1891 Petin tridesetletni jubilej- 1926 XHE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN newspaper IN UNITED States ob America. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST VZAMEM KI. Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 HLASILO SLOV KATOL, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV, MOHORJA V. CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. jnajstarejU* in najbolj priljubljen slovenski LIST V KDRUZENIB DRŽAVAH AMERIŠKIH, te^j^0-) 66.__CHICAGO, ILL., TOREK, 6. APRILA — TUESDAY, APRIL 6, 1926.___ _LETNIK XXXV, Hoji za Peki se nadaljujejo, letalci bombardirali mesto I m ~ - t! SLANIŠTVA IN ZAVODI MISIJONARJEV V NEVAR-1 J?STI—NAPADALCI SPUŠČAJO BOMBE NA ME-aii; *TO, KATERO BRANI NAD 110,000 VOJAKOV MAR-i ^LA FENG YUHSIANGA. Al***. Kitajsko. — Boji za f\n Se na,daljujejo. Letalci I Iktsf rrsolina> mandžurskiga pi at°i'ja so v soboto letali ^bmeSt°m tako nizk0' da 80 18 e' k- S° iih sPuščali do" P* ie|ji sv°i namen in napravile t^^ansko materialno škodo tj! so imeli južni vhod v (% 0Palačo, ki je v bližini teW ga zavoda> katerega llal\1ej° mlsii°narji. ^ Chang si prizadeva ^ ».Te biti pod SV°J° kontroli pKa se dobro zaveda mar-iav^611^ zato je mesto dobro H iT1' -in ga brani 110'000 itojii a 131 se Podal in mesto Jl! ^1 ^padalcem, za enkrat l'rfte-misli- Kabinet odobruje i i- St Cev maršala Fenga. ^ lowno je g°rie, ki ga je Pit politika zasejala v ne-■t .J ^tajsko. Koliko krvi je # Pilite, a kakor v a zna-A V ažeJ°. klanja še ne bo Wu Pei-Fu, zatrju- 'j\-e PliŠeI čas' ko se niora 1Zem zavreči med staro Presti deželo iz kaosa h^m vse ovire, ki pre- Kitajski, do sedeža «>TSlwm "arodov. V splošnem * T'ene maršala Wu Pei-Fuja i«''^ vega Najsposobnejših mož /Sij °«itelji Kitajske, ki naj-if V,!Um.e težkoče ljudstva, ft mo- 'ie naklonjen in p° Cl zastopa njih interese. ""^OVa--o- HJAČA IMa VELIKO AT 0DJEMALCEV. $ \ !fUkee. Wis. — Nova pi-Oil °Hola Vsebuie 3.75 odst. al-4 b'la v soboto prvič na lekarnah v tukajš-«PrVa' D,asiravno so pravi->!>tevi' . ne bo odgovarjala Ka VCev' ki so navajeni, i to pijaj blli navajeni na do-na Pristno pivo, ^ila t !'Va zal0»a P° lekar-6>Pov r j razProal jJ So P° celih zabojih. V l0nig kompanija, ki dobfira°Iorij T MUWaU" od n i zabojev nove ^ tonn J" Ure dopoldne do : Sev ?P0lda» jo bilo že M ' ^ leg steklenic pro- VcTr0— . Policista pri- Cn0tto 1 — Richard tir CS „ Jiacker, ki sta pred C O0rila Policista Ed-r,faila. ki ju je hotel C^SPl'ehitre vožnje z C' V'Šla v soboto v Mid-pravice. Bila V6 %jemij °ddal-''c»a st,, K ko so ju prijeli. J?]* »od strogim V Chica 0ZOKStVOm pripC" V^aT"0--- V;W tukajšni pred-St i« 5 pi'išel Ob živi j e- N ni» čena tigrini* ,ne Rlodalcev raz- / , GOOLIDGE ZA REŠITEV FI; LIPINSKEGA VPRAŠANJA Filipinci, nahujskani po agentih ovirajo delo ameriške administracije. — Coolidge pošilja komisarja na Filipine. —o— Washington, D. C. — Filipinski problem in odnošaji z Ze-dinjenimi državami je veliko vprašanje, ki mora biti prej ali slej rešeno. Predsednik Coolidge izjavlja, da hoče ta problem rešiti. Imenoval je polkovnika C. A. Thompsona iz Cleveland, Ohio, kot posebnega, komisarja, kateremu je dana naloga, preiskati ekonomične in druge notranje razmere na Filipinah. Thompsona bodo spremljali eksperti. Predno se zopet sestane kongres, upa predsednik, da bo, kar se tiče tega vprašanja dobro poučen. Na podlagi poročila Thompsona bo določil, ali se bo dala Filipincem neodvisnost takoj, ali v bližnji bodočnosti. Stališče na Filipinah za Zed. drž. ni nič kaj prijetno. Filipinci, nahujskani po agentih, ovirajo delo ameriške administracije, kjerkoli jim je dana prilika. Ko so nedavno Ameri-kanci hoteli ustanoviti veliko podjetje za produkcijo gumija pod vodstvom : "American rubber tire manufacturers," da bi bili neodvisni do oderuškega angleškega gumijevega monopola, so naleteli na velik odpor. Filipinci so takoj predložili predlog, ki je tudi bil sprejet, da podjetje na sme obsegati več, neko 2500 akrov. Predsednik Coolidge bi v prvi vrsti rad vedel o napredku, ki ga je ameriška vlada dosegla na filipinskih otokih, in sploh o javnem redu. Rad bi tudi vedel, o natančnem finančnem' stanju in kaj bi se še lahko na-irediti za zboljšanje razmer. Polkovnik Thompson je prijatelj vrhovnega guvernerja na Filipinah, gen. L. Wood-a. Bil je nameščen kot notranji pomožni tajnik in tajnik predsednika Tafta, sedaj pa je tajnik "Tod Stambaugh Iron Ore" kompanije v Clevelandu. ——o- MIROVNA POGAJANJA Z RIFIJANCI SE ZAČNEJO. Pariz, Francija. — Kakor se čuje v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve, se mirovna pogajanja z Abd-el Krimom, voditeljem Rifijancev in sultanom v Maroko kmalo začnejo. Zastopniki Krima odpotujejo v ta namen v Rabat, ki je pod francosko oblastjo. Glavna zahteva Krima je avtonomija za Rifijance. — Chicago, 111. — Policija je aretirala Štiri sumljive moške, 41 oseb, ki .10 bili zadnje čase napadeni in oropani, so v njih »poznali svoje napadalce. NATAKAR, KI JE STREGEL KRONANIM GLAVAM. ■^-tfMeaT * WW**-* o»"0»»r I'Vw" T^^-^Tv ; w ^»j * Slika nam predstavlja Rudolph Weilkomen-a, kateri si šteje v čast, da je že stregel pri mizi bivšemu nemškemu cesarju in angleškemu kralju- Sedaj je v službi natakarja na par-niku Manchuria. DELOVANJE ATEISTOV V ZDR. DRŽ. Brezversko gibanje v Zed. drž. deluje na to, da bi se prekinilo vzdrževanje duhovnikov pri armadi. Washington ,D. C. — Kakor v vladi Herriota v Franciji, tako so tudi ameriški brezverci začeli kampanjo, in že tudi vložili tozadevno peticijo pri najvišjem sodišču, naj se prekine vzdrževanje duhovnikov pri armadi. Zahtevajo, naj se ustavi plača vsem, ki so dodeljeni armadi in mornarici kot dušni pastirji. Sklicujejo se na točko 1 v ustavi, katero seveda po svoje tolmačijo. Trdijo, da ta točka naravnost prepoveduje duhovnikom opravljati svojo službo v armadi. "Kongres nima pravice določati plačo duhovnikom in zakladničar nima pravice do izplačevanja duhovniških plač." Tožitelj je ateist James I. Elliott, član društva za razširjenje ateizma v Ameriki. Zakladničar Frank White, je pa imenovan kot zagovornik. To brezversko društvo se i-menuje "The American Association for the Advancement of Atheism," ustanovljeno je bilo v New Yorku z namenom verno ljudstvo odvračati s pota poštenosti v brezbožno življenje. Ono je "Wrecking Company" kompanija, ki razdira — kar vidimo pri mnogih družinah, kjer živijo po "naprednjaško." Ta brezbožna družba izjavlja, da bo njeno prvo delo v tej kampanji, ustanoviti skupino brezvercev po vseučelišfcih, »Učno oni ki se imenuje "Damned Souls Society," društvo zavrženih (prekletih) duš, na univerzi v Rochester, ki širi svojo pro- VERSKI BOJI V BRITIŠKI INDIJI. Med Moslemani in Hindi je prišlo do spopada, veliko oseb je bilo umorjenih, mnogo je bilo ranjenih. Calcutta, Britiška Indija. — Ko so Hindu korakali v procesiji mimo turške mošeje, so Turki navalili nanje, pričelo se je klanje, kakor pravi poročilo je prišlo 25 oseb ob življenje in 150 je bilo več ali manj poškodovanih. To priliko je pa kmalo izrabila druhal, ki je začela pleniti po trgovinah in na nekaterih krajih podtaknila ogenj. Takoj so bile poklicane čete, ki so s strojnicami zopet napravile red, kateri pa je le začasen. Moslemani so zanetili ogenj v hinduskem templu, ki je zgorel do tal, nakar so tudi Hindu zažgali veliko turško mošejo. -o- TATVINA V URADU LESNE TRGOVINE V MINOT. Minot, N. D. — Tatovi so odnesli iz pisarne Piper-Howe Lumber kompanije v gotovini in vrednostih papirjih nad $20,-000. Vzeli so tudi $3800, Last nekega priletnega uslužbenca, ki je celo svoje življenje hranil, da je prihranil omenjeni znesek. GLEDALIŠČE SE JE PORUŠILO, 6 MRTVIH. Mexico City, Mehika. — V tukajšnem mestu se je zgodila velika