči pes, pon. izraelske serije Ziv, zav, pon. Risanka Umetnost dirigiranja, 2. del Ameriška književnost: 3. del amer. dok. serije Obzorja duha Ljudje in zemlja Naša pesem, 13. oddaja Poročila Hugo, tv igrica Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper Videostrani Nedeljska reporataža, TV Koper-Capodistria Kmetija »Slaba tolažba«, angleški film TV dnevnik 1 Po domače Za tv kamero Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Izigrati kralja, 4., zadnji del angl. nadaljevanke Nasveti: Zelenjavni vrt v februarju TV Dnevnik 3 BSE! Ciklus filmov Matjaža Klopčiča Cvetje v jeseni, slovenski film Poročila tr SLOVENIJA 2 7.00 7.35 8.20 9.05 9.55 11.00 11.45 12.25 12.55 13.45 20.00 20.05 20.55 21.55 22.20 23.10 23.40 Euronevvs Angleška glasbena lestvica Videošpon V vrtincu SP v alpskem smučanju, slalom (Z), 1. tek, prenos | Tok, tok j Planet Sport Na vrtu SP v alpskem smučanju, slalom (Z), 2. tek, prenos EP v umetnostnem drsanju, prenos Včeraj, danes, jutri Razgaljeni mediji, 2. del Očetje in sinovi Albin Mlakar: Zgodbe topničarja, dok. oddaja Oko, vajeno teme, angleška drama, 3., zadnji del Športni pregled Euronevvs A KANALA 9.00 10.00 12.10 15.10 16.15 17.30 18.00 19.05 19.30 20.00 21.30 22.50 0.30 0.35 Kaličopko Muppet Show, 21. del Zametne vrtnice Karma, pon. Šolska košarkarska liga, Mala morska dekhca - Nesojena znanca, 8. del Avto ljubezni, 4. del amer, mladinskega filma Generacija transformerjev H Siam. oddaja o košarki Duša in telo, 4. del angl. nadaljevanke Jeleni z zahoda, 13. del amer. nadaljevanke Fantazije, pon. ameriškega filma Spot tedna CNN poroča mro3 Avstrija 1 Otroški program Confetti Club Mecki in njegovi prijatelji Denis SP v alpskem smučanju, slalom (Z), prenos 1. teka Superman - pustolovščina Louisa in Clarka, pon. Športno popoldne: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (Z), prenos 2. teka EP v umetnostnem drsanju, prenos SP v snovvboardu, paralelni slalom 16.25 18.05 18.30 18.55 19.00 19.30 19.45 20.15 21.50 23.10 23.15 23.20 0.05 2.40 5.10 Prekanjeni prebrisanec je zopet na poti, rmeri-ška komedija, 1980 Baldy man, 4. del angleške komedije Srček, oddaja na zabaven način združuje osamljene ljudi; vodi Rainhard Fendrich Kuharski mojstri Noro zaljubljena Cas v sliki, kultura Vreme Vse moje hčere, 3. del nemške serije: Posledice procesa K stvari Cas v sliki Vizije Dvojno življenej Nina Rote, Nino Rota in filmska glasba Fellinijev Rim, italijan-sko-francoski film Postopači, ital. film Ulice San Francisca EMP3 Avstrija 2 Videostrani Vreme Cas v sliki Kenguru, ameriški film Kultura Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine Leopardova domovina, dokumentarni film Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica. Posledice Kristjan v času Slika Avstrije Kuharski mojstri Avstrija danes Loto Cas v sliki, kultura Vreme Pogled od strani Kraj zločina: Kolportaža, nem. kriminalka, 1995 Columbo: Opravljanje je lahko smrtonosno, amer. tv kriminalka Nevarno srečanje, 1. del italijanske kriminalke Pogledi od strani Kultura Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.30 Sledi časa; 10.05 Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 10.00,13.00 Smučanje; 10.00 Stergo ergo; 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli, Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet; 16.35 Popevki tedna; 17.00 Gost; 18.00 Morda niste vedeli; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock undergorund, vmes Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasb, portret; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98.1 - 100,3-100,6- 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10,10, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Povver play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?i; 14.30 Športno popoldne; 15.00 Povver play, 15.30 Dogodki in odmevi; 18.00 Koncert; 19,00 Dnevnik-prenos RS; 19.30 Večer večnozelenih (vodi Tomo Pirc); 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr. RK. Radio Koper (italijanski program) 8,30, 10,30. 