70. številka. Ljubljana, v torek 29. marca. XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan »veter. izimSi nedelje in praznike, tev velja po poŠti prejeman za a v st. r i j s ko - o g ors k e dežele za vse leto 15 gld., 7.a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr.. z;i jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 19 kr. za meec. po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznani]] a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, ..Gledališka stolba". Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ Četrt leta........3 ., 30 ., „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 ,, — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I ,, 40 ,, 19* Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravnIMvo ,,Slov. Naroda'*. Iz Rusije. 13. marca st. st. [Izv. dop.] Nemcem v gladnej Germaniji podaril je Bis-marck septennat, to je »oboroženi mir", ki bi imel Francijo in Rusijo držati v strahu, drugim pa, ki plešo kakor železni kancelar gode, dati „korajžo". Kakor je izvestno vsakemu, ki sledi za dogodki poslednjih let, Rusija ni država fraze, laži in lisičjega lokavstva, kakor takozvana .Evropa", Rusija je carstvo dejanja. To so dokazali ruski rodoljubi v Petrogradu, ki so za odgovor na napade, ki leče iz Tevtonije v Francijo, odgovarjali dejanjem: generalu Saussieru poslal je Haritouenko gromadno „bratino" (majolko) od srebra, Derouledu, kakor sem pisal, poslali so ruski rodoljubi srebrn čebriček, te dni pa so zopet generalu Boulangeru poslali ka zaško šaško (sablo) v dragocenej srebrnej in zlatej opravi; klinja sable je staroogerska. Na klinji je zlat nudpis slovanski: „Derzaj! smjelim Bog vladje-jet". gjjepsai! cmIi-umm-l Boni iua;rliei-i>". Bismarck sipi je fraze, sipi je grom in tresk na Francijo. Rusija pa, v osobi svojih bogatih domoljubov obsipa francoske rodoljube in smrtne sovražnike Tevtonstva z dragocenimi podarki, ki imajo gotovo veliko več pomena, nego vse »leteče besede" germanskih hegemonov in vsi časniški spisi, ki jih pišo in pošiljajo lahkovernemu svetu Bismarckove reptilije v Germaniji in zunaj Germanije, (kajti doz daj se ne ve, „wo ist dea Deutschen Vaterland, da-si je v resnici vsa Tevtonija imnjši, nego štiri ruske gubernije srednje v elikosu). Rusija je pripravljena na vojno, a vojne nihče ne želi, ukoravno je vsakdo pripravljen, takoj obiskati Nemce. Gnev ruskega naroda kipi; ako bo ruski vojak primoran iti na bojno polje, znal bode, da bi mu ne bilo treba žrtvovati svojega življenja, ko bi v Evropi ue bilo Nemcev ali ko bi Nemci dajali vsakemu svoje; kako pa se tepo Rusi, to je menda še sveže v pameti tistih, ki dre-gajo neprenehoma miroljubno Rusijo in kale vodo, da bi ujeli še kako ribico v podobi koščeka oto-niunske zemlje, kumor bi poslali svojo „kulturo" in „svobodo", Z Avstrijo se Rusija dozdaj ni še bila; pač so bili v 1848. 1. Rusi na Ogerskem, da so rešili Avstrijo, ki se je takrat začela parati po švu Tudi v krimskej vojni stali sta si Avstrija in Rusija nasproti. Takrat se sicer ni prelivala m^j njima kri, a nasledki bili so za obe državi jako čutni. Zanimivo Vam bode, ako Vam povem, da so vsi ruski častniki, ki so ob krimskej vojni imeli opravka z Avstrijci, drug drugemu slovesno prisegli, da vzamo orožje v roke, kadar in kjer bode, ako pride do vojne mej Rusijo in Avstrijo. — Sicer je pa vojna z Rusijo sploh predrzno podjetje. Pomisliti treba samo na morje ruske konjice, b katerej je sam Moltke javno rekel, da je najboljša v Evropi in katera je, razen tega po številu tolika, kakor konjica Avstrije in Nemčije vkupe. Iz pisma od verodostojne osobe v Volinskej guberniji posnemam, da se tam pripravljajo umak niti se pri prvem slučaji v globino Rusije vsi, ki se lehko ognejo strahu vojne. Kakor sem Vam pisal, uče se ravno o Volinskej, Podoljskoj in sosednjih guberuijah jako natanko avstrijski častniki generalnega štaba; tam hote začeti jesti ruske gosi, race, kokoši, voli, kravo in ovce, in kdor ne bode dajal, hold, „takoj ustreliti ga". Sicer je o znanej karti in „Feldvvbrterbuch" pisala „Pol. Corr." in tudi vojni attaehe polkovnik Klepš v Petrogradu je poslal v „Nov. Vremja" objasneuje, češ da je bil polkovnik pl. M. povabljen na carske manevre v Krasnoje Selo in da je, neizvest.no kako, izgubil karto in „Feldvvbrterbuch, ki sta bila potrebna, da bi se mogel „orijentovati". K. čemu je v Krasnem Selu potrebna karta Volinske in Podoljske gubernije in „Feldvvbrterbuch", kako da je treba terjati od ruskega mužika gosi, race in druge reči, to vesta, razen Boga, samo „Pol. Corr" in pa polkovnik Klepš. „In armis Musae tacent" — sicer bi se bilo odkrilo že Sibirsko vseučilišče, h kateremu je vse prigotovljeno že davno, nek slovenski list je sicer prinesel že jeseni novico, da se je vseučilišče v Toinsku »slovesno odprlo"; no dozdaj ga neso odpirali in ga ne mislijo še skoro odpreti, a kadar ga odpro, bodeta sprva samo dve „fakulteti"; ostale sobe in avditorije pa so odstopili Tomskej gimnaziji, kajti zidanje nove gimnazije bi stalo 90 000 rubljev, katerih