nesreča, ko se je zrušilo gledališko poslopje. V ruševinah je ostalo 6 mrtvih in naa 80 je bilo poškodovanih, nekateri težko. pafando med dijaki visokih KRIŽEM SVETA. — London, Anglija. — Do-čim so ameriške ječe prenapolnjene, poročajo iz Anglije, da je polovica ječ zaprtih, ker ni "boarderjev." Nekatere ječe so spremenjene v stanovanja, da se zadosti potrebam, ker je tudi v Angliji veliko pomanjkanje stanovanj. — Gas City, Ind. — Ogenj je : izbruhnil v trgovini na debelo. Uslužbenci so se le s težavo re- i šili. Škoda je cenjena na $30,- ; 000. ; — New York, N. Y. — Ko je ; policist L. J. Keith v Bronx vstopil v vežo hiše svojega očeta, ga nenadoma napadeta dva moška, po kratkem boju sta ga ustrelila in je kmalo nato izdihnil. — Sheridan, Wyo. — Ena oseba je prišla ob življenje in večje število je zadobilo poškodbe ko je Burlington osebni i vlak kolidiral z nekim tovornim'. Nesreča se je dogodila v ; bližini Moorcroft, Wyo. — Michigan City, Mich. — John F. Krantz, star 52 let, ločen od svoje žene, si je s strupom končal življenje. Vzrok, samomora ni znan. — Matton, 111. — Tukaj je neki bandit oropal trgovca r. J. Gannawaya za vsoto $200, nato pa prekucnil petrolejovo svetilko, nakar je izbruhnil ogenj, ki je napravil lastniku veliko škode . — Cripple Creek, Colo. — Tukaj pravijo, da je bilo nekoč zelo divje zapadno rudniško mesto. Prebivalci so dali veliko opravka policiji. Sedaj, od kar vlada prohibicija, se je pa vse predrugačilo. Poročilo pravi, da so mestno ječo zaprli, ker ni bilo že dolgo nobenega jetnika. -o- ČISTO MLEKO ZA CHICAGO. Mesto zahteva 100,000 kvartov mleka dnevno več, od kar prihaja od preiskanih zdravih krav. —o— Chicago, 111. — Naše mesto je preski-bljeno z zdravim, čistim mlekom, ko je prišla v veljavo nova naredba, da morajo vse molzne krave, ki pre-j skrbujejo Chicago z mlekom,' biti preiskane po živinozdravni-' ku. Ta naredba je prišla v veljavo 1. aprila. Že tretji dan jej pa čisto mleko prišlo toliko v veljavo, da se zahteva sedaj namesto 100,000 kvortov, 200,-000 na dan. Zdravstveni komisar dr.( Bundesen je odgovoril onim, ki. nasprotujejo novi naredbi in mu grozijo z ječo: "Ječa ali ne, ječa, mesto bo dobivali odslej( čisto mleko. Ni boljega, kakor, kvort mleka na dan, da se o-hrani telo zdravo in močno." Veliko se je nasprotovalo tej naredbi, kakor navadno z vsako novo naredbo. Polagoma se bo troba tudi temu privaditi, sprva aicer težko fre. Dr. Bundesen je zelo zadovoljen, ko ao mu sporočili, da se sedaj zahteva več mleka. \ Iz Jugoslavije ———o- >R. NINČIČ JE V RIMU IN PARIZU PRIPRAVLJAL TLA ZA SREDNJE EVROPSKI LOCARNO. — KONFERENCA SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Ninčičev obisk v Rimu in Parizu. Belgrad. — Ninčičev obisk v Rimu in Parizu ni bil čisto informativnega značaja. To lahko rečemo, da je imel minister misijo, pripraviti v Italiji in v Franciji tla za sklenitev novega pakta, ki bi v duhu locarn-skega sporazuma z.asigural stanje, katero so ustvarile mirovne pogodbe v Srednji Evropi. Ta Ninčičeva misija se je v Rimu in Parizu posrečila. Briand in Mussolini sta sprejela v principu Ninčičeve ideje. Za časa sedanjega zasedanja Društva narodov se bodo državniki še dogovorili, kedaj, gotovo po zasedanju, se bo sestala konferenca zainteresiranih držav Jugoslavije, Avstrije, Italije, Češkoslovaške in Romunije, na kateri bi se ustv.aril srednjeevropski jamstveni pakt. Ni izključeno, da bo na tej konferenci sodelovala tudi Nemčija. -o- Zasačeni tihotapci. Trije možje so vozili s par konji iz Ptuja proti Hrvatski J Puhali in kadili so memphis-' cigarete. Eden izmed njih je vrgel prazno škatljo, v kateri so prej bile vžigalice, na cesto; orožnik jo pogleda in vidi, da je avstrijskega izvora. Nato se je začel zanimati, kaj je na vo-' zu. Najprej vpraša, k.aj vozijo. Odgovore mu, da luk, ki so ga v Ptuju kupili. In res je imel eden izmed njih venec luka (čebule) na roki. Nato preiščejo voz in najdejo čuden luk. Na vozu je bilo 20.000 paketov cigaretnega papirja in 50 paketov igralnih kart. Orožnik jih je zasačil v Gruškovju pri Belini blizu hrvatske meje. Dva je aretiral, tretjega, ki je govoril nemško, pa je izpustil, ker sta aretirana zatrjevala, da nič ni kriv. Aretir.ana Cerny Alojzij in Vitamvas Benedikt stanujeta v Vrbasu na Hrvatskem v varaždinskem okraju in sta češkoslovaška di'žavljana. Po poklicu je eden baje zidar, drugi pa pečar, a prodajata tudi i platno. Ekspedicija, ki je bila že blizu meje, je bila ponesre-i čena. Vrnili so se s konji, vo-[ zom, lukom in orožnikom v i Ptuj, kjer sta bila tihotapca pri davčni oblasti obsojena radi i-gralnih kart na 16.000 Din. Ker pa nista imela denarja, so zasegli voz in konja, kar so na sejmu prodali. Konja sta kupila ' pred nekaj dnevi v Belovarju. ' Tihotapca sta zaprta na kazen-' ski sodniji. Radi tihotapljenja ' cigaretnega papirja pa bosta 1 sojena v M.ariboru. Kazen za to ' znaša par sto tisoč dinarjev, ki jih pa seveda ne bodo mogli izterjati, zato pa bosta tem dalj kašo pihala. Datamtri. V Ljubljani so potegnili iz neke greznice 7 mesečno dete, ki je bilo kržkone živo rojeno, Ravno tako so potegnili te dni z Bistrice na Perovem pri Kamniku novorojeno dete ženskega spola. Tudi pri tem je obdukcija sedaj pokazala, da je bilo dete živo rojeno, popolnoma razvito, na vratu pa so se poznali znaki davljenja. Orožniki iščejo mater, ki pa je bržkone kaka tujka, ki je prišla, izvršila zločin in odšla. -o- Konec glasovitega južnosrbske-gji roparja. Iz Tirane je došlo v Belgrad poročilo, da so albanski orožniki v spopadu ubili glasovitega odmetnika Jesufa Mehoniča. Mehonič je bil premožen Turek, ki se na noben način ni hotel podvreči srbskim oblastem in je odšel v odmetništvo že za-časa balkanske vojne. Po Sand-žaku in Južni Srbiji je prestrezal potnike in jih ubijal in ropal in napadal zlasti tudi uradne osebe. Nekoč je na Metalni-ci prestregel državno pošto in oropal 2 milijona dinarjev. Leta 1924 je izvršil napad na tedanjega prijepoljskega okrož-! nega načelnika in sedanjega nar. poslanca Žiko Šišiča, ki se je po srečnem slučaju rešil, a padlo je tedaj več orožnikov in potnikov. V Sandžaku je Mehonič ubil okrožnega načelnika Boška Boškoviča in nato pobeg-' nil v Albanijo. Na tem begu je bil izgubil svoje dokumente, med katerimi se je nahajala fotografija Kemal paše z njegovim lastnoročnim podpisom. Potem je živel Mehonič s svojo ženo v Skadru, odkoder je pisal naši vladi, da mu plača za njegova posestva v Jugoslaviji 50.000 Din. Na njegovo glavo je naša vlada razpisala 100.000 Din. Zanimivo je, da je Mehonič tudi pesnikoval. Izdal je ' zbirko pesmi v šestnajsterki, v kateri opeva svoja razbojniška dela. Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. * AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne mil t pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve »o dostavljene prejemniku na dom tli ni zadnjo pošto točno in brez vsakeg* odbitka. Naie cene za poiiijke v dinarjlS bi lirah to bile vSeraj sledeče: Skupno t poštnino: 1 300 — Din.___9 9.51 1,000 — Din.____| 18.7S 2,500 — Din.___f 46.75 5,000 Din.