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9,00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; \M.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 9.15, 15.15, 18.15 Poročila; 7.00 Kaličopkova druščina; 9.00 BIMI; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 11.00 Duhovna misel; 12,00 BBC novice; 13.00 Reportaža; 13,55 Pasji radio; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 21.00 Smeri zvezdnih poti; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12,40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Lestvica RK. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Priklop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Tel Quel (ena eminentnejših revij 60& 70-ih); 17.00 Pirjevčevo Vprašanje naroda (D. Vončina); 19.00 TB: Foe-tus; 20.00 Šola J. Baudril-larda, 2. lekcija; 21,00 Ol-dies-Goldies Chart; 23.00 Koncert: Niet - Live. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ukradeni mesec (r, M. Sosič); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah,' 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Bajke in povesti o Slovencih (A. Zorn, r. B. Kobal, 3.); 14.40 Sof mušic; 15.10 Krajevne stvarnosti; 15.30 Šport in- glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev, nato Pot-puri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (mag. Klaus Einspieler); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. J ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.10 12.25 12.35 13.30 14.00 14.05 15.45 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 22.45 22.50 0.00 0.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: II masnadiero (kom., VB '53) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 aktualne teme v rubriki Ambaraba Gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Kviz: Luna Park Aktualne teme: II fatto Film: Una bionda tutta d’ oro (krim., ZDA '92, i. K. Basinger, Val Kilmer) Dnevnik Aktualna odd. o politiki: Porta a porta (B. Vespa) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Dok.: Aleksander Veliki RAI 2 Variete za najmlajse II medico di campagna Aktualno: Židovska kultura, 10.00 Potrebujem te Aktualne .teme: Fuori dai denti, vmes (10.15) Sere-no Variabile, 10.55 Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 rubrika o medicini Ejd Dnevnik ffiij Aktualni variete: I fatti j vostri (vodi G. Magalli) Idil Dnevnik in vreme, Navade in družba, vreme, 14.15 14.40 16.00 16.05 17.15 18.05 18.15 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.00 23.30 14.00 Rubrika o knjigah Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualno: L’ Italia in di-retta - Italija v živo Kratke vesti - Tg2 Flash Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in sport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Tg 2 - Dnevnik Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih Misteri Dnevnik in vreme ^ RAI 3 6.00 8.50 10.30 12.00 12.15 14.00 14.50 15.00 15.25 17.00 18.00 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 Jutranji dnevnik, drobci Film: Nata ieri (kom., ZDA '51, i. J. Holliday) Dok.: Zdravje, Hic sunt leones, Potovanje po Italiji, Livingstone, Me-dia/Mente, TGR Leonardo, Cestni pisatelji Dnevnik Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Nan.: Vita da strega Športno popoldne: nogomet C in B lige, sabljanje, biatlon Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob V kraljestvu živali Dnevnik, deželne vesti Variete: II laureate bis (vodita Piero Chiambret-ti, Enzo Jannacci) RETE 4 12.30 13.30 14.00 14.15 15.15 17.10 18.00 19.30 20.00 20.30 22.30 Nad.: Piccolo amore, 7.50 Valeria in Massimi-liano, 8.40 Un volto, due donne; 9.30 Zingara, 10.15 Renzo in Lucia; 11.15 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hop e Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri TV film: Tra le mani di uno sconosciuto (dram.) Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik in vreme Variete: Le piii belle scene da un matrimonio Film: In viaggio con papa (kom.. It. ’82, r.-i. Alberto Sordi, C. Verdone) Film: Shampoo (kom., ZDA ’75, i. W. Beatty), vmes (23.30) dnevnik @ CANALE 5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show H Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani M Nad.: Beautiful 16 Nan.: Robinsonovi Variete-: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash ‘ Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Eroe per caso (kom., ZDA ’92, i. D. Hoffman, A. Garcia) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Risanka: Barney TV DNEVNIK IT SLOVENIJA 1 Videostrani Evelina Umek: Mačja Sola ni prava Sola Pritlikaveki, 7. del angleške nadaljevanke Cvetje v jeseni, pon. slovenskega filma Poročila Novice iz sveta razvedrila, pon. Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Za tv kamero Forum Nedeljska reportaža TV Koper-Capodistria Očetje in sinovi Dober dan, Koroška, pon. TV Dnevnik 1 Radovedni Tacek: pesek Tv oko, angl. dok. serija Simpsonovi, 17. del Lingo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Parlamentarna križpotja Glive james, 2. del angleške dok. serije Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Umori, 11. del ameriške nanizanke Svet poroča Poročila H KOPER Euronevvs Nedeljski športni dnevnik Globus TVD mladi Slovenski program Studio 2 šport Primorska branika Vsedanes Istra in... Goli Evrope »11 piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu Odprte strani Dokumentarna oddaja Vsedanes Euronevvs Sportel - oddaja o zamejskem športu mm AVSTRIJA 1 16.25 17.15 17.40 18.10 19.00 20.00 20.15 22.15 0.00 0.05 01.25 Samo da ni milijonar, ameriška komedija Otroški program Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija A-Team Golden Palače Kdo je Sef? Dr. Quinn Roseanne Sport Midnight Run - pet dni do polnoči, ameriški akcijski film Zakon moči, ameriška kriminalka, 1990 Cas v sliki, kultura Maščevanje je sladko, amerisko-francoska komedija, 1990 Ponovitve ITALIA 1 ST SLOVENIJA 2 6.30 11.25 11.30 12.25 13.00 14.30 16.00 16.15 18.30 19.05 20.30 22.45 23.45 23.40 0.10 1.20 Otroški variete Aktualno: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti. Sport studio Variete za najmlajse Varieteja: Mai dire ban-zai, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17,45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio. Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Tremors (fant., ZDA ’89, i. K. Bacon) Variete: Mai dire gol del lunedi Aktualno: Fatti e misfatti Sport: Rally Italija 1 šport Nan.: Družina Addams, 1.50 L’ ombra della notte Euronevvs Tedenski izbor. Učimo se tujih jezikov, angleščina, 4. del Ljudje in zemlja V žarišču Policisti s srcem, 12. del Portret Montserrat Cabal-le Sobotna noč Studio City Športni pregled Učitelj, 15. del francoske nadaljevanke Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Sedma steza Angleška glasbena lestvi- Osmi dan Angelsko mesto, ameriški film Brane Rončel izza odra BIS] Euronevvs S TELE 4 ^ KANALA 19.30, 22.00, 0.05 Do- Novice godki in odmevi Spot tedna Nan.: Doc Elliott, 21.30 Obalna straža, 9. del Avventure di frontiera ameriške nanizanke Pika na A Družina Addams, 21. del ® MONTECARLO ameriške risane serije Zlata dekleta, 22. del ameriške humori- stične nanizanke 18.45, 20.25, 22.30, Filmska uspešnica. Dnevnik, 13.30, 18.30 V. L Warshawski Sport ameriški film |7jm Film: Aspettami stasera Rodeo Film: La pietra che scotta Gost pike na A, pon. (kom., '71, i. R. Redford) Novice BJn] Film: 11 vento e il leone HRVAŠKA 1 12.00 12.45 14.35 15.00 15.05 15.10 15.30 17.45 18.15 18.50 19.30 