• Evropska elita na Vitrancu - str. 2 • Uvod v mednarodno sezono 9 Naši skakalci nam še dolgujejo... A • češki prvak v četrtek na GR - str. 3 • štirje favoriti v Stockholmu - str. 6 'm cSSfiaGEfii j • LIST ZA TELESNO KULTURO "POLE T Ljubljana - nedelja, 3. marca 1963 - Cena 30 din - Leto XVIII Izdal, tiskovni svel .Polst. — ureja uredniški odbor — Slavni urednik franiek Mirili — Odgovorni urednik Vlado Zlaloah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne .lluel-tka pravica*«« C|ubl|anl — Uredništvo: t^blfana Can- karleva S/ltl. uprava Miklošičeva 4/1. — Poštni ors-dat S77 -g Skovnl račun 600-11-5-874 — feletonl: uredništvo m-840, 20-170 20-171, 20-172 20-175 - Uprava: 22-108 Inl 6, 21-281 - letna naročnina 1600 din, polletna Mladi Francoz Killy povzroča vedno več preglavic avstrijskim alpskim »kanonom«. (Foto Dušan Skerlep) II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA senisouresničile ZAHOD: Lokomotiva : BSK 2:4 - Famos : Če- | | lik 1:1 - Šibenik : Olimpija 4:0 - Maribor: Bo- § | rac 0:1 - Istra : Karlovac 3:0 - Rudar: Trešnjev- | | ka 2:1 - Varteks : Slavonija 1:1 - Split: Bero- | | vo 1:0. VZHOD: Jedinstvo : Bačka 1:2 - Trepča : | | Spartck 3:0 - Priština : Proleter 1:1 - Željez- | | ničar: Hodnički K 3:0 - Mačva : Sutjeska 3:1 | | - Srem : Borac 2:2 - Radnički B : Vardar 2:1 - | i Subotica : Budučnost 2:1. I == = * ♦ *ap w w sp w v—'v ^ Za »Planico 63« ! I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA posebna izdaja Poleta SVETOVNO PRVENSTVO V DRSANJU Partizan: Dinamo 1:1 (1:1) Tudi povratni debry neodločen - Le malo sprememb na vrhu lestvice - Pre-vssljiva zmaga Hajduka v Mostarju - Sarajevo presenetilo Rijeko - V Tuzli in Novem Sadu tekmi brez golov - Uspeh Beograda v Titogradu - Radnički odnesel točko iz Sarajeva ŠE NIKOLI TAKO ...... RAZBURLJIVO KOT LETOS Kanada obranila primat v konkurenci članov - Uspel revanš dvojice Roman v plesu na ledu - Kilius-Baumler končno tudi le svetovna prvaka - Sjoukje Dijkstra tudi tokrat nedosegljiva Gortina B’Ampezzo, 3. marca — V četrtek zvečer se je pričelo na olimpijskem stadionu v Gortina D’Ampezzo svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Skupno je nastopilo nad 100 tekmovalcev iz 16 držav. Se nikoli ni bilo prvenstvo tako razburljivo kot letos. Tako je prišlo' skoraj v vseh panogah do presenečenj. Favoriti tekmovanja so bili po uspelem vodstvu v obveznih likih poraženi v prostem drsanju tako posamezno kot v konkurenci dvojic. Vsi tekmovalci so imeli tudi precej smole, saj so skoraj vsi favoriti, ki so sicer nastopili med zadnjimi v razporedu posameznih panog, padli med izvajanjem svojega programa in to tudi po večkrat v eni točki. Borba je bila torej izredno razburljiva in tako smo bili priče tudi veliki živčni vojni posameznih kandidatov. Vse nastopajoče je tokrat oviralo tudi Mednarodne vesti Salzburg —- Reprezentanca Romunije v hokeju na ledu, ki bo na svetovnem prvenstvu igrala V skupini z Jugoslavijo, je premagala Avstrijo z rezultatom 7:3 (0:0, 3:2, 4:1). Padova — V prijateljskem teniškem srečanju je Italija premagala Madžarsko z rezultatom 5:0. V zadnjih dveh srečanjih je najprej Italijan Tacchini premagal Korpaša 6:3, 6:4, nato pa Giardini Gulyasa 7:5, 5:7, 6:4. Miami Beach — Znani ameriški sprinter Hayes je izenačil svetovni rekord v teku na 220 y. Progo s krivino je pretekel v času 20,5. Sevilla — Mladinski nogometni reprezentanci Španije in Italije sta igrali neodločeno 2:2 (2:2). To je bila prva kvalifikacijska tekma za turnir UEFA. Povratno srečanje bo 13. marca v Montecatiniju. Tekmo si je ogledalo 25.000 gledalcev. Pariz — Mednarodna kolesarska federacija je odločila, da bo svetovno prvenstvo 1964. leta v Franciji. svetovno prvenstvo v clklo-krosu naslednje leto bo v Belgiji, leta 1965 pa v Italiji. Cleveland — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v dvorani je Američan Tork skočil s palico 4,91 metrov. Na istem tekmovanju je Thomas skočil v višino 2,14 m. Lima — Na južnoameriškem prvenstvu v košarki so bili v predzadnjem kolu doseženi naslednji rezultati: Čile t Bolivija 68:57, Paragvaj : Kolumbija 75:62, Peru : Urugvaj 64:58. Pred zadnjim kolom je vrstni red naslednji: Peru 14, Urugvaj 13, Paragvaj 12, Brazilija 11, Argentina 10, Čile 9 itd. izredno hladno vreme, saj je bilo ves čas tekmovanja živo srebro več kot 15 stopinj pod ničlo. Tako je bil tudi led izredno suh in so morali ploščad neprestano čistiti in likati z vrelo vodo. Prvi so pričeli s tekmovanjem člani. Tokrat je nastopil tudi znani drsalec Divin (CSSR), ki zaradi poškodbe na levi nogi dalj časa ni nastopal ter tako tudi ni sodeloval na nedavnem evropskem prvenstvu v Budimpešti. Po prikazanem drsanju pa je bilo opaziti, da še ni povsem okreval od poškodbe, saj še zdaleč ni prikazal mojstrovin, kot sicer na preteklih prvenstvih. Takoj po nastopu članov v obveznih likih je prišlo do prvega presenečenja. Zmagal je namreč Schnelldorfer (Zah. Nemčija) pred Divinom (CSSR) in evropskim prvakom Calmatom (Francija). V odločilnem nastopu članov v prostem drsanju je prišlo še do večjega presenečenja. Kanadčan Donald Mc’ Phaerson je nadoknadil zamujeno iz tekmovanja obveznih likov ter nepričakovano, a zasluženo osvojil prvo mesto. Slede: Calmat: (Fr), Schnelldorfer (Zah. Nemčija), Divin (CSSR), Allen (ZDA), Jonas (Avst) itd. V tekmovanju dvojic sta prvič osvojila naslov svetovnega prvaka Kilius-Baumler (ZN), ki jima je bil to tudi zadnji nastop v vrstah amaterjev. Slede: Belousova-Froto-popov (SZ), Zuk-Gavrilov (SZ), Desjardins-Laf ranče (Kanada) itd. Tudi tu je bila borba izredno huda. Preseneča zelo dobra uvrstitev mlade ruske dvojice Zuk-Gavrilov, vendar je njihov uspeh in osvojitev bronaste medalje, povsem zaslužen. Na včerajšnjem tekmovanju dvojic v plesu na ledu Je sestri in bratu Roman (CSSR) uspel revanš za nedavno izgubljeno evropsko prvenstvo v Budimpešti nad Angležema Sherman-Filips. Tako sta dvojici Roman ponovno ubranih naslov svetovnega prvaka. Bronasto medaljo v tej konkurenci sta osvojila Kanadčana Doan-Ormsby. Na vseh dosedanjih prvenstvih, kjer je ples Uspeh Fanedlove in Križaja Catania, 3. marca — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju je v ženskem slalomu zmagala Avstrijka Digruber v času 1:24,1, Jugoslovanka Fa-nedlova se je uvrstila na osmo mesto. Med moškimi je zmagal Švicar Bruggman v času 1:36,9, Križaj pa je v hudi konkurenci zavzel šesto mesto s časom 1:43,3. Drugi Jugoslovan Dornik je bil diskvalificiran, ker je podrl šest vratič. na ledu v programu šele 12 let, so bile desetkrat med najboljšimi vedno dvojice iz Anglije, tokrat pa je češka dvojica že drugič zapored