--$ 93.00 10,000 — Din._____$18100 100 — Lir---$ 4.70 200 m Lir___- 9 9J>5 500 i- Lir____I 2L75 1,000 — Lir----------9 4125 Pri pošiljrtvah nad 10,000 Din. a nad 2000 lir poseben popust. » Ker se cena denarja čettokrat m( bolan za pljučnico. V tej družini so res hudo prizadeti. Preden se je Mi'- Marolt vlegel na bolniško postelj je bila Mrs. j Marolt hudo bolana na gripi. ( Zdaj je pa on. Želimo, da bi se, mu zdravje vrnilo čimpreje! J Mr. John Filak Sr. ki je bil, tudi bolan je že skoro popolno-1 ma okreval, kakor tudi njegov | sosed in sorodnik Martin Dra-govan, kateri se je pa poškodoval na nogi pri delu v tovarni za plin. Jolietski takozvani "Two j million Rialto Theater" bo kmalu gotov. Stavba bo krasna in pravi kras za naše mesto. Takega modernega gledališča kot bo ta, ni najti tukaj na osrednjem zapadu. Joliet se bo z njim izvrstno postavil. Rojak G&orge Malnar bo v kratkem odprl novo mesnico na znanem starem mestu v poslopju Batožiča na 1816 Broadway Street. To je skoro vse kar imam za poročati za danes. John L. Živetz Jr. -o- SPREMEMBE V NAŠIH DU HOVSKIH KROGIH. Rev. Benigen Snoj O.F.M., dolgo let slovenski župnik v: New Yorku, je bil imenovan vikarijem in špiritualem v sa-, mostanu v Lemontu., obenem tudi prokurator frančiškanske-1 ga komisarijata Sv. Križa. Te, dni je nastopil svojo službo, i Č. gospodu častitamo in vošimo j veliko božjega blagoslova v no- j vi službi. Č. Brat Akurzij Somrak O.F.M., ki je bil v New Yorku več let voditelj iger, je bil te dni prestavljen v Lemont, 111., in je že nastopil svojo službo. I Č. Brat Antonin Šega O.F.M., dosedaj v Steeltonu, Pa., je bil j enako prestavljen v Lemont, j 111., kamor pride kmalu po ve-j liki noči. —r-o- KATOLIŠKO ČTIVO. Dandanes imamo mnogo katoliških časopisov, revij, knjig z zabavno, zgodovinsko in znanstveno vsebino, ki razpravljajo o zanimivih vprašanjih z resničnega in za nas primernega stališča. V zalogah knjig se prodaja mnogo knjig, ki vsled kakršnegakoli vzroka niso prikladne za ljudstvo. V našem katoliškem tisku pa imate obilico čtiva, o katerem ste sigurni, da ga boste čitali z dobičkom, ki bo povzdignil vašega duha in vaše misli. Vsi hrepenimo po tem, da bi znali čim največ. Da pa se kaj naučimo, moramo j imeti učitelja. V prvih letih I mladosti oskrbe duševno vodstvo šole. Toda kdovnaj bo potem voditelj in učitelj, kadar katoliški deček ali deklica zapusti šolo ? Komu se lahko zaupajo, da jih bo navdal s pravilnim in resničnim naziranjem o svetu in življenju? Odgovor za to: Katoliški tisk! Da. katoliški tisk je edini učitelj, ki nam v današnjih modernih časih vcepa pravilne misli. Kje lahko zajemaš znanje, da te ne bo vsak, najbolj neznatni in nevedni brezverec v pogovoru prekosil ? Uči se, prijatelj, ne samo da boš s svojo znanostjo lahko ti njega pobil, ampak, kar je še velikq bolj važno, da ga boš prepričal o tem, pregovoril in končno pripeljal zopet na »pravo pot, s katere je zabredel v zmote. — In znanje, da vse to lahko dosežeš, moreš črpati edino le iz katoliških časopisov, dnevnikov, tednikov in mesečnikov, ki te edino prav pouče in ti podajajo pravo znanje brez zmot. -o- Petintridesetletnica Amer. Slovenca je izvanreden in važen dogodek; zato je ob tej pri-liki vsakega dolžnost, da stori nekaj za svoj listi ŽUPAN DEVER POZDRAVLJA EVHARISTIČNI KONGRES. Župan mesta Chicago, W. E. Dever, ki je pokazal globoko zanimanje za načrte priprav evharističnega kongresa, je podal naslednjo izjavo: "Osemindvajseti mednarodni evharistični kongres bo brez-' dvomno privabil v Chicago mi-( iijone ljudstva iz vseh delov Združenih držav in večine vseh narodov zemlje. Prišli bodo e-dino z namenom, da proslavijo in se poglobijo v počeščenju velikega duhovnega Ideala. Po celem našem mestu, po celi naši deželi, po celem svetu, bo pozornost ljudstva, brez ozira na njih pokolenje ali ve-1 roizpoved, obrnjena na ta izredni dogodek. Kot župan Chicago pozdravljam evharistični kongres. Pozdravljam ga, ker je bil Chicago izbran kot prvo mesto v jZdr. drž. ki naj sprejme to zborovanje, katero se je poprej že vršilo v Rimu, Londonu, Duna-! ju, Parizu, Madridu, Brusselu ,in drugih glavnih mestih sveta. Pozdravljam ga, ker bo privabil v Chicago milijone obisko-j 'valcev, izmed katerih večina 'dozdaj še ni osebno poznala1 našega mesta in bo dobila jasno sliko o njega velikosti šele, ko ga bo videla. Predvsem pa ga pozdravljam, ker bo osre-1 dotočil pozornost vseh, državljanov, kakor tudi obiskovalcev, na duhovni Ideal — bistveni pogoj veličine vsakega mesta ali naroda. Osemindvajsetemu mednarodnemu evharističnemu kongresu želim popolni uspeh. Siguren sem, da bo v državljan-1 skem smislu rodil veliko dobrega za vse tiste, ki se ga bodo udeležili in ki bodo prav poj-J movali njega pomen, in sicer v, tem, da bodo bolj cenili lepšo,' duševno stran življenja, in da bo to poglobilo njih spoštova-' nje in pokorščino do postav,! in, povedano z drugimi besedami, napravilo iz njih boljše državljane." -o- NEVARNOST ZA ČLANE KU-KLUX KLANOV, DA SE OBJAVIJO NJIH IMENA. Društvo Ku-Klux-Klanov št-162 v St. Louisu je izdalo sledeči poziv na svoje člane: "Po ustavi in pravilih morajo biti pristojbine vsakega člana poravnane koncem vsakega četrtletja, in kdor to prekrši, je sam, po sebi suspendiran. Po teh pravilih bodo vsi člani, ki pripadajo Klanom v St. Louis, in ki ne bodo plačali svojih pristojbin za prvo četrtletje 1926 do 31. marca 1926. avtomatično suspendirani, njih imena pa se bodo objavila." Tajnost je bila doslej zajamčena vsem članom te organizacije, toda slabi plačniki so menda prisilili vodstvo, da se posluži tega nepričakovanega koraka. Ubogi Klani! -o-- — Rim, Italija. — Roberto Farinacci, glavni tajnik faši-stovske stranke, je podal na seji strankinega sveta ostavko. Tudi ostali Člani direktorija nameravajo slediti izgledu gene-ralnega tajnika. "Modrijan" Molek je P« val par mandeljcom č'" štev. 1. JSZ. koncem «iei februarja. Proletarec sedal1 javlja njegovo "intelektP predavanje. Kdor .Molek« pozna bi si mislil, P°£'eJ ta pa nekaj ve. Jaz sicer i« dim, da Molek nič ne ve.' tudi prepričan da ve, da* nikdar ne zlaže, če ga ^ ni. Zato bi bilo dobro zop«1 prašati sodr. Slabeta, dopovedal, iz kakega judo« magazina je to "intele!^ predavanje naplankano morajo res prebavati 'ie , želodci, zlasti, kadar se * poslušalcem natrese takfc dovskega česna, kakor drijan" Molek n atresia , jim. Ne smrdi zastonj tal do iz rdečega gnezda- Nič hujšega ni, kadar J' neš s kakim vprašanje VEST naših rdečih spe* V velikonočni številki sO ^ vodnem članku omenili' . današnji kapitalistični s^ vi za mamonom, ne da ^ i števal potrebe in zahte^ ki jim proizvajajo bogf je pa hudo dregnilo nase*, leka. Zelo občutljivo^ l Mora biti salamensko * * * „J Mladina brez vere. ( zelo se'maščuje splof10^ kristjanjenje francoske ne, kažejo posebno m j zločini. Samo v Pa«zll,i 1922 stalo 1140 mfedost { čincev pred sodiščer« J 1923 je to število P01^! 1544, leta 1924 na 1925 na 1935. Kaj » leto 1926? ufl "Old Moulder" (^J kako se že "spela") J trdi, da tega in oneg^i gospodarske razmere. ^M da niso tu in tam. A J jB vedel,, če so gospoda^ mere krive, da je on ^i vih vprašanjih ostal Jyj| pasat kot je. Taki lj««^ on so prav gotovo P1^ da slišijo travo rasti- - j teklo nekaj vode v n?0.^ no bodo nekateri slepcl , dali! * * "G. S." je baje n*P ^ i smemo verjeti ljud€rn',. prišli ponujati. jj \ domiselna rdeča dqs ( „,ii i vedno enaka. vse življenje čez kev zabavljajo, k° .