Rusija, v tako kritičnem trenutku ne more tratiti Vlada je zaukazala, da se morajo vsa vladna poslopja, t. j. tudi državne železnice, pošte, telegrafi itd. razsvetljevati / ruskim petrolejem, a ne ameriškim. Tako je prav, svoji k svojim! bilo je že uačelo Palackega. Želeti bi bilo, da bi Slovenci v malem utvorili to, kar debi Rusija v velikem, to je kupovali bi v slovenskih prodajalnicah vse, česar jim treba. Krutorogov. Politični razgled. \olijtnj4' ilcžele. V Ljubljani 29. marca. Kakor mi Slovenci, ravno tako hud boj za svoj narodni obstanek imajo Slovani v slozi j i. V Opavi je osnovala „Matica školska" češko gimnazijo, ki je jako dobro obiskana. „Matica školska" pa to gimnazijo teško vzdržuje in zategadelj bi Čehi radi, da bi se ta gimnazija podrži vila. To je pa jako razdražilo šlezijske Nemce in Opavski mestni zbor je sklenil, poslati deputacijo k cesarju prosit, LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V aDgleškem Bpisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Četrto poglavje. (Dalje.) Mej tem je Mabel opazovala sestrine tovar-šice. Jedna izmej njib, gospa srednjih let, v brokatu metuljskih boj in z nojevimi peresi na glavi, ni čakala, da bi jo predstavili, ampak je kar naravnost izrekla, da pri njej se lahko prezirajo vse oblike, ker Mabel že tako ljubi zaradi ljube matere in zaradi Ludvike, ki jej je najboljša prijateljica. Potem jej je predstavila svojo hčer, vilo (silfo) v tar-latanu, ki je Mabeli kaj toplo roke stiskala. To naj bi uvajalo prijateljstvo, katero ja ima, kot je nje mati se nadejala, v najkrajšem času mej seboj sklepati. Mabel se je vsega tega močno veselila. Tako rano, mislila je, so zapustile plesalnico, da bi jo tako neprisiljeno in prisrčno pozdravile; zato jih je tudi vsprejela z razmerno živostjo in prisrčnostjo. Ko so stali še blizu durij ter se ropot njih prihoda še ni bil popolnoma polegel, znova zapoje zvon; in takrat je Mabel razločno slišala Henrika po prehodu stopati. Ko je isti trenotek zaslišala tudi njegov glas, umaknila se je h kratu uljudnost veselju; ne da bi se količkaj opravičila ali izrekla, odtrgala se je od svojih gostov ter je naglo hitela iz sobe. Z začudenjem so gledale druga drugo; a kmalu so razumele nje obnašanje; kajti predenje Ludvika svojej sestri sledila, da bi se o njenej radostni razburjenosti prepričala, vrnila se je Mabel z zalim in velikim svojim bratom. Henrik še slutil ni obiskovalk ter jo pri svojej prisrčnosti peljal na najsvetlejše mesto v sobi; ko je z očitnim veseljem in z mnogimi vskliki začudenja in radosti ogledal nje obraz, poljubil jo je večkrat kaj prisrčno. Gospa Vanekar, starejša izmej tovaršic gospe Leroyt ve, je izdala svojo prisotnost z glasnim smehom, nje hči se je na tihem hihitila, Ludvika pa je z začudenim, skoro grajajočim glasom vskliknila: „No, Henrik, ti se pač očituo izrazuješ!" Prisostvo teh prič Henrika nikakor ni motilo; popolnem miren se je gospom poklonil ter je za-rudelo sestro še zmiraj držal za roko. Gospa Vanekar jela je šaljivo pojasnovati njegovo bratovsko navdušenost, Mabel pa si je naložila težavno nalogo da bi gospico Viktorijo kratkočasila. A ta je imela oči in ušesa le za Henrika in razgovor se je kmalu razvil in oživil. Ko bi bila Mabel izbirala, gotovo bila bi najrajša našla svojega brata v malem domačem krogu. V sedanjem slučaji, mislila je, pa ni nič ne prijetniše nego mali šum prijateljskih glasov, ki ga je njegov dohod le pomnožil, — nič ni bolj radostno, nego pogovor o načrtih, katere so precej snovali; — nič ne ugaja bolj njenemu sanioljubju, nego to, da so vsi ti načrti bolj ali manj le nje razveseljevale nameravali. Ker je bila sama toli srečna, zapazila celo ni (ta preširna deklica), da se je teta Sabija bila družbi umaknila, obrnila proti levi ter na videz nezadovoljna vsa zamišljena gledala v ogenj. Celo časa ni imela pomisliti, ali ni Ludvika tudi izpozabila tujcem jo predstaviti; pomislila ni, da bi po takem bila iz družbe izključena. Henrik je res izrazil svoje obžalovanje, da ni bilo niti njega, niti očeta na pristajališči, da bi jo bila vsprejela, vender se je kazal kaj zadovoljnega s popoludanskiin izletom ter je rekel, da je našel par toli lepili konj. da jim ni para v mestu. „Oče me je neomejeno pooblastil kupiti ja," rekel je. da se gimnazija ne podržavi, kajti sicer bi se motil mir mej narodnostimi v Šleziji. O tem sklepu piše „Opavskj Tvdennik" tako le: „Ako se bode depu tacija predrznila sklicevati se na to, da bi se mir in red rušil v deželi, če Se dovoli podržavljenje Opavske Matične gimnazije, moramo mi to odločno zavračati, kajti mestni zbor, ki |e s svojimi Sklepi že pokazal skrajno sovraštvo proti drugim narodnostim (kakor s sklepom, da se Osobe češke in poljske narodhosti ne smejo vsprejemati v mestne službe) nema pravice govoriti o motenji mitu, to tem manj, ker se jedini mož, ki je ugovarjal onim krajnim sklepom, ne udeleži deputacije Mi znamo ceniti pflhien tega koraka, ker dobro vemo, da ima Opavski mestni zbor mogočne zaveznike v državnem zboru; tembolj vemo