osvojila naslov svetovnega prvaka. Danes je na sporedu posamezno prvenstvo članic. V času poročanja še nismo prejeli zaključnih rezultatov. Znano je le, da po šestih obveznih likih povsem zanesljivo vodi Nizozemka Sjouke Dijk-stra, lanskoletna svetovna in letošnja evropska prvakinja. Slede: Regine Heitzer (Av), Nicol Hasler (Fr) itd. Gubner odličen v dvorani New York, 3. marca. — Na mednarodnem atletskem mitingu na kolumbijski univerzi so bili doseženi nekateri odlični rezultati. Američan Gubner je vrgel kroglo 19,67 m, kar je eden najboljših rezultatov na svetu, dosežen v dvorani. Nosilec srebrne medalje na 110 m ovire na zadnji olimpiadi v Rimu May je zmagal v teku na 60 y z ovirami v času 7,4. V tekmovanju v skoku s palico ni nastopil rekorder Finec Nikula. Zmagala sta Cruz in Uelses — rezultat 4j70. V skoku v višni je bil najboljši Thomas, ki je preskočil 2,13 m. Ze prvo kolo spomladanskega dela prvenstva je prineslo nekaj presenečenj. Težko pričakovani derby med Partizanom in Dinamom v Beogradu se je po izenačeni borbi končal z remijem. Tako sta Partizan in Dinamo še nadalje ostala na vrhu lestvice in pustila vsa ostala moštva kar za 7 točk za seboj. Verjetno je pripravil največje presenečenje splitski Hajduk, ki je končno vendarle prekinil tradicijo neuspehov v Mostarju in odnesel Veležu obe točki. Manj uspešno je startal drugi ligaš z naše obale — Rijeka. S slabo igro in neodločnostjo je omogočila moštvu Sarajeva, da je odšel s Kantride kot zmagovalec. Zaradi tega je Rijeka pristala na zadnjem mestu na lestvici. Edini, ki je še osvojil obe točki, je Beograd, kateremu je uspelo v Titogradu premagati borbene domačine. Vse ostale tekme so se po nezanimivi igri in slabo prikazani kvaliteti končale neodločeno. V naslednjem kolu se bodo srečali: Partizan : Sloboda, Dinamo : Veiež, Hajduk : Zeljez-ničar, Radnički : Vojvodina, Novi Sad : Rijeka, Sarajevo : Budučnost, Beograd : Crvena zvezda. PARTIZAN : DINAMO 1:1 (1:1) Beograd, 3. marca. Na s peskom posutem igrišču na stadionu JLA sta se danes pomerili v derny srečanju spomladanskega dela prvenstva vodeči moštvi na lestvici prve zvezne nogometne lige: Partizan in zagrebški Dinamo. Podobno kot v jesenskem delu, sta si tudi tokrat moštvi pred 50.000 gledalci razdelili točki. Prvi so prevzeli v svoje roke igro gostje, vendar so domačini že v 6. minuti izvedli nevarpn napad na Skoričeva vrata. Po napaki Ma-tuša na sredini igrišča so domačini izsilili kot. Vislavski je prejel žogo in s kakšnih 15 m ostro streljal. Pomemben sestanek na Otočcu Pred kratkim so se sestali na Otočcu pri Novem mestu predstavniki IO Zveze organizacij za telesno kulturo Hrvatske in Zveze za telesno kulturo Slovenije. Na sestanku so izmenjali mnenja o vseh važnejših problemih telesne kulture, predvsem pa je bilo govora o bodočem sodelovanju obeh zvez pri vzgoji strokovnih kadrov, propagandni in založniški dejavnosti, kvalitetnem športu, kakor tudi o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Sestanek je bil zelo koristen in ploden, saj bodo v kratkem sledile prve skupne akcije. V torek bo izvršni odbor ZTKS na svoji redni seji razpravljal o skladu Stanka Bioud-ga veslaškega prvenstva na Ble-ka, o problemih veslaškega športa in organizaciji svetovne-du 1966, o sodelovanju na področju televizijskih športnih prenosov in o nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih. vendar je Skoriču uspelo, da je v zadnjem trenutku žogo zbil v polje. To je bila prva priložnost domačinov, ki je ostala neizkoriščena. Po tem sta moštvi izmenoma napadali, vendar do kakšnih resnejših položajev pred vrati enega in drugega vratarja ni bilo. V 18. min. so domačini končno prišli v vodstvo. Vislavski je lepo prodrl po levem krilu in podal žogo pred B! ill&U&i-PLKt mmmm Nedeljski intervju JEZEN SEM NASE... Takoj po končanem tekmovanju v veleslalomu smo se obrnili na našega odličnega alpskega smučarja Lakoto in ga prosili za nekaj odgovorov na naša vprašanja. Peter Lakota je večkratni jugoslovanski prvak, naš stalni reprezentant, doma z Jesenic, študent ljubljanske univerze. Na naša vprašanja je rade volje odgovarjal, čeprav ni bil najbolje razpoložen. Kaj mislite o včerajšnji in današnji prireditvi na Vitrancu? — Tako kot vedno, je bil tudi Vitrane prizorišče medsebojne borbe med Francozi in Avstrijci. Presenetila me je zmaga Mauduita, medtem ko je danes Stiegler dokazal, da je neprekosljiv mojster slaloma. Kaj mislite o vašem na-stopu? — 17. mesto v veleslalomu ni sicer nekaj izrednega, vendar po času sodeč lahko ugotovite, da nisem bil tako slab. Skoda, da me je v zgornjem delu proge nekoliko zaneslo, sicer bi pridobil še nekaj sekund in s tem bi bil moj rezultat lepši. Kaj pa današnji slalom? — Verjemite mi, da sem jezen sam nase. V zgornjem delu proge sem zarobil, zaneslo me je iz začrtane smučine in seveda štoparice na cilju so zelo registrirale mojo smolo. Verjetno me bodo diskvalificirali, škoda, ker sem se tako odlično počutil. . . Emi KOMPLEKS MANJVREDNOSTI Za vsako učenje neke umske ali telesne sposobnosti imamo danes izdelane metode, načine, učne načrte. Za tiste, ki se s tem delom ukvarjajo je na razpolago mnogo knjig, znanstvenih del, fakultet in visokih šol. Človek bi dejal. — na prpi pogled, vse je v redu, vse se odvija po dobro preštudiranem in pedagoško utemeljenem načrtu. Vse — od matematike in slovenščine, do pouka telesne vzgoje. Zal — to je samo videz. V veliki meri se pouk vseh umskih dobrin pa naših šolah odvija v redu, telesna vzgoja pa je problem, za katerega dostikrat trdijo, da je nerešljiv in da sedaj še ni prišel čas, da bi se z njim ubadali. In tako so se pričeli ljudje spraševati, kaj se dogaja med poukom telesne vzgoje, od kod ocene in po kakšnih merilih? Pričela se je prava časopisna vojna — mnogo je mnenj, mnogo kritik, malo nasvetov, še manj konkretnih rešitev! Posegel bom. dve desetletji nazaj. Spominjam se, da je imel neki sošolec popravni izpit iz telovadbe. Moral je splezati po drogu pod strop. Ni mogel — profesor telesne vzgoje pa je bil dobrega srca in mu je oceno podaril... Tako je bilo včasih, danes pa je drugače. Telesna vzgoja je predmet, ki je enakovreden del pouka v vsaki šoli, življenjsko prilagojen sposobnostim večine. Pa vendar, ni vedno tako! Vsaka šola ima profesorja ali učitelja za najrazličnejše predmete, ima dobro opremljene učilnice, večkrat tudi kemične ali fizikalne laboratorije. Ob tem pa se dostikrat zgodi, da šola nima telovadnice niti kakega drugega prostora za telesno vzgojo. Se manj seveda lahko govorimo o opremi, ki je za ta predmet potrebna. Mimo tega je znano, da poučuje telesno vzgojo kdo ve koliko