^jo \oda v grlo, pa P0 ^' "iarja," pa prosijo » roko. "G. S." jc v res■ $ protiverske gonje "^^jj, dež na Ameriški S1°V in*' ( je ta list pisal čez Boj tf .) je nekaj, kar je pod ^ j bolj propadlih Ijudj- ■ f } teče voda v grlo- ^' p0dl de j o h katoliškemu ponujati tak bogo*^ Da jih sram ni! 1 pV govorili o značaju0* ^ f značajnosti niti P*1 pf' j jo - k večjem Zvonko! —0—| Širite "amerJ^^ ; ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU Angleški spisal H. G. Well» Prevedel Paulus in po treh letih truda in skrbi sem iznašel, da dela ne morem dovišiti, — ne morem." "Zakaj ne?" "Denar!" je odgovoril nevidni in stopil k oknu. Sunkoma se je obrnil. "Okradel gem starca — svojega očeta. Denar ni bil njegov in — in v svojem o-bupu se je ustrelil —." Za trenutek je Kemp nem obsedel in strmel v hrbet brezglave postave pri oknu. Hipoma pa se je nečesa domislil, skočil je po koncu, stopil k nevidnemu človeku in ga prijel za rokav. "Utrujeni ste!" mu je rekel in ga okre-nil od okna. "Jaz pa tule sedim in vas pustim hoditi po sobi! Sedite na moj stol!" Tudi sam je sedel, pa tako, da je bil sredi med Griffinom in med oknom. Griffin je nekaj časa molčal, nato pa je začel brez uvoda: "Tistikrat sem že odšel iz Chestilstowa, ko se je to zgodilo. Zadnjega decembra je bilo. Najel sem si sobo v Londonu, veliko, ne o premi j eno sobo v zanemarjeni hiši blizu Great Portland Street. Polna je bila strojev in steklenic in drugih priprav, ki sem si jih kupil za njegov denar, in delal sem, ncu-trudljivo, stanovitno sem delal. In uspešno. Stvar se je bližala koncu. Zdel sem se samemu sebi kakor človek, ki je prilezel iz neprodirne goščave na odprt prostor in hipoma zagledal pred seboj tužno žaloigro, obetov pogreb. Pa moje misli so bile pri mojih raziskavanjih. Niti s prstom nisem mignil, da bi rešil njegovo čast. Spominjam se še pogreba —, neprijaznega, mrzlega, zimskega dneva, duhovnika, ki je opravljal obrede, starega, slabo oblečenega moža, ki je imel vse prehlajeno grlo-- Spominjam se še, kako sem se vračal domov v svojo prazno sobo v veliki zanemarjeni hiši. Plašno, tiho sem se vlekel po opol-zli poti po nemem predmestju, kjer so rasti e hiše na prostorih nekdanje vasi —. Prav nič mi ni bilo žal za očetom. Bil je žrtev svo jih neumnih sentimentalnih čuvstev, družabni oziri so zahtevali, da sem moral k pogrebu — vse skupaj pa me prav nič ni zanimalo —. Ko sem stopil v sobo, se mi je zazdelo, da sem se vrnil k življonju. Tu so stale naokrog stvari, ki sem jih poznal, ki sem jih ljubil. Električni stroji so čakali, priprav- ljeni za poskuse —. Le samo začeti je bilo treba —. Pozneje kedaj, Kemp, vam bom pripovedoval o teh zamotanih kemičnih procesih. Za sedaj pustiva podrobnosti! Po večini je vse zapisano v knjigah, ki jih ima Marvel. — Poiskati in najti ga morava! Knjige morava dobiti nazaj! Glavna stvar pri vsem procesu je bila, da je prišel predmet, ki bi naj postal neviden, med dvoje izžarivajočih središč nekake električne vibracije. Ne Rontgenovih vibracij, — neka druga vrsta vibracija je to, ki jo je že tudi nekdo popisal, kakor sem zvedel, kar pa nič ne de. Skratka, potreboval sem dvoje dinamičnih strojev, kupil sem si jih in za gonilno silo sem vzel majhen parni stroj na plin, ki sem p() cenj dobil. Prve poskuse sem naredil s klopčičem bele pavole. Čuden pojav, ko je b«lu vlak- novina polagoma izginjala ip '" sto izginila v žarkih električni11 Težko sem verjel, da se nw Je ^ srečil. Segel sem v praznoto klopčič, neviden, pa telesen 111 ^ kor je bil poprej. Preplašil sem ^ ^ po tleh. In le s težavo sem g» ^ ln tedaj se je zgodilo še nek'1 ,1 nega! - jp ^ Cul sem mijavkanje za ae. se obrnil, sem zagledal zun^J ' 0 lA na vodnjakovem obzidku nu'^ čico. Nagla misel mi je šini'il j "Vse je pripravljeno zate!' stopil k oknu, ga odprl in 1 tfftp mačko. Fr&ta j,e hi se mi •]* J Lačna je bila in mleka sem J^^ fsj [ voljno je predla in stikala P° v/,iil> neviden klopčič. Hudo jo 10 krivila je hrbet, ježila dlak0. AMERIKANSKI SLOVENEC Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley TEDENSKI koledar. Bela nedelja. — Jezus se pri-k»že apost. Jan 20. U Nedelja — Leo 1. papež. Pondeljek — Bela. Julij, wnstancti. | Torek — Hermenegild, niuč. | Sreda — Justin, muč. j 15 četrtek — Helena, kra-: Oica. 16 Petek — Benedikt. | "V Sobota — Anicet, papež,1 H ^-m BELA nedelja. Pax vobis—mir vam bodi! i Jan 20, 19. rax vobis — mir vam bodi,", 0 so bile prve mile besede, s jaterimi je od mrtvih vstali Iz-1 . cvar Prvikrat pozdravil svo-1 * učence. V nedeljo jutro, na; ,Se zgodaj, ko je bila še tema,I e vstal od mrtvih, ko je vzha-! go solnce se je potem prika-1 Pobožnim ženam, ki so se| acale 0d groba, popoludne je' Premljal učenca v podobi po-Lt,nika v Emavz, zvečer se je so' aP°stolom. Prestrašeni zrli v njega. Gospod pa jih Jubeznjivo pozdravil: "Pax — mir vam bodiTa po_ ^ av vsebuje velikonočni dar |jrinta dar podaja Kristus Go-1 nemirnemu svetu. O tem' "konočnem daru premišljuj-danes! Ijr * * * ! nogo besed imamo v našem I ijub je:2iku>ki so -iako mile in' I eznjive. Vzemimo na pri-' sa'> vfSedo "frdosk" ali "nebe-j Lj. H te besede vedno' ,! daJettte slišati? Podobna bese-1 ^ ,kl ima rekel bi srebrn glas' j jj )e beseda "mir, pokoj." Do-1 it ?,0v za to ni treba. <1 ,A0 Se je 10. novembra 1918 jf h ^ Državah ko blisk okoli llLlu'6 dopoludne raznesla' m da se je med Nemčijo in) ■K nc* sklenilo premirje za t 4 d 516 °bravnave, da je ko-! , jjj, dolgoletne vojne, kako sol (I |^veselila naša srca! In kaj •it krHt! Vzr°k našemu veselju ? j )« dic. ,a' Navidezno mala bese-j t lifc,^ — l>oko,j." Da, mila,I i(«Led. 3lva je bila takrat ta! !.c.a! kolikokrat smo sprejo bl'Ul zadnjih par let to kratil ^ueSedico: Človeško srce po-mir- človeško srce si ^ I11' 4 L^i. kako si pa ta mir n'kSo Ij^te? — Stari Rimi j a- '"Kiir' Prpdstavljali pokoj kot v0,'..111 drži v eni roki olj- i'j^teve!!100' V. drugi Pa rdg> iz ?1&:o2cl'j a.siPlje na zemljo žito, •rHt r denav- ~ Tako si ' |Sd»nV človeštvo mir še ''' 1'So^ že v evangelju tr ®UcnQ podobo miru. i(!»>aXi ,asno sliko' kakor jo ')' r«ka božjega U- »». V;ika: Bilje človek —bogati UUb temu velik revež — i K 1 ker ni imel nikoli v "• Bif1' ni bil nikoli zadovo-!V il°vle že Poz«" zvečer, f Sel0 ?.zte 2ašlo, v tihi noči je II v * drevju, toda v N on • te*a človeka ni bilo - J* ie ,imel Pokoja. In kaj s ^ 'injkalo? Poslušajte! v ed ln'ostornem dvorišču } v02ovi Jem 80 sttlli nalože-*i v-6 ie i-' Polni težkih snopov. r. f žit^^no obrodilo, skcd- Auje / žito v nje in pre-h ! človek-bogatin : rv^Jden, z vscra žitom? UMETNIŠKI "fOGRAFIST ^ffeK b , 18th St. vuc "cago. ill.' UjE K, ..Najboljše > H StlKE! vrši že s IZKUŠNJO! ivvvvvvvv«*wv*wvvvwvvvvvvv% Kaj naj naredim ? Najboljše bo, da poderem stare žitnice in po-i stavim nove, moderne, ki bodo dovolj velike. V nje bom potem spravil vse žito. Potem pa rečem svoji duši: "Duša moja, se-| daj imaš vsega dovolj za mno-j go let, sedaj počivaj, sedaj u-živaj, sedaj se raduj in bodi dobre volje!" — Glejte, kaj je iskal ta človek ? Za kaj se toliko trudi? Kaj je premišljevali v noči ?Znebil bi se bil rad naenkrat vseh skrbi, rad bi bil imel mir in pokoj. Slišali ste seveda, kako je! govoril svoji duši. So to čudne' besede. Pravi ji: "Jej, pij in bodi dobre volje!" Ravno tako bi lahko rekla brezpametna žival, ko bi mogla govoriti. To pa ni mir, pokoj božji* to ni mir, pokoj Kristusov, to je edinole pokoj sveta. Mnogo bi lahko o tem govorili, toda opozorim vas samo na eno stran tega pokoja, tega miru: Temu miru manjka nekaj: važnega: Pokoj, mir sveta ni trajen. Poglejmo le na tega evan-geljskega bogatina. Kako ljubi on mir in pokoj! Kako si lepo slika ta mir v bodočnosti, kako si gradi krasne gradove! Toda, kako dolgo pa bodo stali ti njegovi gradovi, kako dolgo bo pa trpel ta mir, po katerem tako hrepeni? — Kako dolgo? Ne vidiš li, kako se zbirajo črni o-blaki na daljnem zapadu, prišla bo nevihta in ti podrla vse ? Glej, na tvoje premoženje, na tvoje bogastvo preži, na tvoj mir in pokoj. Prišel bo dan, žalosten dan, vse okoli tebe bo zatemnelo in iz te teme bo slišati skrivnosten glas: "Norec, še to noč bom zahteval od tebe tvojo dušo." In kaj potem ? Kaj bo s tvojim premoženjem, s tvojim bogastvom, kje bo tvoj •mir ? "Norec" — čudna beseda za tega moža! Ljudje so se pred tem gospodom že od daleč odkrivali, povsod se mu priklanjali. . . On to dobro ve, da on ne potrebuje nikogar, da lahko izhaja tudi brez Boga. "Ti, ljubi moj mož" — pravi mu žena, "je sveti postni čas, ali ne bi šel k križevi poti, k postnim pobož-nostim?" "Ah, pusti me pri miru s temi rečmi, jaz tega ne potrebujem, jaz na take reči ne dam čisto