ceniti ta korak, ker znamo, da se nam bodo stavile še druge ovire; toda držimo se trdno prepričanja, da bodo nas varovali državni zakoni, in zategadelj odločno protestujemo proti tacemu postopanju, ki ima tudi namen nam zapreti pot do Najvišjega prestola. Slabi smo in nemarno druzega varstva kakor zakon, vanj zaupamo in naše zaupanje v zakone in pravico se ne sme omajati. Ker mestni zbor indirektno priznava, da je češka gimnazija potrebna, naj stori visoka vlada, kar je njena dolžnost. Pri tem ne smemo zaraolčati, da od gospoda deželnega predsedniku nič več in nič manj ne zahtevamo, kolikor nam gre po zakonu in po pravici Nadejamo se, da bode čuval slabe, ki imajo v roci samo meč resnice in pravice, ravno tako, kakor silne, ki imajo v rokah ves ustavni aparat Pravilo se je nam, da nam deželni predsednik ni naklonjen, kar je uzrok, da so se nekatere za nas tolažilne stvari v uradnem listu zamolčale, toda mi tega ne verjamemo, kajti v njem vidimo samo zastopnika našega Najvišjega gospoda. Mi od njega torej pričakujemo samo pravice po zakonu in resnice'. Kakor ve povedati „Oesterr. Revue", klub nemških konservativcev že pripravlja zakon, da bi se upeijala konflVsijoiiaEiia šola. Sedaj pa še ni določeno, kdaj bodo v državnem zboru stavili nemški konservativci dotični predlog, pred vsem ga mora poprej odobriti eksekutivni odbor desnice. Ko bodo nemški konservativci dobili zadostr.o zagotovilo, da bode državni zbor vsprejel konfesijonalno šolo, bodo jo predlagali. Vimiije države. Odnošaji mej Avstrijo in ltn«ijo se vidno boljšajo. V 2. dan aprila vrne se ruski veleposlanik na Dunaji, knez Lobanov, iz Peterburga in bode prinesel nekda seboj predloge, kako bi se prijateljstvo mej Avstrijo in Rusijo bolje utrdilo. Itolgarska policija je izvedela, da se bolgarski emigranti v Rumuuiji zbirajo pri ruskem po slaništvu v Bukureštu in se posvetujejo, kako bi zopet napravili kako ustajo v Bolgariji. Ta vest ima pred vsem namen, očrniti ruskega zastopnika v Bukureštu ter je tedaj gotovo izmišljena. — Ve liko sebranje snide se baje 17. aprila po pravo slavnem koledarji. Kakor se govori bode volio princa Aleksandra knezom, uko bode volitev hotel vsprejeti in ga bodo vo j ne velevlasti potrditi. Zategadelj odpotoval je Stojilov na Dunaj, da zve, kaj misli Dunajska vlada o tej stvari. Z Dunaja odpotoval bode v Darmstadt. ltn.sk i veleposlanik Nelidov je v poslednjej avdijenciji pri turškem sultanu poudarjal, da mi sija Rize beja v Sofiji sedaj nema nobenega po mena in je priporočal, da Turčiji hitro odpokliče iz Sonje svojega komisarja. Izrazil je tudi svojo ne zadovoljnost s politiko turške vlade. — BPol. Čorr" je izvedela iz Carigrada, da je bil 1. marca Nelidov izročil Porti noto, v katerej zahteva, da Turčija hitro Rusiji poplača zaostanke iz vojne odškodnine Lani je zopet, plačala 108.700 turških funtov manj kakor je določeno po pogodbi. Vsi zaostanki dosedaj zapalih obrokov že znašajo 443.007 turških funtov. Turčija bi bila lahko plačala, ko bi bila hotela. Lani je bila letina v Mali A/ p. katere davki so pred vsem odločeni za poplačan je vojne odškodnine« dobra. Poslednje irisece je Tdreija naročila orožja za več. nego znašajo vsi zaostanki Rusiji, ter je vse v gotovini plačala. Nota nUjtlo opominja Turčijo, da poplača zaostanke. Dopisnik „ Novega Vremena" se je" razgovar-jal s traiKMiMklm ministrom vnanjib zadev o ev-opski politiki. Flourens ae jo izrazil, da ključ ev-ropskej politiki ima Rusija v rokah. Dokler je Rusija prijazna Franciji, se ni bati, da bi Nemčija začela vojno. Francija in Rusija sta stari državi, katerih moč je že akušena. Nemčija bi razpala, ko bi začela vojno in bila premagana. Italija ne more nič škodovati Franciji. Kakor piše „Ruskij Kurjer", je finančno stanje ruske države jako slabo. Državni primankljaj se vekša od leta do leta. Finančno vprašanje je zategadelj tako važno, ker je denar duša vojne. Rusiji je še vedno ložje zmagati z rubljem nego z mečem. Od 1880. 1. sem je bil primankljaj redno vsako leto. V teh 6 letih bilo je po oficijalnih poročilih vkupe 250 milijonov primankljaja. v resnici pa še veliko več. Kurs rublju pada, trgovci so tudi vedno bolj zadolženi. Pred desetimi leti so znašale obresti dr-žavnov dolgov petino vseh državnih troškov, sedaj pa že tretjino Če tako dalje pojde, se bodo Čez deset let državni trošUi razdelili v dve polovici. Prva polovica bode ostala v Rusiji, drugo bodo pa dobili angleški kapitalisti. Že 18^2 1. je na vsako osobo v Rusiji prišlo 50 rubljev državnega dolga. Pomenljivo je, da se baš oni dohodki manjšajo, katere dobiva država od kmetov. 1875. 