tipov različnih učiteljev in profesorjev. Ni težko uganiti, da je zaradi vseh teh vzrokov telesna vzgoja o šolah še vedno improvizacija — vsaj o veliki meri. Z njo vred tudi ocene! O enotnem kriteriju ni mogoče govoriti. Kako torej odviti klobčič? Opisno ocenjevanje? Da, idealno — toda brez temeljito korigiranih materialnih pogojev — neizvedljivo! Torej ostane — po najboljši vesti in volji. Osn6oa pa je v tem, da bi bilo treba o pouku, ocenjevanju in pogojih telesne vzgoje razpravljati čim pogosteje na šolskih redovalnih konferencah, na šolskih snetih, na roditeljskih sestankih. Doslej je bila to velika redkost... Zakaj? Zato, ket4 so imeli učitelji in profesorji telesne vzgoje manjvrednostni kompleks. Odgovori so vedno isti. Da bi razpravljali o telesni vzgoji, saj nima pomena ... Pa je pomembno — in še kako! Vlado Žlajpah Evropska elita na Vitrancu Tud! ras ucsšem Bukovniku velika bitka med Avstrijci in Francozi - FIS eks-peit- loimet izjavil, da je Vitranc idealno mednarodno tekmovalno smučišče - Jugoslovan Lakota enakovreden odličnim tujcem - Veleslalom za Francoza Mcmduita, slalom za Avstrijca Stieglerja Kranjska gora, 3. marža — Medtem ko vsepovsod opazimo letake o veliki planiški prireditvi in ko načrtno obveščamo javnost o poletih na naši velikanki, je bilo za današnjo FIS-A prireditev v alpskih disciplinah bore malo propagande. Prav gotovo letošnje mednarodno tekmovanja v veleslalomu in slalomu ni zaslužilo tako inalo pozornosti. Idealne proge, še lepše vreme in močna mednarodna konkurenca so glavne značilnosti FIS-A prireditve na Vitrancu. Bcnnet se smehlja 2e v petek popoldne, ko so se zbrali vsi tekmovalci v Kranjski gori, ni bilo slišati niti ene žal besede na račun organizatorja ali lepo speljanih prog. Vedno in povsod so pripombe na račun dobro ali slabo speljanih prog, zato smo bili toliko bolj prijetno presenečeni, seveda organizatorji pa so bili zadovoljni z izjavami mednarodno priznanih smučarskih imen. V velikem pričakovanju je potekala tekma v veleslalomu. .Danes, ko so komentatorji že Zmagovalec današnjega slaloma Avstrijec Pepl Stiegler precej podrobno opisali to veliko »dirko", dodajmo še nekaj obrobnih ugotovitev, ki nam bodo omogočile ustvariti si pravo podobo in sodbo o tekmi v veleslalomu na Vitrancu. Avstrijci so bili po končanem veleslalomu precej razočarani. Prvič smo slišali nekaj pripomb, vendar ne na račun konfiguracije terena, temveč na račun preveč zaprte proge. Potlačeni Avstrijci so brez besed odšli v hotel in iz njihovih ust ni bilo več slišati kakršnekoli kritike. Verjetno so kovali bojni načrt, da se oddolžijo Francozom v slalomu. Zato smo pristopili k FIS ekspertu in delegatu Francozu Bonnetu in ga povprašali za njegove vtise o tekmi v veleslalomu. Bonnet je bil očividno zadovoljen, kajti na FIS-A prireditvi zmagati v katerikoli alpski disciplini pomeni veliko afirmacijo v mednarodnem alpskem smučanju. Francoz Mauduit je pravi mojster veleslaloma. O njem so tudi Avstrijci trdili, da je zasluženo zmagal, ker je bila njegova vožnja za spremembo od ostalih Francozov najbolj tekoča. Zanimalo nas je, kakšno je bilo mnenje trenerja francoske reprezentance Bonneta. — Predvsem se moram zahvaliti va,Hm organizatorjem za Izredno pozornost in veliko gostoljubje. Nisem poznal vaHh smučišč in danes imam prvo priložnost opazovati smučarske terene vašega zimsko-športnega središča. Vitranc je idealno tekmovalno smučišče, proga za veleslalom pa je ena najlepših v Evropi. Naši tekmeci Avstrijci tokrat niso imeli sreče in zmaga mojega učenca me je zelo razveselila. Letošnji noj večji uspeh Stieglerja Ze v zgodnjih jutranjih urah, ko je sonce obsijalo vrhove Prisojnika, Bazorja in Škrlatice, je bilo na. slalomišču, na znanem »S«, precej ljubiteljev zimskega športa. Za razliko od včeraj, ko je gledalo tekmo v veleslalomu le nekaj stotin gledalcev, je bilo danes vzdolž proge za slalom nekaj tisoč gledalcev. Vreme je bilo kot po naročilu. Sonce se je uprlo na strmo pobočje Vitranca in ob progi so s počasnim korakom od cilja proti startu študirali progo vsi udeleženci letošnje prireditve. Prvo progo je trasiral avstrijski vodja Aman, medtem ko je drugo pripravil naš trener Marjan Magušar. Prva proga je imela 73 vratec z višinsko razliko 175 m, druga pa je imela 75 vratec in isto višinsko razliko. Tekmoval-1 ci so bili porazdeljeni v štiri kakovostne skupine in v prvi smo na startni listi opazili tudi ime našega Lakote. Nosil je startno številko 13 ih je tekmoval za Švicarjem Pitteloudom in pred Avstrijcem Leitnerjem. V prvem teku je najbolj navdušil Stiegler. Ta znani avstrijski reprezentant letos ni imel blestečih mednarodnih rezultatov,,ker zaradi poškodbe ni nastopal, zato mu je bila tekma na Vitrancu toliko bolj zaželena. V prvem teku je dosegel zanesljivo najboljši čas, vendar se mu je za ped približal rojak Zimmer- mann, medtem ko so vsi ostali njegovi tekmeci zaostali za dve do tri sekunde. Stiegler je vozil izredno lahkotno, lepo povezano, brez sunkovitih kretenj, z eno besedo tekoče med vratci. Tokrat se je izkazalo, da so Avstrijci vendarle nekoliko tehnično popolnejši slalomisti od Francozov, zato bi jih lahko na kratko imenovali specialiste za slalom. Edini francoski smučar, ki se je približal Stieglerju in Zimmermannu, je bil mladi Killy, ki je kasneje tudi v drugem teku potrdil te ugotovitve. O progi, ki jo je trasiral Avstrijec Aman, naj zapišemo samo to, da ni bila tako tekoče izpeljana kot druga, ki jo je pripravil naš strokovnjak Marjan Magušar. Ko so se tekmovalci začeli spuščati v drugem teku proti cilju, je bila naša radovednost še večja kot na začetku današnjega tekmovanja. Slo je za to, ali bo uspelo Avstrijcem, ki jih je vodil odlični Stiegler, obdržati prednost prvega teka in tako potrditi superiornost v tej alpski disciplini. Francoz Killv, ki je kot prvi startal v drugem teku, je postavil na kocko vse prognoze in trditve strokovnjakov. Peljal je tako lepo, lahko bi rekli skladno in dovršeno skozi vratca, da smo onemeli. Ko je privozil na cilj, je nastala grobna tišina. Pri objavi rezultata pa smo se prepričali, da so morda Francozi tudi danes blizu velike zmage. Takoj za njim je zapeljal Leitner, ki je bil za ščepec sekunde slabši. Zimmermann se je zavedal velike odgovornosti in začel svoj tek izredno hitro. Majhna nepazljivost pri koncentraciji in vrglo ga je s proge. Avstrijci so stavili vse upe na Stieglerja, ki je začel previdno in stopnjeval hitrost. Med vožnjo ni izgubil ritma in v dovršenem slogu je v rekordnem času prevozil progo. Takoj smo vedeli, da je Stiegler končno zmagovalec, medtem ko se je moral Francoz Killy zadovoljiti