nič." — Zvonovi se o-glašajo: "Duša, danes je nedelja, dan Gospodov, kličejo in vabijo te v cerkev." — Toda zvonovi zvonijo za njena za stonj. Zvoni zlato, zvoni srebro, zvone srebrne žlice, vilice in noži, zvone čaše polne rujnega vinca — toda kaj se briga on za zvonove, ki ga vabijo iz zvonika ? On hoče imeti mir. — Spoved . . . ? To je za navadne ljudi, on učen, izobražen človek naj bi kakor colninar pokleknil v spovednici in molil: "Jaz ubogi grešnik?" To ven-: dar ne gre. . . Sploh pa mu nje-jgova vest ničesar ne očita, on ima mir, on ima pokoj. — To-|da ,počakaj, prijatelj ! Tudi za te bo prišel dan, in to bo žalosten dan. Vse okoli tebe bo zatemnelo, in v tej temi se ti The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vae dele »veta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predjed. bodo kot pošasti pojavili tvoji grehi, iz te teme boš slišal skrivnosten glas: "Človek, norec, še to noč bom zahteval od tebe Tvojo dušo." In kaj potem? Kam pojde tvoj mir, tvoj pokoj ? Glejte, prijatelji, to je pokoj sveta. Verjamite mi, vsakemu želim mir, vsakemu želim pokoj, toda nikomur ne želim, da bi se mu priljubil tak mir, da bi smatral pokoj sveta za nekaj posebno dragocenega. "Pax vobis — mir vam bodi" — je pozdravil Zveličar apostole. "Ne mir sveta" — je rekel pred štirimi dnevi, ko se je poslavljal od apostolov pri zadnji večerji — "ne mir sveta, ampak svoj mir vam dam, svoj mir vam zapustim." In kakšen pa je ta Gospodov mir? Pojdite z menoj za trenutek. So to najlepše strani v evangelju, kjer vidimo slike krasnega božjega miru. Tam vidite usmiljenega Sa-marijana. Znano vam je, kako je našel ranjenega potnika, mu nalil olja v njegove rane, ga obvezal, peljal ga v gostilno in naročil, da naj tam za njega skrbe, dokler se ne vrne. Vse to je storil — ne preglejte te-j ga — morda svojemu bratu, ali sosedu, ali kakemu znancu, ne, to je storil svojemu sovražniku. In kaj je imel za vso to skrb Samarijan? "Bog ti poplačaj", se mu je morda zahvalil revež. Ni li Samarijan ni imel ničesar drugega od svojega dobrega dejanja? — Navidez nič. Nikdo ni o tem dejanju zvedel, Samarijan ga ni razbobnal, kakor to marsikdo stori, in vendar je prejel Samarijan plačilo že na tem svetu: čutil je plačilo v svojem srcu. Cel dan je bil nekako vesel, cel dan se je čutil nekako srečnega, čutil je neko radost, | katere bi ne bil prodal za celi 'svet. — Glejte, to je mal košček Gospodovega miru. Na drugi strani v evangelju vidimo ženo grešnico, kako britko joka ob Gospodovih nogah. Kaj jo je. pač k Gospodu privedlo? Nekaj je izgubila.' Kot mlada deklica, dokler je imela še čisto dušo, je bila srečna. Prišel je potem greh, in zopet greh. Zdelo se ji je, da je v tem grehu nekaj sladkega, a j ostala je le grenkost -in brit-| kost. Sedaj pa joka ob Gospo-j dovih nogah, britko joka, kakor jokamo ob grobu. — Toda za-' upaj hči! Blagoslovljene solze, ki ti lijejo iz oči! "Odpuščeni so ti tvoji grehi — pojdi v miru !" In šla je v miru. Kakor da bi se ji bil kamen odvalil od srca! Zopet je pričelo sijati solnce božje milosti! Glejte, prijatelji, tak je mir Gospodov! Mr. J. Wahčič, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio:—Podpisani sem rabil Vaša zdravila za reumatizem, za lase in več drugih zdravil s popolnoma dobrim vspehom, za kar se Vam zahvalim za pošteno postrežbo. Želim, da bi se vsak v takem slučaju do Vas obrnil. Pozdrav! Mike Petrovach, O. P. C. Co., Dallas, Oregon. t Poglejmo še na eno stran sv. Pisma. Vidimo tam starčka Simeona, kako drži v naročju božje Dete in se raduj«. Zakaj pač? Zato ker je našel tega, po katerem je hrepenel celo svoje življenje. Čudna reč! Nič mu ni manjkalo — tako so mislili ljudje —, vsega je imel dovolj, bil učen, ljudje so ga imeli radi in rekali: "Kako se ima gospod Simeon dobro, kako je srečen!" — Pa ni bil srečen; n; imel miru. Štiristo let pozneje je zapisal veliki cerkveni učenjak, sv. Avguštin besede: "Nemirno je naše srce, o Bog, dokler ne počiva v Tebi." — Tako nemirno je bilo Simeonovo srce/ — Nazadnje mu je le prisijal' mir, ko je držal v naročju kneza miru. Samega veselja se je razjokal in molil: "Sedaj, o Gospod, spustiš svojega v miru." V luči, v svetlobi tega miru se je kmalu nato poslovil od tega sveta in odšel v večni mir. Gle jte, tak je Gospodov mir. Tak mir je imel revež, berač Lazar, ko je pred vratmi brezčutnega bogatina umiral lakote in mraza .— Tak mir je sve-lil apostolom, ko so bili preganjani, ko so bili v ječi, ko so u-mirali mučeniške smrti. "Ibant gaudentes — z radostjo, z veseljem so šli," pravi apostol Luke ž v Apostolskem Dejanju. Tak mir prepeva v srcu, kakor škrjanček, tebi, moj prijatelj, če storiš komu kako dobro delo, če v velikonočnem času o-praviš sv. spoved, ko vzameš v svoje naročje, v svoje srce v sv.1 obhajilu kneza miru, Jezusa' Kristusa- — To je mir, ki ti ge. svet dati ne more, mir, ki te tolaži v tvojih britkostih, križih! in težavah, ki se mirnimi, dasi morda solznimi očmi dviga proti nebu, ki te tolaži na blaženi pokoj v večnosti — requiem' aeternam — večni mir in pokoj. To je bil Gospodov velike-; nočni dar. "Pax vobis — mir vam bodi!" To je imel v mislih apostol Pavel, ko ie pošiljal vernim Kološanom praznični pozdrav :"Kristusov mir vam razveseljuj srca" (3, 15.) To^ želim' iz srca tudi jaz vsakemu izmed vas. Celi svet hrfipeni po miru in pokoju. "Agnus Dei, dona nobis pacem — Jagnje Božje, dodeli nam mir," prosimo, molimo pri sv. maši.'SveVkljub končani vojni še vedno nima miru. In bogve, doživi li kedo še izmed nas take čase, kakor so bili pred svetovno vojno. Blagor onemu, ki lahko reče: "Naj si je dobro ali hudo, naj je vsega v obilici ali si je pomanjkanje, naj si je Veliki petek ali Velikonočna nedelja, naj si je "Križaj ga" ali "Aleluja," —^ jaz OGLAS. Razpisana je služba dobro izvežbanega slov. kamnooo ka. PJača po dogovoru. Ako želi stopiti v družbo tudi dobro. Lepa prihodnost. s,t,sr VALENTIN KALAN, 1222 Alabama Avenue, Sheboygan, Wis. Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na •taro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim > ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer »e tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti ▼ Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite iuto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA z različnim POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ELJ, imam v srcu mir, pokoj Gospc-j d#." Za tak mir skrbite! Za' tak mir se trudite! "Pax vobis — mir vam bodi!" Amen. -o- OROPAN IN POTEM SMRT-i NO PONESREČIL. Gor. Mozel, 14. marca.—Pa-j vel Stadohar, 66 let stari trgovec s kožami iz Predgrada v črnomaljskem okraju, je naku-poval dne 22. februarja v vasi Zdihovo in v okolici občine Mo-' zelj kože od divjačine. Medpo-toma je posetil tudi več gostiln; in se je precej opijanil. Močno^ razgret od vinskih duhov, je krenil iz Zdihova proti Žagi pri Kolpi. Ker ni dobro poznal te-| ga pota, je prosil vaščane iz Zdihova, ki so bili ravno zaposleni pri popravljanju pota, naj mu pokažejo pravo smer na Žago. Za kažipota sta se mu ponudila dva mlada fanta, hlapca oziroma pastirja iz Zdihova. Ko so se oddaljili vsi tri-, je nekaj sto korakov od vašča-nov, je Stadohar baje vsled vinjenosti sam padel. Njegova spremljevalca sta porabila tc priliko, da ga oropata. Vzela sta mu iz notranjega žepa denarnico, v kateri je imel 1340 Din ter odšla nato nazaj na svoje delo. Toda Stadohar je tatvino očividno zelo kmalu opazil. Stekel je takoj za svojima spremljevalcema, ju prijel in zahteval denar nazaj. Fanta sta se prestrašila .priznala svoje dejanje in vrnila Stadoharju denar, da ne bi imela še kakih večjih neprilik. Stadohar se je nato izrazil: "Sedaj grem pa v vas Suhor, v občini Banjaloki, ker moram priti tja še danes zvečer!" Odšel je in ga od takrat niso več videli. Očividno je v mraku zgrešil pravo pot, zašel potem na rob globokih sten, se zvrnil v nad sto metrov globoki prepad in se ubil. Vsa poizvedovanja za njim so ostala dolgo brez vsakega u-speha. Šele dne 9. piarca so našli končno njegovo truplo, moč-, no razbito .v, imenovanem, prepadu in je potem pokopali. -o- , "AMERIKANSKI SLOVENEC". IS THE BEST ADVERTISING MEDIUM! DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Iliinoi«. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1928. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Lr.urich. Zapisnikar ........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph Accel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na v3ak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške, pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $1906.22. Rojaki pristopite v naše ve liko društvo, kjer se lahko za varujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana,, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo. Naš Mladinski oddelek vare nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bodv v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; 'tajnih Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi \ Jožetu, 111. Mali oglasi. -tr cr ? -r T T r v »r "6 HIŠE IN L O T K. BUNGALOW 7 sob, vse udobnosti, garaža za dve kari. $8000, le nekoliko gotovine treba, ostalo na lahke obroke. 6211 Cuyler Ave., Chicago, in._____ 200-tdo( MODERNO poslopje 7 sob, lepa peč, hrastov les tla in vrata, vroča voda, velika garaža, 24x26. Cena $12,500. : 4838 N. Albany, Chicago, 111. Phone Juiper 1164. 202-tdot MODERNI BUNGALOW s 6 sobami, zidan lansko leto, porč ža spali, furn:ice heat, lota 33 čevljev široka, j visoko podstrešje, kraste*a tia, al- I . lev tlakovana. Cena $10,000. Lastnik 4612 Nevada St., Chicago, 111. 205-p do p POSLOPJE s 6 sobami, lurnace heat, na lepem kraju. Cena $8501). U- nekoliko gotovine, ostalo na obroke.. BUNGALOV s S sobam;, furnace heat.' Cena $7500, takoj $1000, ostalo na mesečne obroke. 211-p,s,t J. H. WENDT. 1523 E'lir.'.vood St., Desplaines 111. BUNGALOW 5 sob, lepi porč, "furnace heat", garaža za dve kari. Takoj $3000 — Cena $6,500. — 6437 S. Ro-.hey St., Chicago, 111. Phone Repub-'■■o 6019. _ s,t,sr. 227 BUNGALOW 7 sob "stucco" ometano na pločevino, lot 50x210, cesta tlakovana, na obroke. 2622 N. Newland Ave., Chicago, 111. Phone Columbus 9270. sdos 225 DVONADSTROPNO zid^io poslop-je, Park Manor, zgrajeno pred 2. leti, po pet sob, moderni porči za spat, "sun parjor", parna toplota. Cena $16/500 tfekoj $6.000, ostalo na obroke. 7335 Včrnon Ave., Chicago, i!i. Phone Triangle .0859_s,t,s, 222 POSLOPJE S TREMI stanovanji po 6 sob, garaža za 3 kare, lota 35 čevljev, zelo lepa okoliščina, cerkev ir šola v bližini. Proda se po nizki ceni. 8149 Eberhart Ave. Phone Triangle 1663. s,t,sr. 219 BUNGALOW s 5. sobami, kopelj, porč za spat, y2 akra lota, grmovje, drevesa, jagode, kokošnjak, 4 bloke do postaje. Proda za isto ceno kakor je bila kupljena, ker odpotuje lastnik iz mesta. Vprašajte v soboto ali nedeljo. E. Fhvm, Hawthrone • Lane, Desplaines, 111. s,t,sr, 2IS ŠPANSKI BUNGALOW se proda, "stucco," lota 50x160, garaža, lastnik gre iz mesta, cena nizka. Henry Rick, 1435 West 104th St., Chicago, 111. Phone Beverly 1058. 217-s,t,sr DVOR MARIJE POMAGAJ (Coll. M. P. H.) št. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), O, Odbor za leto 1926: Chief Ranker: John Soso, 679 E. 159th Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko- vec ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St. Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud- yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu. Društvo šteje 115 članov. Za 43c na . mesec se plača v slučaju bolezni $6.00 j na teden bolniške podpore. I V društvo se sprejemajo člani od i 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do | $1000.00. I ^^ — i ■■■-.—■ .. j KAKŠEN JE VAŠ ŽELODEC? Moj je dober, hvala. A ni vedno tako. Lahko ozdravite dyspepsijo, zaprtje, želodčni katar, riganjc, težave okrog srca, kislino v želodcu, nervoz-: nost. glavobol, slabo sapo in dr., ka-! kor sem jaz. Ne pošljite enega centa i Zagotavljam Vas, da bo učinkovalo kar Vam bom jaz poslal za zgoraj navedene bolezni. Ko boste prepričani, da Vara je pomagalo, potem mi boste poslali $1.00. Ni li to zadovoljivo? i Pišite takoj. Theodore H. Jackson, Stratford Bldg. B-148,, Syracuse, N.Y. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. s 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za gostt Phone: Canal 4340. ZIDANA HIŠA s 5. sobami, "hot water", $9,250, takoj $2,500, ostalo i a mesec. 5435 S. California Ave., Chicago, 111. sdos 215 HOMERICAN REALTY CO., _64 W. Randolph St._ FARME NA PRODAJ. AKO IMATE $5000, lahko dobite 83 a k rov fine farme, dobra zemlja, deloma pšenica, poslopje; v dobrem stanju, naselbina slovenska, v bližini Chicago, 111. Za podrobnosti vprašajte pismeno ali ustmeno pri lastniku Peter E. Holm. Crovetown, Ind.________2Q8-p,s,t $1000 ZADOSTUJE za nakup dvonadstropne lesene hiše, 6 sob na vrhu in 4 sobe spodaj. Prvo nadstropje je rentano; veliko dvorišče. Cena $7000. Lastnica Mrs. Pierson, 8410 So. Morgan St., Chicago, 111. Phone Stewart 9428. 185-s,t,sr FARMA 320 akrov na prodaj v bližini Neillsville, Wis. Dobra zemlja, poslopje v dobrem stanju. Še lahko razdeli na 4 farme. 184-6 G. C. Youmans, Neillsville, Wisr 80 AKROV ZEMLJE v bližini South Haven, poslopje 7 sob, kopel, tekoča voda, Holland furnace, hlev, $4500, samo hiša je vredna $4000. Takoj $1500, ostalo na obroke. Standard Moulding Co., 812 Dix St., Chicago, 111. Phone Ilaymarket 4665. 170-p,s,t 120 AKROV farme, T. B. preiskane krave, mleko lahko za prodati, proda se z živino in vse kar gre zraven, dobra zemlja, 30 akrov lesa, jako po ceni. Pišite na Box 79, Room 616-617 N. Dearborn St., Chicago, 111. s, t, sr, 223 40 AKROV s farmarskim poslopjem, skedenj, očistena dobra zemlja. Samo $1200, na lahke obroke. Lastnik — Box 180, Waukesha, Wis. s,t,sr, 220 MLEKARSTVO, ŽIVINOREJA IN KOKOŠJEREJA vseh velikosti, Cane, Cook in McHen-ry okraji. Zahtevajte podrobnosti. — F. Mann, Rialto Bldg., Elgin, 111. 212-p do p UC-ODNA PRILIKA TRGOVINA z mesom v slovaški naselbini se proda. 305S Greenwood Ave., Chicago, 111. 194-tdot DRY GOODS STORE skupno z že-leznino, 30 let v prometu na istem , pros,torn. Vprašajte na 207 E. 39th St., Chicago, 111. _210-p,s,t LEPA PRILIKA vas čaka, pol milje od Pav/ Paw, 18 akrov na Dixy Highway, dobra poslopja, 6 a lir o v trte, konji,_krave, kokoši, orodje, vse skupaj samo $7500, takoj $2000, o-stalo na obroke. 209-p,s,t E. B. LONGWELL LONGWELL, PAW PAW, MICH. za nakup trgovine za grocerijo in deli-katese, sladoled, cigare, zalogo in oprava, 4 sobe za.dej, na lepem kraju, samo $875.00. — 2139 N. California Ave., Chicago, 111. s.t.sr, 226 REVSTAVRACIJA za dva zakonska na lepem kraju, dobra kupčija, po noči zaprto. Proda se radi druge obrti, ne zamudite prilike. 5450 S. Ashland Ave., Chicago, 111. s,t,sr-216 ZA NAKUP aH v najem gledališča, pool hails, restavracije vsake vrste. Smith Realty, Adrian, Minnesota, Box 112. 