1. so kmetje Še plačali davka 132 milijonov, sedaj pa le 75 milijonov. Vse upanje se stavi na davek od žganja, pa tudi ta vedno manj donaša. Poslednje poročilo kontrolne pisarne pravi, da dohodki, katere ima država od žganja, se vedno manjšajo, ker se rev-ščma vekša, trgovina in obrtuo-st pa pešata Posebno trgovina z žitom močno hira. Prvih 11 mesecev minulega leta imela je država 35 milijonov primankljaja. Okrog Hennegaua v Kelglfl je več tisoč delavcev pustilo delo v tovarnah in rudnikih. Bilo je že več neredov. Žandarmi so že v več krajih morali z orožjem delati red. Dopisi. Iz polit, okraja kočevskega 25. marca (O naših cestnih zadevah.) Večkrat že, zlast pa v zadnjem Času, opisovalo se je po naših čas nikih slabo stanje nekaterih okrajnih cest na Kranjskem, katero seveda spričuje, kako površno in brezvestno nekateri okr. cestni odbori svoj posel opravljajo. Namen tacih javnih pritožb je in ostane seveda le ta, da se po njih opozore na te nedostatke merodajni krogi in organi, katerim je nalog, jih pred ko mogoče odstraniti. No in pazljivemu opazovalcu je dosta krati priložnost dana, — seznaniti se s tacimi neugodnimi cestnimi razme rami, posebno pa — popotnemu človeku, ki dosta sveta premezi, ga torej tudi pozna. Priznati nam je pred vsem, da se je po ne-kodi vsled tacih pritožb cestam v prid tudi kaj storilo, t. j. ta zadeva je prišla na merodajnera mestu v pretres in se je izprevidelo ob jednem, da je treba slednjič vender le tudi na naša javna pota nekoliko ozreti se, če nečemo, da se stvar sama o svojem času ne maščuje. In na svetu, pravijo, se sem ter tja marsikaj rado maščuje. Ozrimo de tora j na ceste v našem kočevskem okraji. O slabem njih stanji se do sedaj Se ni prav za prav nikaka javna pritožba čula od tod, pač pa od drugod. JLe sem ter tja je kateri »katero rekel", malo p'godrnjal, da se Je po jedni ali drugi cesti slabo vozil", a se naposled udal v „božjo voljo" in Sel — spat! Cesta, tista nesrečna cesta pa je ostala v stanu, v kakerfnem jo je pač popotnik pred časom našel. Vsaj to je naravno, da ae posamezen človek kot domačin, ne bode iz lastnega nagiba nauduseval za cesto in za redno nje vzdrževanje, kadar je v slabem stanji, če se že za to ne briga dotični okrajni cestni odbor! Čudo seveda ni, da so baš po Dolenjskem nekatere ceste v tako slabem stanu, ker so razdeljene in izročene v skrb posameznim okra-jem, a čudna in „n ez ap o pad I j i va" resnica je pak ta, da imamo takozvanih nde-želnihce8ta v ravno v tistih dveh delih dežele največ, kjer jih promet v primeri z Dolenjsko — ne trebuje in zahteva, in na drugi strani železnične proge, katerih bode hvala Bogu tudi kmalu nekoliko za „sport" — povsem nepotrebne napravljajo. Toliko o tem le mimogrede. Okrajna cesta, t, j. njena proga: Kočevje-Podklanc in potem ona s to v zvezi: Sodražica-Globelj-Grora in Loški Potok, ti dve torej so tu omeniti. O njih stanji na kratko izraziti se je skoro zadostno, če trdimo, da sta povsem „pomilovanja" vredni. To pa brez vsacega pretiranja. Glede prve se da še reči, da ni tolikanj zanemarjena, kar je spada pod kočevski okraj, to je nekako do takozvanega _Schweinberg-a", do te meje ni tolikanj sama sebi prepuščena, marveč skrbi okr, cestni odbor kočevski kolikor toliko, da se o svojem času t. j. redno nasipa in snaži, dasi splošni promet tudi še kaj več zahteva, posebno jeseni in spomladi. Nekako slabši je stan te ceste, če potuješ po njej od „Schvveinberga" dalje proti Novi vasi oziroma Bončarju; pred vsem ti je počasi voziti in — trezen biti. V pomladanskem Času (sedaj ravno se bliža neugodna doba tej cesti!), potem v jeseni, deloma tudi po letu v deževnih dneh, nahajajo se na njej, z malo izjemo te proge, — jarki na ped globoki in široki, luže v podobi matih ribnjakov, blata do kolen, kakor na kakovem ogerskem semnji, in po nekodi mestu kamenja, sama zmes od ilovice do opeke. Takov je nekako materijal, kateri služi množini za nasipanje ceste mestu nakopičenega kamenja, katerega družim preostajel Živa resnica! Pa da bi se še preračuniti dalo, kedaj je cesta sploh zadnjič nasuta bila! To bi bilo neprijetno zuba vanje. Če je tedaj cesta večji del v tacem zanemarjenem stanu, a splošnji promet vedno hujši in večji, kdo naj potem rado volj no prenaša muke, ki jih recimo že itak trudnemu popotniku prouzročuje 5e vožnja po tacih okrajnih cestah! Ta rastoči promet, ki mu je vir v prvi »rsti v tolikanj poznati ribniški dolini, zatem pa tudi v takozvani kočevski „deželi", slednjič dvojna poštna zveza: iz Ljubljane in Rakeka v Kočevje in retour, ne poudarjaje obilib lokalnih interesov, — vse to „In jaz sem hotel, da se Mabel z lastnimi konji popelje na sprehod in da lepših konj ne bode videti na Široki ulici (Broad\vay)." „Prvikrat se popelje nakupovat," vzkliknila je Ludvika. „Tudi meni je oče privolil, da si nakupim jednakih ali pa še bolj imenitnih stvarij. Če hočeš svojo vožnjo odložiti do druzega dne," nadaljevala je smijoč, „poskrbim, da bode Mabel za to priliko primeren klobuk imela. No, Henrik, ali ti ne pojdeš na ples?" Preden je mogel odgovoriti, jela mu je gospa Vanekar močno očitati, da namerava doma ostati, in gospiea Vanekarjeva je s prilizljivim glasom pristavila: „0, prepričana sem, da sestra vas opraviči. To bode kaj bliščeč pleB; in ker je bila sestra celi dan na potu, utrujena je pač preveč, da bi se v vašej družbi še dalje radovala." Mabel se ui lebko mislila, tla bi o tej poznej uri še šle na ples; mislila je bila poprej, da se bodo domov vrnile. Ker