le z najboljšim časom v drugem teku. Avstrijci so se oddahnili in na njihovih obrazih ni bilo težko opaziti prikritega zadovoljstva ... Naši presenetili Za naše tekmovalce je bilo tekmovanje na Vitrancu lepa priložnost za lepši plasma kot FIS-A prireditev v veleslalomu in slalomu na tujih smučiščih. Sodniška žirija je omogočila nekaterim našim najboljšim kot Lakoti, Detičku in Pustoslemšku da so nastopili med elito zbranih mojstrov. Moramo reči, da niso zatajili. To velia še nosebej za Lakoto, ki je dokazal, da morda le za las zaostaja za najboljšimi v Evropi. To pomeni, da mu primanjkujejo kilometri v predpripravah, zato priporočamo našemu tehničnemu vodstvu, da njemu, pa tudi Detičku in še nekaterim omogoči pravočasno vadbo in pravočasne priprave za bodoče olimpijske igre. Lakota se je izkazal včeraj v veleslalomu in s svojim 17. mestom, še bolj pa z lepo vožnjo in solidnim časom — za zmagovalcem v veleslalomu je zaostal za deset sekund — potrdil naša dokazovanja, da je prav gotovo najboljši jugoslovanski alpski smučar. Tudi Detiček je navdušil zbrano občinstivo. Opazili smo njegovo stisko pri premagovanju težjih elementov, tako v slalomu in veleslalomu, kar pomeni, da nima zadostne kondicije. Vse to velja tudi za ostale, kot Pustoslemska, Klinarja, Sokliča in Šumija. Pravo presenečenje je Šumi, ki je po dolgem času spet startal v tako elitni druščini. Tudi za Šumija velja, da bi dosegel še kaj več, če bi imel takšne pogoje kot jih imajo drugi tujci. Na splošno lahko trdimo, da so Jugoslovani prijetno presenetili. Verjetno so občutili pomoč v domačem občinstvu, določeno prednost našega smučišča in s tem je porasla seveda tudi njihova zavest. Naj rečemo samo to, da so naši alpski smučarji nadarjeni in da bi ob boljših pogojih za vadbo dosegli precej več kot dosegajo danes. Rezultati — veleslalom: Mauduit (F) 2:26.43. Griinnefelder (A) 2:26.88, Killy (F) 2:27,33, Stiegler (A) 2:27.39, Zimmer-mnan (A) 2:27.78, Leitner iA) 2:28.31, Pedroncelli (I) 2:29.78, Sodat (A) 2:31.12, Milianti (U) 2:31.40, Melaouiond (F) 2:33.03, 17. Lakota (J) 2:36.73, 19. Detiček (1) 2:40.25 21. Šumi (1) 2:43.66, 22. Vogrinc 2:46.11 itd.; slalom: Stiegler (A) 118.48, Kil-ly (F) 119,19, Leitner (A) 119, 51. Griinnefelder (šv) ■ 122.26, Milianti (I) 122,89, Gartner (I) 123,21, Schmid (Šv) 123.37, Mauduit (Fr) 124.09, Bocek (A) 124.10, Sodat (A) 125.02, 15. Šumi (J) 140.65, 17. Pustoslemšek' (J) 143.95, 18. Jamnik 144.19, Komac (J) 149.23. itd. Zmagovalec sobotnega veleslaloma Francoz Mauduit | Posebna številka »Poleta« | Dne 21. t. m., ko se bo pričela velika skakalna pri- | I reditev v Planici bomo pripravili posebno izdajo »Po- | 1 leta«. Ker želimo, da bi ta izredna številka našega 1 | lista, prišla čim hitreje v roke naših bralcev, potrebu- [ | jemo za to priložnost čim več prodajalcev. Kolpor- | | ter ji bi list prodajali v vlakih, avtobusih ter na prir e- | 1 ditvenem prostoru v Planici. Vsi, ki bi želeli sodelo- J | Vati pri prodaji, naj se zglase v upravi »Poleta, Mi- | | klošičeva 4/1. Uprava »Poleta« | Najboljši tujci, med njimi tudi Stiegler (na naši fotografiji), so vozili v veleslalomu v drsalnem koraku za dosego še večje hitrosti Prvenstvo Gorenjske v smuških tekih Na progah, kjer se je pred dnevi odvijalo tekmovanje najboljših gozdarjev Jugoslavije, je bilo danes prvenstvo Gorenjske v smuških tekih. Na dokaj lahkih, toda povsem poledenelih progah so se odvijale zelo zanimive borbe okoli 80 nastopajočih v vseh razredih. Ob dobri organizaciji, ki je bila tokrat v rokah funkcionarjev TVD Partizan Bled na čelu z polk. Švigljem so v posatneznih kategorijah tekmovalci dosegli naslednje .rezultate: člani 15 km — 20 tekmovalcev: 1. Lakota (Moj) 43:01,2, 2. Kor-dež G. (Tr) 43:17,9, 3. Kobentar (Jes) 43:20,1, 4. Gregorčič (Boh.) 44:46,6 In 5. Grašič (Trb) 45:46,3. Izven konkurence sta tekla člana Enotnosti Janez Pavčič in Reš ter dosegla čase 43:22,2, odnosno 44:20,5. St. mladinci 10 km — 11 tekmovalcev: 1. Kobilica (Gor.) 28:03, 2. Ker-štajn Al. (Rateče) 29:03,4, 3. Baloh (Žir.) 29:14,3, 4. Kosmač (Moj) 30:18,6, 5. Kajžar (Rateče) 30:31,1. Ml. mladinci 5 km — 40 tekmovalcev: 1. Bešter (Tr.) 18:01,4, 2. Mandeljc .(Gor) 18:23,2, 3. Pintar (Ztr.) 18:45,5, 4. Puc (Gor.) in 5. Krizelj 19:07,9. St. mladinke 5 km — 2 tekmovalca: 1. Repe (Gor.) 25:27, 2, Kobilica (Gor.) 29:04.5. Ml. mladinke 5 km — 4 tekmovalke: 1. Repinc (Boh.) 20:58.3, 2. Puc (Gorje) 21:54,8, 3. Šimenc (Gorje) 22:22,4 in 4. Zima (Moj.) 25:28.7. TONI HIEBELER V pajkovi mreži Za preplczanje severne stene pozimi ni potrebno zaničevanje smrti, pač pa iskrena ljubezen do svobodnega življenja. Ob osmi uri 11. marca zapusti Kinsboler bivaki Prvi metri so goli led. Za »ogrevanje« seka Kinsboler udobne stopinje, potem potegne, toda ne hitro in predvsem zanesljivo, kakor prvega dne. Kaspar von Almen se bo morda jezil, če zapustimo bivak uro prej, toda danes se nam mudi: odločili smo, našo lastno časovno razdelitev postaviti na glavo. Hočemo sicrUi več in ne zaključiti dan na zgornjem robu »pajka«. Prvopristopniki so bili od veličastnosti tega prečenja tako navdušenj, da so jo imenovali »prečmeo Bogovi, Razburljiva skalnata okolica! Ce na stojiščih _ za nekaj trenutkov gledam v prepad, moram požreti že itak redko slino in globoko dihati. Na tej 150-metrov_ dolgi prečnici se pošteno varujemo. Razen tehničnih težav, nam daje še novozapadli sneg dokaj dela, posebno v predzadnjih raztežajih, ker so tudi najmanjši oprimki pokrili s snegom. \ Kinshofer je že dosegel pajka. V največjem pričakovanju mu zakličem ,da bi nekaj zvedel o razmerah: »Krasno!« sporoči Kinshofer. Seveda so njegove vrednostne označbe užitne le z največjo previdnostjo. Vse dni sem bil v skušnjavi primerjati Klnshoferja z nevzdržnim valjem, brez prestave za nazaj. Medtem, ko sem jaz po vsakem raztežaju pretehtal vsakokratno možnost umika, je bil Kinshoferjev pogled že usmerjen na naslednjo zapreko. In dejansko, tudi Almberger ‘e navdušeno sporočil, da ima pajek idealne razmere. Pajek, grozno Ime za ta goli, divje lepi ledeni kotel. Čeprav smo imeli jamstvo, da v pajku ne bomo našli resnejših objektivnih nevarnosti, sem imel vedno neprijeten občutek ob misli, da bi preplezal belo pajko- vo telo. Skoraj vse do zadnje naveze so v njem doživele grde situacije. Spravil sem se na strmo, gladko, ledeno steno, z veznim delom med prečnico Bogov in pajkom. Za nienoj tečejo vrvi k Mannhardtu, Almber-gerjevo varovališče je v pajku. Meter za metrom se porivam ob krhkem stebru na steno. Sem pa tja se pod derezami drobi led. Se trije metri manjkajo do pajka... še trije... »Pazi!