207-p,s,t. DELO IN SLUŽBE. i MOŠKI STARI NAD 21 LET. vešči ali nevešči v vožnji z avto. Mi učimo in Vam preskrbimo službo brezplačno, na severni, južni ali zapadni strani mesta. Povprečna plača $35.00. Vprašajte na 206-pdop 57 E. 21st STREET, CHICAGO, ILL. LEPA prilika za može, ki so podjetni in pri volji delati z zanimanjem tovarniško delo, z lepo bodočnostjo hi priliko do napredka. Ni treba nobenega predznanja. International Harvester Co., 2600 West 31st Blvd.. Chicago, HI. s, t, sr. 214 OBRTNIKI. DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. riione Ilaymarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji cciti. Delo garantirano 10 let. 127 "AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI DR. H. ROSENBLITH j - SPECIALIST V BOLEZNIH SRCA IN PLUČ, - kakor tudi drugih hibah, je odprl svojo pisarno na: 8800 Commercial Ave., So. Chicago, III. Ordinira v torkih, četrtkih in sobotah od 6. do 8. ure zvečer. Dr. H. Roscnblitha zdravniška veda glede srca in pljuč zasigura bolniku popolno ozdravljenje. Dr. Rosenblith, Uradne ure: zdravnik in kirurg, 9-10 dopoldne, 3508 W. Roosevelt Rd. 2-5 popoldne, Tel.: Nevada 2003. 7-9 zvečer. Gospodarica sveta v AVANTURISTIČEN ROMAN, Kari Figdor — prevel R. R. V London so dospeli z vseh krajev sveta najslavnejši posebni poročevalci. Ves svet nestrpno pričakuje podrobnosti te tako nenavadne dogodivščine ter zgodbe iz afrikan-skih divjin rešenih ljudi, posebno pa poročil o fantastičnem zakladu, katerega prinaša zrakoplov v glavno mesto Anglije in kateri je napravil njegovo lastnico za najbogatejšo žensko na svetu. Toda ravnatelj "London Heralda" kaže tudi tu svojo velikopoteznost. Zadati je treba konkurenci še najtežji udarec. Samoobsebi razumljivo je, da mora v zahvalo za rešitev dobiti monopol na dogodivščino Mavde But-tonove, kolikor jo bo hotela seveda sama obrazložiti. Toda ravnatelj pozna le predobro tovariše od drugih listov in seznami v London dospelih poročevalcev, katere si je preskrbel od posameznih hotelov, vsebujejo imena tako izkušenih mož, da ve že vnaprej: Tu se bo z vsemi sredstvi bila borba za podatke, ki naj bi izpolnili predale naročenih poročil. Prvi znaki te borbe se že kažejo. Ravnatelj je bil mislil že na to, da bi zaposlil vse v inozemstvo vodeče brzojavne proge in veliko brezžično postajo Poldhu s svojimi poročili, da bi na ta način onemogočil odpošiljanje tujih o-pisov. Toda prišel je prepozno. Skozi množico se preriva k njemu ravno eden njegovih najspretnejših reporterjev. Na ravnateljev migljaj ga izpuste stražniki k njemu, da mu poda poročilo, ki pa ni ravno razveseljivo. V brezžični postaji se je bil že zdavnaj zasidral poročevalec "United Press of America," ki z amerikansko hladnostjo brzojavlja svojemu listu poglavje za poglavjem svetega pisma, da bi tako v odločilnem trenutku imel takoj zvezo za svojega tovariša, ki se nahaja na le-' tališču. Na telefonskem uradu za pogovore s kontinentom narekuje neka krasna tajnica v potu svojega obraza že cele ure eno pravljico iz "Tisoč in ene noči," za drugo; poleg nje sedeča tovarišica recitira v govorilo trpljenje kralja Learja in Wertherja. Na brzojavnem uradu so obloženi uradniki s celimi kopami brzojavk, ki ponavljajo z zgodovinsko natančnostjo memoarje Casanove, zvezek 1—6. Ravnatelj zmaje resignira.no z rameni. Treba je rešiti pač to, kar se da. Med tem, ko še premišljuje, kaj bi ukrenil, zagleda z zlatom kar posutega gospoda, kateremu so se policisti s spoštljivim pozdravom umaknili na stran. "Ugotovite kdo je ta človek," zašepeče ravnatelj svojemu reporterju. "Zdi se mi sumljiv!" Cez minuto se reporter zopet vrne. "Tu se ne da nič napraviti!" zašepeče ravnatelju na uho. "To je sam kostariški poslanik !" Toda ravnatelj se ne da ugnati tako lahko. Naglo odide k poveljujočemu policijskemu stotniku ter mu zašepeče nekaj na uho. Neo-paženo zasledujeta že v naslednjem trenutku dva policista kostariškega poslanika. Takrat se začuje iz daljine zamolklo brnenje. Vse oči se dvignejo. V divjem vzmahu se dvignejo v zrak trije, štirje športni zrakoplovi. Kakor morje se zibljejo množice semintja. Kričanje in klepetanje deset in desettisoč glasov napolnjuje zrak. "Prihajajo! Prihajajo!" V istem trenutku se obrne kostariški poslanik na stran. V njegovi roki se prikaže droben svinčnik, izpod rokava se. prikaže bela man-šeta. Poslanik prične pisati. Takrat pa ga nenadoma nekdo sune od zadaj v hrbet, da mu pade z glave njegov trio-glat klobuk. Začudeno se obrne nazaj. Poslanik in ravnatelj "London Heralda" si stojita nasproti. "Od kdaj zastopate Kostariko, gospod kolega?" spregovori ravnatelj s hladnim nasmehom. "Ali vas smem- prositi, da zavarujete interese vaše velesile malo bolj zadaj ?" Debelo pogleda Amerikanec ravnatelja, pobere klobuk ter izgine spodaj v množici. 49. Mahoma prično svirati vse na letališču razpostavljene godbe. Gori v jasni modrini neba se pojavi zrakoplov, se spušča polagoma k tlom ter končno pristane. Prvi izstopi od zbrane množice burno pozdravljen William J. Fletcher. Tudi sedaj je njegov obraz nepremičen. Z dolgimi koraki se približa ravnatelju svojega lista, mu stisne roko ter izroči svečano, kakor da bi mu izročal kak zgodovinski dokument, sveženj popisanega papirja, podrobno poročilo o potovanju in dogodivščinah. Ravnatelj namigne slugi, ki pristopi, spravi rokopis v žep ter odhiti z dolgimi koraki. Nato pogleda ravnatelj krog sebe ter dvigne roko. In v naslednjem trenutku zavlada povsod grobna tišina. V svečanem nagovoru pozdravi Miss Button, "najbogatejšo ženo na svetu," konzula, Stanleya in celo Bambula ,ki spričo veličine tega trenotka raztegne obraz v zadovoljno režanje. Potem sune ravnatelj trikrat z roko v zrak. "Trikratni živijo afriškim junakom !" V naslednjem trenutku predre množica policijski kordon ter se vsuje v gostih gručah m letališče. Policijski ravnatelj maha obupno s svojo sabljo po zraku ter kričeč deli ukaze, katerih pa nihče ne posluša. Tuintam stoji še par policistov obdanih od množice, kakor skale od vodovja, vojaštvo pa je že davno odšlo, da se izogne morebitnim neprilikam. Material garantiran po nizkih cenah PEOPLES PLUMBING & HEATING SUPPLY CO. 490 Milwaukee Av., Haymarket 4221 461 N. Halsted St., Haymarket 1018 SKUPNO POTOVANJE ¥ JUGOSLAVIJO se vrši na najboljšem francoskem par-niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-ka na 1. MAJA 1926. Za potnike tega potovanja bodo na parniku in na vlaku prirejene posebne ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim preji Za na daljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudi glede drugih potovanj, pišite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42d ST., NEW YORK, N. Y. Obrnite se na našo banko tudi: Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah; Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja; Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja 3 ali Kadar imate opravka s kako drug« *sdev0 v tmm kuiu. Vsakovrstne Vsakovrstno peči! >• r pohištvo! Domača trgovina za Domače potrebščine Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino v veljavi posestev in drugače. Za dobro Pohištvo se obrnite vedno na zanesljivo trgovino v do. mači soseščini, da veste kaj kupite. Pri nas lahko kupite raznotero pohištvo, ki ga rabite za vaš dom. Cene nizke in zmerne. Za gotov denar ali na lahka mesečna odplačila. V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. Pridite in prepričajte se! J. L. Telser Furniture and House Furnishings, Fonografe, Radio | 2107-11 W. 22nd ST., ['!' CHICAGO, ILL. j Phones: Canal 6138—Roo««veIt 2107. Ustanovi j ®no 1912. ( AMERIKANSKI SLOVENEC ¥ Na delo rojaki za katoliško časopisje! ~ """ ....... i VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 W. 18th St., Chilago, 111. , Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Cene zmerne. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZNINA Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z ŠEJ-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0490. Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. ^mmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda. Volilni kupon za agitatorje Upravništvu "Amer. Slovenca" Chicago, 111. Dne..................................................1926 Pridobil(a) sem Vam................novih naročnikov in za njih naročnino pošiljam $........................ Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša ?........................ Skupno število volilnih glasov je....................................nar. glasujejo za.................................................................................... (Naslov) ........................................................................................ da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado. Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek. Jaz si izvolim nagrado................................... •............................. Podpis agitatorja .......................................................................... Naslov ............................................................................................ VAŽNO:—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo pla&al naročnine._ Volilni kupon naročnikov. Upravništvu Amer. Slcvenca, Chicago, 111. Dne..............................................1926. Priloženo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moje naročnine na list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je.................. Glasujem za .................................................................................. Naslov ............................................................................................ da dobi priznanje za zasluge in jubiltjno nagrado. Pošljite mi jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ........................................................................ N»»]ov ..mi-—^ * '""---------1---------------ir—mi-—-"——■—■■■»»" ^PISANO POLJE j*1 ^-.- J. M. Trunk__^ Pojm in še marsikaj. Kdor hoče količkaj resno razpravljati o kaki stvari, mora jasno začrtati pojme, ako mu ni samo za prazno gobez-danje. Kar pravi g. Molek v št. 35 Prosvete glede pojma "prerok," je budalost. Jaz nisem tako omejen, da bi o koncu kakega drevesa "prerokoval." Enako je z nadaljnimi trditvami. Če g. Molek trdi:: "On (Trunk) se posmehuje brez-končnosti naravnih sil," bi se moral prej ta pojm natančno začrtati. Prav iz trte izvita pa jč trditev, "da jaz verujem v večno življenje dreves." Tako zarukan je morda kdo v Chica-gu, v Leadvillu je zrak dosti čist. Niti vere "v večno življenje krščanske vere," kakor on trdi, med borovci ni, ker tu vemo, da bota jenjala vera in tipanje in bo ostala le ljubezen. Pravcato prerokovanje je, če g. Molek napoveduje konec krščanstvu, samo da bo krivo, in naj zavije to prerokbo tudi malo v plajšč znanosti, ter zajaha svojega priljubljenega konjička, da je tudi krščanstvo "sa-mo-le produkt barbarskega človeštva." ** Gotovim "znanstvenikom" bo treba še dolgo čakati na "naravno smrt" krščanstva, ne prerokujem, vem, da je ta "znanost" že zdaj mrtva, oziroma nikoli ni bila pri življenju. "Kolone" se bodo ravnale prav po njegovih "znanstvenih" razpravah. :!: * Zopet nekaj iz lepe Kalifornije. Stvar zadene evolucijo, Me-Caba, Burbanka, in Anthony Kastellic gre zanje v boj. Evolucija je zelo resen in težak problem, a komur gotova evolucija prija, ta jo reši mahoma brez vsakih težav. Vprašanje je samo, kako. Juvat habere socios-človek je vesel, ako najde sobojevnika, in ta je Ka-stellicu — McCabe. Poje mu slavo, povzdiguje ga v nebesa, in poteftava Trunka, "kateri ga tako napada." Našteva koliko knjig je McCabe spisal in poprašuje: "Koliko je Trunko-vih del v kaki javni knjižnici?" Nočem se hvaliti, a McCabe, ki je pisal za stomiljonski narod, bi moral spisati najmanj 500 knjig, če bi se hotelo primerjati s tem, kar sem jaz pisal za en in pol miljonski slovenski narod. Pravi, da sem jaz "predrzen," ko "kritiziram moža kot je profesor McCabe." Oprostite, Mr. Kastellic, ali naj jaz Vas prej vprašam za dovoljenje, če bi tudi od mene prav ničesar ne bilo v kaki javni knjižnici ? Ali je to predrzno, če svoje versko prepričanje branim, katero McCabe napada? Zelo ste domišljavi. Če me Vi imenujete "starega kazuista, od katerega ne moremo kaj boljšega pričakovati," potem pa stopite Vi na noge in ovržite tega starega kazuista, mesto da se skrivate za hrbet McCaba. Vsa slovenska Amerika bo Vam ploskala, če poteftate starega kazuista z dokazi, ne samo z besedami. "Profesorju McCabu," pravi Mr. Kastellic dalje, "je priskočil na pomoč svetovno znani rastlinski "wizzard" in učenjak Luther Burbank." Ali mu je'bilo treba pomoči ? He ? "Čudim se," meni slovenski evolucijonist, "kaj poreče o tem naš slovenski "wizzard" na Pisanem polju" Čuditi se ne morete, pač pa ste malo radovedni. Moje "vvizzardarije" so zelo priproste. Vso čast Bur-banku kot učenjaku in izvedencu m strokovnjaku v rastlinstvu, kot filozofu in učitelju ali Pridigarju v verskih vprašanjih Pij samo pomilovalen smehljaj. Ako ,ie kdo dober slikar, Se n« iz tega, da je tudi dober človek, in če je kdo umen® nar, more biti prav slab fil°zt' ali še slabši pridigar. * * !!' Privaljeno ali odvaljeno. Glas Svobode ima v št. članek: "Doba parkljev." namigava, naj mu bo nekaj "j govora. Stvar se suče v glavni okoli znane izjave LuthralM banka. Glas SvotSode ima stalno*" zo, kadar misli meni eno zas liti, da to bo Trunka lo," to ga bo "speklo." šljava domišljavost. V te®(s| čaju naj bi mene "speklo' H "pogrelo," ker bi po izjavit11 banka ne bilo pekla. Re®"jj da bi imel Burbank prav, i" j • vph se jaz in z menoj vsi _ vc kristjani motili, ko veruje®1* Boga, posmrtno življenje,vS< jenje. S smrtjo bi bilo življ«™ zaključeno, popolnoma ta rasa. Čemu naj bi v takem slf čaju to kristjana speklo, P0"^ lo? Vsega bi bilo pač ko»J kristjan bi ne imel prav j ne škode, še manj bi ga ^ I pri popolnem koncu kaj SP J Drugače se pa stvar zaS J ako se Burbank moti. O"! vsak "infidel," vsak nev^l bi nekaj našel, česar ni P11 I koval, kar je tajil, zan#a1, J kar ni bil pripravljen. ne bilo vsega konec, je v J slučaju na pravem mestu, se govori o kamnu in PreS šenih dušah. V vsakem slučaju .j že hočem o kaki igri g°v ^ kristjan popolnoma $ fidel-nevernik pa igra k8 Ji in nima prav nobene si£urn ^ Sicer pa pri kristijanu -J ki igri ni govora. On ve, ^a|iff) ruje, in ve, da je njegova sezidana na najtrdnejšo 1 .J go, katere niti sto Burb8®|| ne more omajati. Burl^ J le eden izmed tisočerih jj njim. Njih tajitve so se. ,eij| šile kot megla pred s°' K Tako se bo tudi Burbanltff "j Niti na misel mi ne P11 bi jaz Burbanku odrekej^ znanje kot učenjaku, ki ^ znane skrivnosti narave^1 vsem rastlinskega živil6^ dasi bo pretirano, če c jj pravi, da "najbolj." Z* ?eJ ne gre. Luther Burbank ^ izrazil kot naravoslovec* ff več kot filozof, kot bogf^t Za to gre. Zdaj vprašuj kar: "Komu bomo tora.1 ^ ^ lir duhovniku, ki je Pr j,)*' cej let za vlažnimi (uh»1 Vf!| dovi lemenata, in kH1®.. P| ■ malo pojma o naravi,, a .vjj4 ■ človeku, ki'je vse svoje . ... . tfo D . nje posvetil naravi! **. pJ za skrivnosti narave, " ^ [;( bolj verovali naravoslovci1 naravoslovje ni ravno ^ kakega duhovnika. A i ne govori o naravi kot t* ^ pak o "bogu v naravi, 4 se člankar izraža. S te1"1 ^ stvar zasuče na drugo preide na bogoslovno fizično plat. Tudi ka^c* sloveč je lahko tu dom*' p« lo kak priprost delave^, ther Burbank se je i*** p/ lo slabega filozofa. Z"1 ten človek v takih vprfij„/ ne bo verjel slabemu ' ali še slabšemu ^ temveč pa duhovnik«-' če ta uči, kar uči edi«° p cerkev. V rastlinstvu bank strokovnjak, v Jj^/ ii ju in metafiziki pa ie ,lf kot predstavnik cerk^-^ / j Ni moja zadeva, < 'aq g/, -r glašal, kakor pravi GV** M de, Burbankovo "P^iSJ bogokletstvo. Jaz ' da je Burbank 1 sloveč, a vrlo slab '{ slabši "pridigar," in11111 ,(f jamem. $ ,, Komu je toraj k*^1 ljen ali odvaljen? Jj | o-"*""': 'iu^'vi \ Ali « že volil V tej ' p] kampanji "A. S."- ' *f zakaj čak*!?, ,