je s tem bila izdala svoje priproste navade in svojo popolno uevednost o mestnih dobah in urah, dalo je to gospici Vanekarjevi nov povod trditi, da Henrik Mabeli izkaže le veliko usmiljenje, ko l,i jej vošči' lahko noč ter ž njimi šel na ples. Mabel je spremljala sestro in nje tovaršice do vrat; tu je vsprejela Ludvikine načrte za drugi dan ter se je od nje poslovila, Henrik pa jo je spremljal do voza. V čitalnico vrnivši se, je Mabel zaklicala: „O, tetka, kako krasna je moja sestra!" „Res prav lepa &e vidi", rekla je gospiea Sabija zbadljivo, „a želela bi, da bi se tega toli ne zavedala". Prav smešno je bilo, da sta se sestra in gospiea, kako se pač kliče, v zrcali ogledovali, na vsaki dve minuti, kolikor časa sta tukaj bili". In gospiea Sabija je s stola naglo ustala, kot bi bila hotela reči: „Odšle so, sedaj pojdiva spat!a „Kako blage so pač bile", rekala je Mabel ua pol tiho sama sebi, teto po stopuicah spremije-vavši, da so sem došle naji La par minut obiskat, ko so vender bile na potu na ples". »Zaradi tega prav so bile prišleu, odvrnila je teta Sabija z istim rezkim glasom, 8 katerim je prej govorila. Kot bi bila hotela isto misel zasledovati, nadaljevala je trenotek pozneje. „Jaz črtim ljudi, ki se toli lišpajo in košatijo; v mojih očeh to nima prav nobene veljave". Mabel v srci ni našla razloga, da ne bi bila pohoda izvajala iz najbolj nesebičnih in najljubeznji-višili namer. Ker se je sedaj prvikrat spomnila, da se teta za veseli krog ni dosta menila, sumila je, da je bil čut zanemarjeuja prouzročil one zbadljive besede. Da bi to poravnala, spremljala je teto v nje sobo, pojasnila jej je napravo pri zatvornicah in pri plinu, kar je Sabiji bilo res popolnoma neznano; tudi jej je nasvetovala več prememb, ki naj bi se drugi dan izvršile, da bi jej soba še bolj ugajala. Ta paznost je gospico Sabijo silno razveselila, nje ostro obličje je postalo milejše in glas, s katerim jej je lehko noč voščila, je očitno pričal, da svojej ljubljeni bratičini ni ničesa očitala, naj je nje nezadovoljnost iz katerega koli razloga izvirala. Gredoč doli po stopnicah, iz tetine sobe drže-čih, zapazila je Mabel bliščečo luč v sobi tik druž-binske sobane; duri so bile na pol odprte, če prav so je bili rano na večer zaprli. Isti trenotek je zaslišala, kako jo je Henrik noter poklical. Vsa začudena ga je našla na sofi neskrbno stegnenega v domači halji in mehkih krevsab; očitno je bilo, da ni nameraval iti na ples. Ker je bil tako pazno poslušal gospice Vanekarjeve prošnjo ter se jej na videz udal, varalo je to Mabel ter jej prave njegove namere zakrilo. (Dalje prih.) zahteva vestnega oskrbovanja te ceste, kar se pa do sedaj ni odveć opaziti dalo. A stvar je dokazana in vsako oporekanje bilo bi naravnost -- smešno. Ta ali oni bode morda trdil, da se tudi tu dosti stori; kdo bi vprašamo, kaj tacega verjeti mogel, ko lastno prepričanje tega ne dopusti! Na svetu so seveda ljudje, katerim očitanje lastnih grehov — katere imajo na svoji vesti, ne gre v slast, pa polagoma se že tudi tem pomaga do — prepričanja. Jednaka osoda, kakor pri ravno omenjeni okrajni cesti, gospodari pri oni. ki veže Sodražico-Globelj-Goro in Loški Potok. O tej govoriti obširneje, dalo bi se najbolje z dotičnim nadinženirjem ki se je pred letom dni nekje hvalil, kako dobro jo je „pogruntal", ko je to cesto izpeljal! O tej govoriti na kratko, reklo in predočilo bi se jo najbolje s tem, da trdimo o njej jednako, kakor o — „Šipka-pasu". Cesta ta je po nekaterih mestih komaj 3 metre Široka; zelo pa kamenita; vožnjo pak ovirajo po črevelj visoki skalnati pragi in je živina z blagom vred vsak hip v nevarnosti, poškodovati se. Na dru-zih krajih je pa zopet zelo blatna, tako da bi se z jedno besedo lahko reklo, tod je cesta „grund-los". — Iz kratkih teh potez se da razvideti, da je ta cesta v zelo slabem stanu in da se po njej hodeč ljudje in živina mučijo. In vender se okrajni cestni odbor ribniški, dasitudi cesto dobro pozna, ne pobriga niti za to, da bi se primerno zboljšala, niti za to, da bi se preložila po nekodi. — Ko se Človek po njej vozi, ima po vsej pravici prav, če mej potom včasih vzdibue s proti nebesom obrne-nimi očmi: „Neprevidene smrti, — reši nas o Gos pod!" Uboga cesta, in nesrečni potnik, smiliti se morajo slehernemu tvoje srage. Pa v k ljubu mnogim prošnjam od strani občine Gora — ua ventili odbor rilmišlti, za tem na deželni odbor v Ljubljani, in slednjič na okrajno glavarstvo v Kočevji, storilo se do sedaj ni v tej zadevi nič, tako da človek dandanes res že več ne ve, kje bi se včasih pritožil, da bi kaj dosegel. Tam mej prašnimi akti leže prošnje po 1 do 8 let čakaje rešitve, a prosilci se odpravljajo s tolažbe polnimi stavki: „. ... Le idite, bode kmalu reš'-no, samo malo še potrpite in počakajte!" In ti naši ljudje, radi čakajo in potrpe! Zadeva ta pa zahteva resnega dela, in zato rej priporočamo za sedaj še, dokler teh dveh cest dežela v svoje varstvo ne vzame, — obe si. cest* nemil odboru ribniškemu v blagovoljno nekoliko vceo Nkrb9 nego jo je «lo nje sedal