« le še lahko v največji nevarnosti zakličem... grozni trenutki. Žvenketajoče železje, tihi šum drsečega telesa, več lni slišati. Divji ples ledu In skale, vse se vrti, vrtiljak smrti! Tu spodaj zemlja ,.. moje življenje ... lepo je bilo... skoraj vedno pustolovščina. Konec? Nenadoma se ta peklenska vožnja pretrga, komaj verjamem, toda vrvi do Almbergerja In Mannhardta so napete, oba te opirata potegu. Na Almbergerjeve obrazu stoji nasmeh, kakor da bi naznanjal hudiču, da ga Je prelisičil. Mannhardt opazuje svoj varovalni klin, ta mora držati. Moje telo trepeta, kajti dožlvljent trenutki so bili obupni. Bilo je komaj nekaj metrov morda šest ali sedem, ki pa so zadoščali za ohromljeni šok. Pod desno nogo se Je odlomila stopinja. Naglo stopam zopet navzgor, da bi dokončno dosegel pajka. Uspelo je! Iz dneva v dan so letala postajala številnejša; čudimo se, da se ljudje v letalih lahko tako dolgo zabavajo nad našim vzponom. Včasih malo preklinjamo, ker v brnenju letal ni moč razumeti naših povelj, toda tudi razveseljujejo nas, ker se z njimi zmanjša občutek moreče osamljenosti. Zlasti »ORK« želi vsak dan točno vedeti, kaj počnemo. Leti prestrašljlvo blizu Ponovno je tukaj. Ustavi motor, odpre okno In zakriči; »Eigerjev ledenik!« Ne razumemo prav, kaj je s tem mislil. Obstaja postaja »Eigerjev ledenik« železnice Jungfraujoch In Eigerjev ledenik med Mčnchom in Eigerjem. Se enkrat »Eigerjev ledenik«. Letalo za letalom brni mimo nas. Letalski promet je tako gost, da nas resno skrbi, da bo prišlo do trčenja. Biti v severni steni ubit od razbitin letala, bi bil plezalsko klavrn konec, v enem Izmed letal sedi Edi Geer, da bi nas filmal. Film? Da. Četudi na riziko, da me bodo plezalci zaničevali, sem se odločil filmatl premagovanje zanimivih In učinkovitih predelov stene — kot dokument. Pred dvema letoma so teoretični poznavalci severne stene delali hrup, češ... preveč »teatra« za brez dvoma težko steno. Teater, ki so ga gojili predvsem prejšnji pristopniki.« Dejansko In v resnici pa ta »teater« ni nič drugega, kakor trda usoda sedemnajstih pogumnih plezalcev, ki jih ni več med nami, resnično žalosten »teater«! Ali niso take ali podobne ugotovitve zgolj pobuda za mlade ljudi, katerim za zdaj manjka zrelosti za veliko steno? Ta »teater« bi bil obogatel z nadaljno žalostno sceno. Menim, da skromen trak brez olepšav In brez Izumetničene dramatike lahko dovolj pojasni. Prvič igram »snemalca«. Moji tovariši prerokujejo, da bo to filmska umetnina glede na premaknjenost, nejasnosti, nad in podosvetlltev. Ob vsaki priložnosti so me za-smehovali. Toda Eigerjeva stena Je hvaležen filmski objekt; ni si treba belltr glave nad režijo, ker je sce-narlj predpisan s strani stene. Samo pritiskam na gumb in se poskušam ogniti tresenju. Večkrat sem bil na tem, da bi celo ropotijo vrgel v prepad, kajti stalo me Je veliko premagovanja v našem resnem položaju, v mrazu, na slabih mestih, še upravljati ka-mC«?’ ri6. vstopom smo določili, da smemo fotografirati In filmatl samo, če varovanje in zanesljivost ne trpita. Almberger vzame svojo malo slikovno kamero — svojo »škatljico«, kakor Jo poln ljubezni Ime-n,uif 1^’ . nln>a kaj delati. Prav tako se drži obljube tudi Mannhardt s svojo Rollei. S tem, da smo štirje, tudi z našimi fotografskimi željami ne Izgubljamo časa. Vzpenjamo se skozi središče pajka. Odlične razmere nam dovoljujejo hitro napredovanje. Končno Imamo za premagati dvesto metrov v ravni črti na- vzgor; doslej je potekalo plezanje največkrat poševno ali vodoravno. Naša srca se smejejo, zaupanje in upi se vračajo. Almberg na ves glas zajodla, jaz mu odgovorim. , Ob dveh popoldne stojimo na zgornjem pajkovem robu. Začetek proslule in bojazni polne izstopne poči. Le trezen strokovni izraz za sistem poči, ki posreduje izstop k vrhovnemu ledišču, toda trda borba med življenjem In smrtjo je bila tukaj Izvojevana v urah In dnevih. Hermann Buhi, Sepp Jdchler, Gaston Rčbuffat in Guide Magnone, da bi naštel le nekaj imen, so se tukaj obupano borili Za svoje življenje. Mraz, pole-denitev, vremenski preobrat so glodali na njihovih močeh. Uspešni plezalci z velikimi izkušnjami. Wiirt-temberžana Franz Mayer in GUnther Nothdurf so 1957 zadnjič videli v tem slstelu poči: od tedaj sta pogrešana. Izstopne poči. Kaspar von Almen, ki Je nagnjen k temu, da podcenjujemo probleme severne stene, ker mu leži Eiger pred vežnim ivrati, mi je vedno dejal: »Ce nastopi tehnična nemožnost, potem le v Izstopnih po-čeh.« Četudi Je sleherni izmed nas to vedel, smo se venomer spominjali, da so bili najboljši plezalci sveta v poledenelih in zasneženih izstopnih počeh brez moči In polni obupa. Najboljši plezalci sveta! In mi? Ne, ne smem primerjati, da ne bi omajal naše samozavesti. Kdo je Toni Kinshofer? Po duši dober in pošten dečko, izreden plezalec, kateremu se je zadnja leta posrečila vrsta velikih vzponov. Nič drugega ni z nami tremi — ne, le nobene primerjave! Upam, da Kinsho-ferja, Mannhardta in Almbergerja ne mučijo podobne misli! Zadošča, da vidimo nad nami popolnoma poledenele in od mrazu štrleče izstopne poči: edina vrata, ki odpirajo pot v nadaljno življenje. Temna so in polna skrivnosti. Po opisu moramo najprej uporabiti slednjega od treh ledenih žlebov. Odločimo se za desnega. Tempo se zmanjša, ker to zahteva varnost. Izstopne poči? Od poči, kaminov ali žlebov ni veliko za spoznati. Le tam, kjer so potoki spremlnjeni v led, lahko slutimo takšne skalne oblike. Le kakšne bodo razmere? Ne vemo in ne moremo presoditi. Nekdo se pozanima pri Kinshoferju tam zgoraj, dobi le znane besede: »Ze, še gre.« Cim težavnejše Je mesto, tem skomneje se sliši tisti »že še«. To je Toni Kinshofer! 