20.10 20.40 21.30 22.10 22.30 23.00 00.35 Dnevnik Cesarski lovec, pon. avstrijskega filma Otroški program: Na poti v Solo Risanka Poročila Zagrebške zgodbe Prometna kultura Kristalno cesarstvo, 44. del am. nadaljevanke Kolo sreCe Smerokaz Dnevnik Živa resnica Krležijada, dok. oddaja Dokumentarna oddaja Dnevnik Slika na sliko Otrok iz Macona, angleški film Poročila Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8,40 Minute za smeh; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Slov. pevci šansonov In ever-grinov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11,00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22,00 Zrcalo dneva; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja: 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertimento; 16.40 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost: 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutanjik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan, OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo, Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na «rešeto»; 10.45 Zanimivosti; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... razvedrilni pr.; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' Intervista: 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.40 Maegeri; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme; 20.00 Modni bla bla; 21.00 Sršenovo gnezdo; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00. 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije o zaposlovanju; 11.30 Kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 črna kronika; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje; 20.00 Drugačen pogled. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila: 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10,05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Fersko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio študent 11.00 Preklop; 14.00 Recenzije & Napovedi (jubilejni podlistek U, Eca); 15.00 OF (24 ur-info); 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 19.00 TB: La np-gra graciana; 20.00 Al-ter-mozaik, Garbage. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M, Prepeluh, 31.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Revija ZCPZ: MPZ Fantje izpod Grmade; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna krobnika; 17.10 Mi in glasba: Instrumenatlisti Simf. orkestra italijanske RTV ; 18.00 Znanstvene raziskave: Študent naj boi; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Zveza slovenskih izseljencev: 50 let budnik zavesti. ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 64) 666 VETER MEGLA r CDcr SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA '\*X\ C A VREMENSKA SLIKA Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, nad severno Evropo pa je obsežen anticiklon. Nad nase kraje doteka od vzhoda razmeroma hladen in vlažen zrak Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. yy 1030 1020 <66; K0BENHAVtt - . -3/-Ž .° - OSLO STOCKHOLM HELSINKI -20/18 O-, z v DUBLIN o ^ - ^ —LONDONo ^MSTERDAM "7, S BERLIN -12/-9 VARŠAVA -14/10 MOSKVA -8/-S ° 1020 oBRUSEU "jjjl*** 1 "SH BS -.o?«.-.,, , ^ SPLIT 9/11 OSOFIJA 4/7 SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Rogla Kope Vogel Krvavec Kranjska Gora Kanin ^Cerkno Iz smučarskega centra Kanin poročajo o nevarnosti plazov, proge se urejajo. Na Veliki planini vozi samo sedežnica, v Ivarcko Osvenu pa vlečnica Rimski vrelec, in sicer do 20. ure. NoCna smuka: Straža na Bledu in snežni stadion. Sankališča: Kranjska Gora, Kandrse in Kalic. Tekaške proge: Mariborsko in Ribniško Pohorje, Soriška planina, Kalic. Rimski vrelec, Rogla, Kope, Lo-garska dolina, Rateče, Planika. Dostop mo-zen samo z zimsko opremo: Cerkno, Kanin, 105 Pokljuka, Mariborsko in Ribniško Pohorje. ^ cm 90 95 50 110 45 30 TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C -5 -4 -3 -4 -5 -7 60 cm 110 cm 180-270 cm Tveganje pred snežnimi plazovi se je povečalo zlasti v Julijskih Alpah, kjer je 3. stopnje, drugod v gorah pa 2. po petstopenjski lestvici. Predvsem nevarna so strma pobočja z nanesenim snegom. Se vedno je velika možnost zdrsov, posebno tam, kjer je zapadlo manj snega ah pa je novi sneg spihan. UMAG ° 6) OPATIJA IREC PA2,N O, O V Sloveniji: Na Primorskem se bo pooblačilo, spet se bo okrepila burja. Popoldne bo tam pričelo rahlo deževati, v notranjosti snežiti. Obeti: V torek bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala burja, tam bo večinoma deževalo. SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Magnat Du Pont ubil rokoborca Schullza NEVVTON SQUARE (PENN-SVLVANIA) - Policija že od petka obkoljuje vilo Johna Du Ponta (na sliki AP), dediča dinastije znanih kemičnih industrijcev, ki je domnevni morilec 36-letnega Davida Schullza, zlate kolajne v rokoborbi prostega sloga na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984. Rokoborec je bil v zadnjem obdobju trener pri Du Pontu, ki letno prispeva pol milijona dolarjev za razvoj športa, saj je pravi športni mecen. Kot se je izvedelo, so Schultza pripeljali v bolnišnico zaradi ran iz strelnega orožja, a je po spreje- mu izdihnil. Du Pont se je barika-diral v svoji luksuzni vili v New-ton Squareu pri Philadelphii, ki je tudi sedež športnega centra Fox Catcher, kjer se vadijo rokoborci. Kot rečeno, so vilo obkolile policijske sile, kakih dvajset ostro-strelev pa drži na muhi vse izhode iz vile. Štirinajst ur po umoru je policiji končno uspelo vzpostaviti telefonski stik z Du Pontom. Pogajalci se sedaj trudijo, da bi ga prepričali, naj se prostovoljno preda in prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Kot se je izvedelo, ima Du Pont v svoji vili pravi arzenal orožja, kar pa za ameriške razmere ni presenetljivo. Preiskovalci so prepričani, da bo Du Pont prej ali slej klonil, ker se zaradi svojega imena, denarja in položaja ne bi smel bati, da bi ga ob predaji kak policijski ostrostrelec likvidiral, kot se to kar rado dogaja navadnim kriminalcem. Kot se je izvedelo, sta se Du Pont in Schuitz sprla, prepir pa naj bi se izrodil, tako da je Du Pont segel po svoji pištoli in trikrat ustrelil v Schultza. Ena krogla ga je zadela v roko, drugi dve pa v prsni kos. LONDON - Napis na škatli kondomov, ki je obljubljal »popolni užitek«, je 42-letnega Royja Clarka iz Birminghama zavedel, da je kupil te Durexove kondome in ne običajnih. Pri prvi uporabi pa so se izkazali kot prava polomija, saj je bila Zena nanj dobesedno besna, ker je na lastno pest kupil neobičajne kondome. Clarke se je torej zglasil na uradu za pritožbe potrošnikov birminhamske občine, ker je po njegovem napis zgovoren primer lažne reklame. S svojo pritožbo pa je dosegel, da je podjetje London Rubber Company, ki predstavlja družbo Durex v Veliki Britaniji, odstranila sporni napis. Sef urada za pritožbe David Ravenscrott je bil nadvse zadovoljen ob tem sklepu, ker bi bilo po njegovem skrajno zoprno na sodišCu dokazati, da Durexo-vi kondomi ne zagotavljajo »popolnega užitka«. V Nigeriji brodolom terjal 220 mrtvih LAGOS - Več kot 220 oseb je izgubilo življenje, ko se je pred obalo nigerijske zvezne države Akva Ibom prevrnila neka ladja. Ko je zapisal nigerijski dnevnik Punch, je bilo na ladji 260 ljudi, v glavnem trgovcev, ki so bili s svojim blagom namenjeni v Gabon. Točni vzroki brodoloma niso znani, Časopis je le zapisal, da so v četrtek zvečer rešili 36 ljudi in našli 170 trupel. Podobni brodolomi niso v Nigeriji nobena redkost, ker se na morje podajo dotrajane ladje. To je zadetek Kent Miller z bratoma na levi in desni ob Čeku loterijskega zadetka v višini 89,3 milijona dolarjev, ki mu ga je izročil odgovorni za loterijo v ameriškem Louisvilleu (AP)