gojil, potem morda vender ne bode treba iskati v tej zadevi pomoči, kamenja, „šute", lopat, krampov in aktov pri okr. glavarstvu v Kočevji in si. deželnem odboru v Ljubljani, katera oba imata že itak — „dela čez glavo1' in ga imata! Popotnik. Z Zidauega.moitta 26 marca. [Izv. do p.] Čitatelj Vašega cenjenega lista mislil bi, da se tukaj sami kuščari in močeradi valijo; o ne, tudi kvočka je tukaj nasajena, pod katero se valijo raznoteri piščanci. Ravno danes pred jednim mesecem zvalila je Vam že dobro znani „nemški šulferajn". Propo-nent tega društva je na kranjski strani g. dohtar Mahr, ki se pa jako za našo štajersko slovensko stran zanima, misleč si, da bo tukaj kaj zasačil. Pravili so, da je bilo pri ustanovitvi nad 00 udov Mi pa pravimo, da jih ni bilo nad 30 navzočnih, ker smo jih z lastnimi očmi videli — menda so se drugi kje ob pečini zgubili. Svetovali bi našemu g. dohtarju, da bi se rajši zanimal za svoj poklic, ne pa da bi delal za tako nemško društvo — vsaj venđer živi od slovenskih novcev. Našim vrlim narodnim Radečanom tega gospoda priporočamo v dober spomin! Da še posebno zveste nekaj od nas ob trdi skali! Imeli smo 17. t. m. volitve za občino Loko. Tukaj že dlje časa gospodari nemško-liberalna stranka. Tudi takrat je napeljala svoje limauice, da bi dobila naše slovenske kmete za svojo stranko. Ali zaman. Premda se je naš amerikanski re-stavrater grozil nekej gospej, da ne bo dalje pri njej jemal žemelj in kifeljcev, če ne bo v njegovem zmislu volila, vender je nemško liberalna stranka pri volitvah sijajno propala. V odbor so z večino izvoljeni sami značajni narodnjaki z vrlim narodnim županom. Odsihmal je za večno odklen-kalo gospodarstvu nemško liberalne stranke. Naš g. ž e n i r Unterberger s jkomilitonom Kropejem (seveda rojen Slovenec) je grozno razsajal ter se čisto pobit na tihem na železniškem koleselnu na nemško trdnjavo odpeljal. Ta gospod ima silno dobre lastnosti ter je že slovenskim tukaj samo za slovensko občinstvo živečim uradnikom — pa vsaj vsakdo ve, da imamo tukaj večiuoma poslovati s Slovenci in 8 sosednimi Hrvati — dekrete napisal, katerih pa ne more žalibože nobena oblast podpisati. Ta gospod menda drugega dela nema, ker vedno tukaj živeče Slovence v domačej hiši strastno napada. Visoko ravnateljstvo južne železnice bi nam pač jako ustreglo, ko bi tega gospoda k svoji dolžnosti pozvalo. Še drugi čudeži se tukaj gode, v katerih bo slavno občinstvo prihod njič še več zvedelo. Domače stvari. — (Pri današnji dopolnilni volitvi II volilnega razreda v mestni zbor) so bili izvoljeni od prišlih 136 volilcev, in ao dobili glasov: Gogala Ivan 132, Hraskv Vladimir 132, dr. Tavčar Ivan 132, vitez Zitterer Matija de Časa Cavalchina 132, Benedikt Josip 131. Lani volilo je 115 volilcev, torej letos tudi v tem razredu udeležba živahneja. — (Nadvojvoda Viljem) ogledal je danes dopoludne tukajšnje topničarsko vojaštvo in vojašnice, kjer so topničarji nastanjeni. Opoludne ob 1. uri bil je obed, h kateremu je bilo povabljenih 15 častnikov. Zvečer ob 6. uri je zopet obed, h kateremu je povabljenih 25 osob, mej njimi deželni predsednik baron \V i n k 1 e r, F. M. L. vitez K e i 1, deželni glavar grof Thurn in župan Gr as se 11 i. O polunoči odpelje se nadvojvoda Viljem s kurirnim vlakom na Dunaj. — (Zanimiva obravnava) bode zopet v petek dne 1. aprila dopoludne ob 9. uri pri c. kr. deželnem sodišči Ljubljanskem. Obravnavalo se bode namreč o prizivu proti razsodbi c kr. okrajne sod-nije v Vipavi, s katero je bil okrajni glavar vitez Scbvvarz obsojen na 20 gld. globe, eveutuvalno 4 dni zapora. — (Rodoljubno požrtvovalnost.) G. Anton Fbrster ml. sodeloval je pri koncertu, kateri je priredil „Narodnemu domu" na korist svetovnoznam violinist Oudfiček. Sedaj pa je poklonil „Narodnemu domu" še posebej dvajset goldinarjev. Beh žeč to vest, izrekamo rodo ljubnemu darovalcu nuj iskrenejšo zahvalo. Ker se te dni odpelje v Lipsko na koaservatorij, izrekamo tudi željo, da bi nam vrni vsega se bilo mogoče pozdraviti dovršenega umetnika. — (Osobna vest.) Goap. dr. Fran S t o r napravil je včeraj odv* tniški izpit z odliko in bode svojo odvetniško pisarno odprl v Ljubljani. — (Vodovodni odsek) imel je včeraj zvečer sejo, v kateri je sklenil, da se vodovodni načrt izdelati naroči inžen6rju g. S m er ek ar j u v Mannheimu, ki bode to delo dovršil v 4 mesecih in dobi 350Ogl. nagrade. — („Glasbene Matice") vsakoletne javne skušnje imajo posebno privlačno silo. Kakor narašča število gojencev, tako tudi število poslušalcev in ako pojde v tej razmeri naprej, skoro ne bode več dovoljnega prostora za javno skušnjo, kajti re-dutna dvorana bila je pretekli petek že pretesna. Spored, ki je lani obsezal nad 20 točk, skrčil se je letos na 15, a kazalo bi, da se še to število zmanjša na 10 ali k večjemu na 12 točk, vrhu tega bi pa občinstvu tudi ugajalo, da se javna skušnja, kakor prejšnja leta zopet določi na 3. ali 4. uro popoludne. Kar se tiče posamičnih točk, z veseljem beležimo, da so se vse jako vrlo izvajale ter kazale gojencev lepo izvežbanost