3. marca 1963 Po gimnastičnem turnirju v Amsterdamu Uvod v mednarodno sezono Prejšnji teden je Mi v J&msterdaiim gimnastični turnir, na katerem so nastopili tudi 3 Jugoslovani. Med njimi tudi Miro Cerar, ki nam je, potem ko se je vrnil domov, povedal nekaj svojih vtisov s tega tekmovanja in seveda še nekaj misli o bližnjih pomembnejših tekmovanjih Nizozemska telovadna zveza je ob svoji stoletnici priredila mednarodni gimnastični turnir, ki so se ga udeležile 4 države s po 3 tekmovalci. Nastopili so: Italija, Nemčija, Jugoslavija in Benelux. Tekmovanje je bilo v poljubnih vajah. Italijani so nastopili brez dveh najboljših. Zastopali pa so jih: Vi-cardi, Carminucci mlajši in Cim-daghi, ki so na italijanski jakostni lestvici takoj za najboljšima Meni-chellijem in Carminuccijem I. Zahodni Nemci so bili tokrat brez Fiirsta, sicer pa v najmočnejši postavi. Nizozemci so nastopili s kombinirano ekipo tekmovalcev Belgije in Lu.vemburga. Favoriti tega tekmovanja v ekipnem vrstnem redu so bili Italijani, ki pa so se na splošno presenečenje znašli na_ 3. mestu. Jugoslovanska ekipa je bila. sestav- ljena Iz naslednjih tekmovalcev: Cerar in Šrot ter Vidovič iz Sarajeva. Tekmovalci Jugoslavije, Zah. Nemčije in Italije so si bili enakovredni nasprotniki, ekipa Beneluxa pa je precej zaostajala. ^ Naši tekmovalci so se v izenačeni konkurenci dobro uvrstili in so zasedli: Cerar 1. Šrot 5. in Vidovič 9. mesto, med ekipami pa so zasedli 2. mesto z 0,10 točke za Zahodno Nemčijo, ki je zbrala 166,05 točke. Za Jugoslovani so se uvrstili Italijani z 2,75 točke zaostanka, na zadnje, 4. mesto pa Benelux s 154,35. Tekmovalci treh prvoplasiranih držav so bili do zadnjega orodja — droga po točkah zelo izenačeni. Na drogu pa je tekmovalce spremljala smola, saj je bilo več spodrsljajev in je prav to orodje odločalo o končanem vrstnem redu. Na tem tekmovanju so upoštevali ocene vseh treh tekmovalcev in ne kot navadno samo dveh. Rezerv torej ni bilo. V jugoslovanski ekipi se je Cerarju ponesrečil seskok z droga in je zato dobil oceno 9.35. To je bil tudi njegov edini spodrsljaj na tej tekmi. Mira Cerarja so takole ocenili na posameznih orodjih: preskok 9.40, krogi 9.60, parter 9.60, konj 9.80, bradlja 9.80, drog 9.35. Šrot je dobil naslednje ocene: 9.20, 9.45, 9.05, 9.25 in 9.05. Tekmoval je zanesljivo in brez spodrsljajev ter je dokazal, da je sposoben tudi za zahtevne mednarodne tekme. Tudi Vidovič iz Sarajeva je nastopil zadovoljivo. Spodrsljaj na bradlji ga je potisnil z 8. na 9. mesto. Dobil je naslednje ocene: 8.90, 8.70, 9.05; 9.00, 8.45, 9.25. Od tekmovalcev Beneluxa je napravil najboljši vtis Stefanetti, ki je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Pragi. Je majhen, zato pa tem bolj močan in je posebno navdušil na krogih, kjer je pokazal celo vrsto težkih elementov. Njegova vaja je bila zelo podobna vaji Rusa Azarjana. Med posamezniki je bil vrstni red naslednji: 1. Cerar (J) 57,55, 2. Jaschek (ZN) 56.05, 3.-4. Vicardi (I) in Lychs (ZN) 55,80, 5. Šrot (J) 55,05, 6. Cimnaghi (I) 54,55, 7. Kurt (ZN) 54,20, 8. Stefanetti (Ben) 53,95, 9. Vidovič (J) 53,35. 4000 OBJEKTIVNIH GLEDALCEV Tekmovanje se je pričelo ob 16. uri in je trajalo 4 ure. Spremljalo ga je 400 gledalcev, ki so vsako uspelo prvino nagradili z navdušenim ploskanjem. Ko je bilo tekmovanje zaključeno, so potrpežljivo vztrajali še pol ure, kolikor so trajali pozdravni govori in razglasitev rezultatov. Nato pa so se dostojno poslovili od nastopajočih. Tekma v Amsterdamu je Bila . skromen uvod v mednarodno tekmovalno sezono, katere vrh bo letošnje evropsko prvenstvo v Beogradu. Na bližnjih tekmovanjih bodo preizkušali svoje moči in se. spoznavali vsi, ki računajo na boljša mesta na evropskem prvenstvu. Prevladovale bodo seveda poljubne vaje tako na tekmah kot na treningih, čeprav bo treba tudi obveznim vajam posvetiti dobršen del treninga, saj olimpiada v Tokiu za telovadce ni več tako daleč. kdo bo Sel v vakšavo? Jugoslovanska telovadba se je mednarodni javnosti letos prvič predstavila v Amsterdamu. Cerar in Šrot sta že stalna člana državne reprezentance, Vidovič pa novinec, ki je prvič nastopil v mednarodni konkurenci. Po zatišju v marcu in aprilu bo na vrsti tekmovanje za pokal Varšave, to je vsakoletni tradicionalni turnir. Pri nas je zdaj določen za tekmovanje v Varšavi le Petrovič, ostali dve mesti pa sta še nezasedeni. Podobno je tudi z udeležbo naših tekmovalcev na evropskem prvenstvu. Zanesljivo je, da bo na njem nastopil Miro Cerar, za drugega predstavnika pa bo najbrž ostra borba med Petrovičem in Šrotom. Po prvih letošnjih tekmovanjih ima več prednosti Šrot, ki je prehitel Petroviča na turnirju v Skopju in na turnirju republik. Tudi nastop v Amsterdamu je dokazal, da se je razvil v zanesljivega tekmovalca. Tako naši telovadci kot vsi drugi, se že vestno pripravljajo za nastop v Beogradu. Švicar Giinhard, trener italijanskih telovadcev je hotel opravičiti neuspeh svojih varovancev. Dejal je, da italijanski telovadci za tekmovanja v Amsterdamu niso bili pripravljeni, ker je izven njihove tekmovalne sezone. Dodal je, da se najboljša Italijana Menichelli in Carminucci sedaj že temeljito pripravljata. Evropsko prvenstvo v Beogradu bo hkrati tudi odskočna deska za generalko pred olimpiado, ki bo letos oktobra v Tokiu. Cerar je bil povabljen že lani, vendar povabila ni sprejel. Letos je spet vabljen in po nekaterih vesteh kaže, da bo dobilo vabilo prvih 6 tekmovalcev iz evropskega prvenstva v Beogradu. Zaskrbljenost na vrhu zaleta skakalnice. Od leve proti desni; Koprivšek, Jemc, Zajc. Janez Matul o tekmah za pokal in trofeio Kongsberg Naši skakalci nam še dolgujejo Naši skakalci z občutkom manjvrednosti? - Skakalci Zahodne Nemčije v kvalitetnem evropskem vrhu Miro Cerar je za svojo vajo na konju v Amsterdamu spet dobil visoko oceno Vsakoletno tradicionalno tekmovanje smučarskih skakalcev za pokal In trofejo Kongsberg je tudi to sezono za nami. Prejšnjo nedeljo so naši skakalci nastopili skupno z ostalimi Srednjeevropejci v Zah. Nemčiji, na 90 m skakalnici v mestecu Neustadt. O nastopu naših in tujih tekmovalcev smo na kratko že slišali, zanimive pa so izjave republiškega referenta za skoke tov. Matula, ki je spremljal našo reprezentanco v Neustadt. Tov. Matul nam je o tej tekmi povedal več podrobnosti, ki jih posredujemo vsem ljubiteljem smučarskih skokov in naši širši športni javnosti. -.'■J: ; Na naše prvo vprašanje, kakšna je bila udeležba na letošnjih tekmah za pokal in trofejo Kongsberg, nam je tov. Matul pojasnil: — Tekem se je udeležila vsa srednjeevropska skakalna elita. Zelo močno sestavo so poslali v boj' gostitelji Zah. P^d srečanjem Olimuija: Spartak Češki prvakvčetrtekna GR Srečanje, ki ho oh 20. uri, bosta vodila Italijan Mariani in še en bolgarski sodnik - Delegat tekme je član FIM Robert Bušne! iz Pariza - V moštvu Spartaka je 8 reprezentantov ČSSR - Moštvo vodi nekdaj najboljši igralec ČSSR s 180. nastopi za reprezentanco Ivan Mrazek - Olimpia je prejela pismeno obrazložitev kazni 150 dolarjev, ki jih mora plačati FlBfi zaradi slabe organizacije tekme z EC Bagnolet Upravi košarkarskih klubov Spartaka Iz Brna in našega državnega prvaka sta se dokončno sporazumeli za termina četrtfinalnih tekem za evropski pokal prvakov. 1’rva tekma ho 7. marca ob 20. uri v Ljubljani na GR, povratno srečanje v Brnu pa bo 3. ali 4. aprila. Moštvo Spartaka prispe v Ljubljano že v torek zvečer. O kvaliteti prvaka CSSR smo do sedaj bolj ali manj le ugibali, čeprav poznamo vrline češke košarke in njenih med-narodi>;i dosežkov. Ob le bežnem Pogledu na propagandno gradivo in Podatke gostovo, ki smo jih te dni Prejeli v upravi kluba Olimpije, pa smo ugotovili, da je Spartak mnogo bolj nevaren in težak nasprotnik kot smo to sicer že pisali iri poročali. Tako bo četrtkovo srečanje £e večja in težja preizkušnja za našega prvaka kot je bila tekma * Francozi. Ce še upoštevamo, da bo odločilno srečanje za nadaljnjo uvrstitev v polfinale nato v Brnu, Potem so naše napovedi več kot utemeljene. Srečanje bo torej nadvse dramatično ter vredno ogleda saj bomo glede na kvaliteto nasprotnikov lahko. videli res dobro košarko. Moštvo Spartaka je osemkratni Prvak ČSSR. Prvenstvo je osvojilo V letih od 1946 do 1950 petkrat zapored pod takratnim imenom Sokol Brno, in nato 1951, 1958 ter 1962. leta. V letošnjem prvenstvu je Spartak trenutno na drugem mestu ua lestvici z eno manj odigrano tekmo kot vodeči Slovan iz Prage. Moštvo vodi in trenira eden najboljših igralcev ČSSR Ivan Mrazek, ki je ISO-krat oblekel dres izbrane reprezentance ter nastopal na petih evropskih prvenstvih in dveh olimpijskih igrah kot igralec ter nato kot prvi trener reprezentance ČSSR na dveh evropskih prvenstvih in na zadnjih olimpijskih igrah v Rimu. Njegovi varovanci se nam bodo predstavili prav gotovo kot homogena, disciplinirana ter tehnično in taktično popolna ekipa, vredna velikega učitelja. V svoji sredi imajo kar 8 reprezentantov, od katerih štirje še sedaj tvorijo jedro izbranega moštva ČSSR. To so Konečny <78-kratni reprezentant), Konvička František (78), Pištelak (68) ter Hra-dilek (11) in Vik (8). Poleg navedenih nastopajo v moštvu, se bivši reprezentant Bobrovsky, ki je bil kapetan izbrane reprezentance v kateri je nastopal tudi sedanji trener Mrazek ter je 150-krat branil barve CSSR, nadalje Pokorny (36) in Sis (65) itd. Ce š skromnim podatkom o moštvu samem, zapišemo še nekaj rezultatov, ki jih je Spartak dosegel na številnih mednarodnih tekmah, nam to le še bolj potrjuje našo trditev v vrednosti gostov iz Brna. Navedli bomo le nekaj pomembnejših rezultatov zadnjih let: 1958 — Spartak : reprezentanca Madžarske 83:68 (Brno), Spartak : Dinamo Moskva 100:87 (Brno), 1959 — Spartak : Lech Poznan 85:68 (Brno), Spartak : Racing Pariz 73:57 (Brno), 1960 — Spartak : reprezentanca Baku — SZ 65:62 (Baku), Spartak: repr. Jerevan — SZ 70:49 (Jerevan v SZ), Spartak : Tbilisi 78:78 (Tbilisi SZ), 1961 — Prvo mesto na mednarodnem turnirju v Brnu pred VEF Riga, Uranio itd. 1962 — Prvo mesto na turnirju v Krakovu pred Spartak Praga, Wi-sla itd. in prvo mesto na turnirju v Bruxlesu, in končno še zmagi nad prvakom Belgije žs; Finske v letošnjih tekmah za evropski pokal prvakov. Zvedeli smo tudi, da je Olimpija prejela od FIBA pismeno obrazložitev in zahtevek plačila kazni 150 dolarjev zaradi slabe organizacije tekme z BC Bagnolet, kar je bilo na pritožbo Francozov sprejeto na zadnjem zasedanju FIBA v Švici. V obrazložitvi je rečeno, da mora Olimpija poravnati kazen še pred srečanjem s Spartakom in da kazen sledi iz pritožbe Francozov zaradi slabe organizacije tekme. Namreč zaradi nepričakovane spremembe časa odigravanja tekme o čemer gostje niso bili pravočasno obveščeni, zaradi slabega dela in pomanjkljivosti organizacije pri za-pisnikarski mizi in dvomljivega časovnega poteka tekme, zaradi neprimerne žoge in zaradi slabe organizacije razporeda gledalcev, ki v dvorani ne bi smeli biti neposredno izza košev. Kaznovana sta tudi sodnika, ki sta dovolila igranje tekme z neprimerno žogo (njen obseg je bil namreč le 72,5 cm namesto predpisanih najmanj 75 cm). Olimpija se bo pritožila na sklep FIBA, in ob tekmi s Spartakom storila vse, da bo prireditev res dobro organizirana kot je bilo to sicer vedno odlika vseh prireditev naših košarkarjev. Tako je tudi povsem pravilen sklep uprave kluba, da bo število vstopnic za tekmo s Spartakom omejeno. Nemci. Tekmovali sta kar dve moštvi in obe s precejšnjim uspehom! Pravo presenečenje pomenijo Italijani. Medtem ko Nemce trenira trener Rochar, je prevzel trenerske posle pri Italijanih bivši skakalec Pertile. Ne morem vam dovolj nazorno prikazati in razložiti kakšen je njihov napredek! Nad vse sta presenetila brata De Zordo, ki bosta nastopila tudi v Planici. Sami se boste prepričali o teh trditvah! Avstrijci imajo odličnega Gosslerja, medtem ko mlajši Preimel ni nastopil. Švicarji, ki jih trenira Avstrijec Plank, so nastopili z mlajšimi močmi. Prav tako Francozi, vendar so eni kakor drugi slabši in še ne sodijo v močnejšo mednarodno konkurenco. O zmagovalcu Thomi pišejo vsi komentatorji same pohvale. Znani kombinatorec, ' zadnji olimpijski zmagovalec v kombinaciji, odlično pozna vse elemente smučarskega skoka. Tho-ma je vsestranski smučar, ki je povsem enakovreden rojaku Bolkartu. Zanimivo je, da so Nemci na splošno vsestransko izpiljeni skakalci, ki se takoj prilagodijo profilu skakalnice in tudi času tekmovanja. Njih ni prav nič motilo, ko so skrajšali zalet. Nasprotno, dosledno so upoštevali navodilo trenerja Roeharja in v celoti izpolnili svojo nalogo! Kakor vedno, nas je tudi tokrat zanimalo, kako je bilo z nastopom Jugoslovanov. Naši tekmovalci, vsaj oni, ki so na- Moštvo enajstkratnega prvaka CSSR — Spartak Brno. Stoje od leve proti desni: Dubš (4), Jambor (IG), Hradiiek (13), trener moštva Ivan Mrazek, Pištelak (14), Miiota (11), Konvička František (8), Fiksla (12) — čepe: Pokorny (7), Vykydal (15), Sis (10), Bobrovsky (6), Konečny (9) in Vik (5). stopili na tem tekmovanju, sodijo prav gotovo med boljše v Evropi .Pa vendar tedaj, ko gre za potrditev vseh teh ugotovitev, skoraj vedno, če že ne povsem, pa vsaj delno, razočarajo. Republiški referent za skoke tov. Matul je ob tej priložnosti povedal nekatera zanimiva dejstva, o katerih je vredno premisliti. — Pred tekmo sva s Finžgarjem poklicala vse fante na nekakšen »bojni posvet«. Opozoril sem jih z naslednjo pripombo: Fantje, vi nam nekaj dolgujete! Zdaj je čas, da poravnate svoj dolg! Na te moje pripombe je odgovoril Božo Jemc: »Mar moramo ta dolg, ki ga dolgujemo, že zdaj poravnati? Mislim, da bi bilo bolje, če bi nas na ta dolg opozorili šele v Planici...