in veliki napredek, ki ga je „Glasbena Matica" v zadnji čas storila. V prvi točki svirale so na klavirji J. Dolenec, M. Moos, J. Lukman in K. Seuuig jako precizno. Potem nastopil je ženski zbor iu pel troglasno Abtovo „Čuj glas zvonov" z velikim efektom. Po dobro sviranem „Keeosaise" (Če lešnik, Prelesnik, Raziuger, Svetek) nastopil je J. Kos in sviral na goslih Beriotovo „Scene de Balet" in* žel mnogo priznanja. Naslednja točka, Kilckenova „Barkarola" bila je izmej najboljših. Gospici J. Dolenec iu L. Moos peli sta ta dvospev tako ubrano iu uiiloglasno, da bi je bili prav radi še jedenkrat čuli. Moskovv-skcga „Španjske plese" so na dveh klavirjih jako dobro pogodile A. Milčinski, L. Razlag, A. Reichmann inJ.Tomec, na kar je nastopil moški zbor ter pel Zajcev „Zrinski Fraukopan". Karakteristični ta zbor bil je zlasti glede basistov izvrstno zastopan. Gospiea Daneše vaje kot pevka že na glasu in tudi takrat pela z velikim uspehom. Od ostalih točk treba omenjati VVeberjevega „Mc-mento capricioso" in Chopinove „Polonaise", ki jih je na klavirji s veliko spretnostjo sviral Oek ir Dev, koračnice iz oratorija »Athalia" za mali orkester in dva klavirja (T. Bučar, L. Danes, P. Gotzl, Vik. Murni k) in pa dveh Gerbiee-v i h skladeb, ki Bta bili ta večer na programu. V „Ave Mariji" odlikoval se je zopet ženski zbor, v samospevih P. Gbtzl in T. Bučar, v mešanem zboru „Bučelar" pa je nastopilo vseh 150 gojenee-glasbene šole in pelo prav precizno in krepko. S cesarsko pesnijo, katero je občinstvo stoje poslušalo, končala se je javna skušnja, ki je pokazala, da s<> gg. Gerbić, Ohm J a n ušo v s k iy in Eberhart izvrstne učne sile, od katerih se nam je nadejati stalnega napredka. — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" ) dobilo bode letos zastavo, ki bode stala 500 gld. Gosp. Z ep lic ha 1 napravil je za to zastavo dvoje krasnih načrtov. Jeden načrt ima obliko navadne zastave, druid pa obliko cerkvenega prapora. Delo je pri obeh izborno, a da je nam na voljo dano, odločili bi se brez premišljevanja /a zastavo v podobi prapora in to iz naslednjih nagibov. Po vsej severnej Evropi, po vsej Rusiji, je oblika prapora običajna vsem društvom. Ta oblika je staroslovanska in ima tudi to prednost, da se zastava lepše vidi, nego li navadne zastave. Načrt praporu je vrhu tega g. Zeplichal tako krasno narisal po staroslovanskih motivih, da bi izvestno to bila izredno lepa in okusna zastava. — (Obesil) se je včeraj v Šiški delavec, znan po imenu Ja trdi". Rodbinski razpori bili so baje uzrok samomoru. Telegrami »Slovenskemu Narodu"; Dunaj 29. marca. Vsi listi razpravljajo izredno visoki politični pomen odlikovanj, danes v uradnem listu objavljenih. „Fremdeii-blatt" piše: Odlikovanja se ne dado druga; e tolmačiti, nego da je cesar poln zaupanja v vodstvo ministerstva, to zaupanje hotel javno izraziti. Milostni izkazi krone bodo prebivalstvu in parlamentu v dokaz, da je kabinet, akoravno so se posamični njegovi ukrepi mno gostransko napadali, varoval državno jedinost in državni interes vsacega narušenja in ohranil svoji upravi stvarni značaj. — „Presseu : Odlikovanje Taaffea je ob jednem izjava zaupanja v njegovo sistemo, ki se naslanja na državno misel, na državni interes. Z odlikovanjem drugih dveh ministrov pa je poleg priznanja zaslug tudi izrečeno, da je ministur-stvo Taafteovo izven strankarskega gibanja, nezavisno od hipnih slučajnostij. — „Neues Tagblatt" kazoč na parlamentarne razmere pravi: Odlikovanja imajo namen, uplivati kakor svetla luč na zatemnele, zamotane politične odnošaje. — „Extrablatt": Z odlikovanjem načelnika kabineta naglasa vladar vnovič svoje sporazumljcnje s programom sprave mej avstrijskimi narodi, kateri program si je Taafte izbral in katerega že več let z nesebično gorečnostjo zastopa. Odlikovanje Dunajevskega in Gautscha pa je tema dvema izvrstnima ministroma ne le Najvišje zadoščenje za raznovrstne napade ekstremnih strank, temveč daje obema nasproti takim napadom pomnoženo obrambo, osnovano i u uspešno avtoriteto. „N. Pr. Presse" iu „Deu-Zeitung" pa zmatrata odlikovanja kot izjavo, namenjeno na adreso državnozborske večine. Pariz 28. marca. Zasobne vesti zagotavljajo, da Radoslavov na svojem potovanji po Bolgarskem javno priporoča, da se princ Bit tenberg zopet izvoli knezom. Vesti o ustaškem gibanji po Bolgarskem neso istinite. Zanesljivo zrti-uvilno Nr«> k u. Škiitljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni zalo/nik, na L>u-naji, Tuchlaubeii i). V lekarnah po deželi zalite vaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. _ 11 (ltt—2,1 t3M)"&i----i^tsr^^^ra1^ ..LJUBLJANSKI ZVON." i Gld. 4.60. 9 na. 732*55 mm. 20" C 12-6" C 5-4° C Sl. bvz. al. szh. jas. jas. ,0(0 aru d.jas.! 1 Srednja temperatura 67*, za 0*6° nad normalom. :D-u.naJslsa, "borza. dne 29. marca t. 1. (Izvirno telegrafiftno poručilo.) včeraj — 80- 70 — gld 81- 80 — „ 11350 — l 97-40 — „ 886-— — „ 2-410 — L 127-70 — „ Papirna renta.....gld srebrna renta ..... n /.lata renta......n 5*/i marčna renta .... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije.....„ London........n srebro........»-- Napol......... „ 1012 C kr. cekini......n 6-02 Nemške marke..... - B2-75 4"', državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Dr/.avne srečke iz 1. 1864 100 „ O^erska zlata renta 4°/s......101 OgerBka papirna renta 5" „.....88 5° 0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zeralj. obč. avstr. 4Vt7o z,ati zast- -,8t- • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Kudolfove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tiammway-druSt velj. 170 gld. a. v. 126 gld. 165 „ 105 115 127 100 176 21 107 219 danes 80- 65 81- 70 113-70 97-50 886- — 285-60 127-66 1012 6 02 62-70 50 kr 50 75 „ 85 „ 50 50 25 Poslano. GLAVNO S K L A DIŠ TE__J 17-18) najčistije Uižne poznate kas najbolje okrepljujuće piće, l kas izkušan liok proti trajnom kašlju pločevine I ieludca bolostl grkljana I proti mehurnim kataru, IIINKE MATT0NIJA Karlovi vari i Widn. Čiščenje in zboljšanje mi Najboljše in izkusenejse sredstvo za to je •pristn.a. fretia-cos^a, Ga t "fTi "D rp a (Osteocolle saus odeur -Lj JLi xv J. X\- pour clarifler^. Iznenadno ugoden uspeh se Jamči. — Dobiva se pri .A.. Hartmanii-u v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj. (840—30) V „NARODNI TISKARNI- v LJUBLJANI sta izšli knjigi: Selski župnik. Roman. Spisal L. l\alhyy poslovenil Vinko. — Ml. H", 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. •Jiau&il-a ■iftaegn časa. Roman. Spisal \£. T^ermontor, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 srnin i i. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Št. 2116. Hazglas, (20<—lj arcel Št. 551, 552, 553 in 920 dovolila. Navedene parcele, katerih prve tri se uaha-jajo v zemljiški knjigi kat. občine Trnovsko predmestje pod vložno štev 381, slednja pa pod vlož. štev. 508, se bodo in sicer prve tri za skupno ceno 580 gld. in slednja za ceno 930 gld. izklicavale in se bo dražba na mestu zemljišč vršila dne 4. aprila dopoludne ob 10. uri po c. kr. notarju dru. Franu Vok-u kot sodnijskem komisarju, pri katerem se tudi nahajajo dražbeni pogoji vsakemu v pregled. Zemljišča se bodo prodala pri jedini dražbi in ne pod navedeno izklicno ceno. Prodajalcu ostane skozi 8 dni od dneva prodaje pravica pridržana, prodajo odobriti ali ne in na prodanih zemljiščih zavarovanim upnikom ostanejo nj i b pravice brez ozira na kupnino prihranjene. V Ljubljani, dne 22. februvarja 1887. Od c. kr. deželoe sodni je : 202—d Breschar 1. r. v večjih in manjših količinah se kupujejo pri „Bavarskem dvoru" v Ljubljani. (18.'—B) *>*l Vsled mnogih, vprašanj uljudno naznanjam, ^{| ! —I'i i ttiii pni I ja v Ljuliljani, Spitalske ulice št. 10 ft| Si v torek po veliki noči dne Ujj 12. aprila t. 1. jšj & Dr. Franjo Stor. | ---kfrfrTg NeprcKegljivo zti zobe je I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepiujoce, ovira spridenje zob in odstranoje smrdečo sapo. Velika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen, upliva okrepi ujme in nareja zobe svetlo in belo. & 80 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v -zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495—34) i 99 LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovž«. v LJubljani. |aT Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoozv originalno Hiilicilnu ustno vodo in salicilni zobni prah, se pridano zastonj rasprava o varovanji zob in nst. Dober postranski zaslužek! Ciki. 1O0 de gld. 3O0 na meNec more pri nas prislužiti vsakdo s prodajo zukoulto «lnvo-lfeitili Nreik na obročna plaft la in to jako lahko, brea lca|>itt»ltt In br«x risilic. Ponudbo naj so pošiljajo v ncinS^ini na Huuptt-itadtificlKe W*■*•!»-selatuben*(j}esell»oliisf( Adler A €o., Huda-peet. (188-2) CACAO ČOKOLADA UlCTOR S CHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej DunaJBkej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (85t>—89) 1 koli ivu se pri vseh boljših trgovcih in prodaj nlcih deli ates, v ■ jiiUIjmii pri s. Petni liiisHiilk-u. Razpošilja so v provincije proti poštnemu povzetju. VICT0R SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in eentr. ra/.pošilialnica Dunaj, IV., Alle^asse Ni*. 48 (poleg juž. kolodvora). ^BBBBBHFenanananmaKesuaaar r BRATA EBERL J prodajata najboljše in najcenejšo l oliaaa.'te barv®- ira tirnežo lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in či>|>i«3e ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—37) , LJUBLJANA. LJUBLJANA., Izrlatelj in odgovorni ureunik: Ivan Žcleznikar. FRAN CEM5T0PH-OV svetli lak za je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnosti j in jednostavnoga rab ljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah »opot lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnato barve) iti brezbarven (ki daie samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah. Dobiva se v Ljubljani pri Ivanu PRA.N CHRISTOPH, Luckmann-u; v Beljaku pri Math. izumitelj in jedini tadelovatelj Driatnega (173—2) FUrat Sohn. svetlega laku pa tla, PRAGtA & BER0L1N« Lastnina in tiBk „Narodne Tiskare". 04422144