« S tem je pravzaprav povedano vse. Naši skakalci imajo v tujini vselej nekakšen kompleks manjvrednosti in le na treningu pokažejo vse odlike vrhunskih tekmovalcev. Poglejte, Zajc je npr. na treningu skočil 91,5 m daleč! In na tekmi? Ne gre in ne gre! Med tekmo eksperimentirajo na odskočni mizi in tudi v zraku! Z eno besedo: na fantih opažam velik psihološki pritisk, pritisk nekakšne prevelike odgovornosti. Zato sproščenost, najpomembnejša odlika skakalca v času tekmovanja, zbledi v nič. Tu ne more prav nič pomagati trener! Tu so subjektivne lastnosti, negativne strani vsakega posameznika. Ne morem razumeti mlačnosti, medtem ko vsi drugi tujci prav med tekmo zagrizeno vztrajajo od prve do zadnje sekunde... Kaj pa mladinci? t— Z eno besedo lahko rečem, odlično! Nasprotno od starejših, so pokazali borbenost, ki jim je tudi prinesla prvo mesto med moštvi. Presenetil je Dovžan, medtem ko je Smolej zlomil smučko in z rezervnimi smučmi ni mogel več pokazati tistega, kar ga uvršča med naše najbolj nadarjene mlade skakalce. Imamo odličen naraščaj in zato bomo v prihodnje posvetili največjo pozornost pripravam mlade generacije. Za zaključek naj povem še to, da se za planiško prireditev vse države zelo zanimajo. Skoraj gotovo bomo videli na startu vso nemško elito, ki v zadnjem času dosega tako lepe uspehe, če bo prišel v Planico Thoma — obljubil je — potem bo tudi naša javnost ugotovila, da je to skakalec velike mednarodne vrednosti. 3. marca 1963 AFRIKA — AMERIKA — AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA Pr&d svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu ŠTIRJE FAVORITI V STOCKHOLMU Novi prvak bo eden izmed velike četverice Švedske, Kanade, ČSSR ali SZ - Jedro večine reprezentanc tvorijo prekaljeni znani igralci, ki so nastopili že na večih prvenstvih - Vsa odločilna srečanja A skupine bo prenašala Evrovizija - Jugoslovanska reprezentanca tekmuje v B skupini prvenstva V četrtek, 7. t m. se bo pričelo v Stockholmu XXIX. svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo trajalo vse do 17. marca 1963. Organizatorji Švedi so se na to prvenstvo res dobro pripravili, saj so storili prav vse, da bi se gostje v njihovem glavnem mestu kar najbolje počutili. Tudi za gledalce so poskrbeli, saj so pripravili za tekme A-skupine nov, moderen zimski stadion — Joha-nneslov lee Stadion, ki lahko sprejme 15.000 gledalcev. Pokriti stadion ima 3000 sedežev in 12.000 stojišč. Tu bodo na sporedu vse tekme A-skupine, medtem ko bodo tekme B in C-skupine igrali še na drugih manjših stadionih. Na vseh preteklih prvenstvih smo bili priča vedno ogorčeni medsebojni borbi velike peterice — Kanada, ZDA, SZ, CSSR in Švedska. Tudi na letošnjem prvenstvu bodo imenovane države glavni favoriti za naslov svetovnega prvaka. Vendar pa so tokrat iz peterke izpadli reprezentanti ZDA, tako da sestavlja vrh le velika četvorica. To so potrdile tudi že številne prijateljske tekme favoritov, v katerih so imele ZDA najmanj uspeha, pa tudi igra njihovega moštva ni bila več tako blesteča kot nekdaj. V njihovem moštvu namreč ni več znanih imen, ker so njihovi najboljši igralci prestopili v vrste profesionalnih igralcev. Na vseh dosedanjih svetovnih prvenstvih so bili med najboljšimi vedno hokejisti Kanade. Le-ti so zmagali na vseh prvenstvih, razen takrat, ko so jim prekrižali račune Švedi, Cehi, Angleži in ZDA. Kljub temu pa lahko tudi oba uspeha ZDA in Anglije povsem mimo pripišemo Kanadčanom, saj so v moštvu Anglije kot ZDA nastopili v večini Kanadčani. Na letošnjem prvenstvu bodo Kanadčanom prav gotovo resni 00 NEDELJE 00 NEDELJE ATLETIKA Los Angeles — Na prvem letošnjem mitingu na prostem Je kljatskl atlet Jang Cuan Kvang zabeležil nekaj izrednih rezultatov. Tako Je zmagal z odlifinim rezultatom v skoku ob palici 4,838 m. Nastopil pa Je Se v petih panogah. Zmagal je v skoku v daljino 7,03 m, bil drugi v metanju kopja, peti v disku, četrti _ v skoku v višino in šesti v me- g tanju kroglje. Miting je priredi- g la Univerza Severne Kalifornije, S katere študent Je tudi sam. DRSANJE Cortina D’Ampezo — V če- H trtek zvečer se je pričelo v tem E italijanskem zimsko-športnem g= centru svetovno prvenstvo v = umetnem drsanju. Sodeluje pre- g ko 100 tekmovalcev iz 18 držav. §§ Med udeleženci je tokrat tudi = Karel Divin (CSSR), ki na ev- g ropskem prvenstvu v Budimpe- s šti ni nastopil. HOKEJ Moskva — V prijateljskem || srečanju je reprezentanca SE 11 premagala ustrezno mladinsko g moštvo SZ 3:3 (2:2, 1:0, 2:1). Goteborg — Izbrano moStvo g Kanade je v prijateljskem sre- s Čanju premagalo ZDA 8:1' (3:0, g 3:0, 0:1). Praga — Hokejisti ZKL Brna s so ponovno osvojili naslov prvaka CSSR v prvi A ligi. Skupno so od 32 odigranih tekem izgubili le 4 srečanja in zbrali 38\ točk pred Spartakom (Praga) 42 točk Itd. Varšava — V prijateljskem meddržavnem srečanju je CSSR premagala Poljsko 8:0 (1:0, 3:0, J:0). KOŠARKA Rim — V XXVIII. kolu prve Italijanske lige je bilo na sporedu v Bologni tudi odločilno srečanje med vodečima moštvoma Simmenthalom Iz Milana in domačim Knorrom. Zmagali so gostje iz Milana z 82:57 (32:27). V ostalih srečanjih tega kola so biU'doSeženi naslednji rezultati: Trevlso : St. Azzurra 82:61, Livorno : Lazio 59:57, Prealpi : Biella 78:82, Petrarca : Parteno-pe 61:49, Ignis : F. Levisslma 100:70, Algor : Massimo 81:54. Na lestvici vodi Simmenthal 36 točk pred Ignisom 34, Knorrom 33 Itd. NOGOMET Vlaregglo — Na tradicionalnem turnirju mladinskih moštev so zmagali mladinci Sampdorle, pravili Bologno z 2:1. KOLESARSTVO Melbourn — Na prvem startu v Avstraliji si je italijanski koledar Maspest priboril tudi prvo zmago. Zmagal je v sprintu pred Smithom (Av.) Itd. tekmeci tudi Evropejci. Tu mislimo predvsem na CSSR, Švedsko in SZ, kjer se je hokej po drugi svetovni vojni zelo razvil. Predvsem so veliki favoriti Švedi, ki branijo naslov svetovnega prvaka iz preteklega prvenstva v Colorado Springsu, kjer niso nastopile reprezentance CSSR in SZ. Seveda ne bosta tudi mnogo zaostajali reprezentanci CSSR in SZ, ki sta v letošnjem letu prikazali izred-v no igro ter zabeležili vrsto pomembnih rezultatov. Kot je že znano, bodo posa- igralci, ki so sodelovali in osvojili naslov svetovnega prvaka v Švici 1961. leta. Trener ekipe je eden nekdaj najboljših igralcev Bobby Kromm. Ekipo sestavljajo naslednji igralci: vratarja: Seath in Zanier. branilci: Smith, Ferguson, Fletcher, Cristofoli (vsi so igrali v Švici 1961) in Pollesel ter Maki in Terriers, ki nastopata v moštvu -kot okrepitev, napadalci: Rus-nell, Collins, Granford (najboljši strelec v Kanadi in okrepitev moštva), Kowalchuk (igralec Belville Farlandsa — moštva, Prenos po televiziji Na RTV Ljubljana so nam sporočili, da bo Evrovizija prenašala 9 tekem A-skupine iz prvenstva v Stockholmu. Tako posredujemo tudi spored prenosa tekem, v čigar razporedu so seveda možne še gotove spremembe, ki bi lahko sledile zaradi tehničnih ovir. 8. marec — Švedska : SZ od 20.30 do 22. ure 9. marec — CSSR : ZDA od 18.15 do 20. ure 12. marec — Švedska : ZDA od 16. do 18. ure Kanada : CSSR od 20. do 22. ure 14. marec — SZ : CSSR od 20.30 do 22. ure 15. marec — SZ : ZDA od 16. do 18. ure — Švedska : Kanada od 20.30 do 22.15. ure 17. marec — Švedska : CSSR 6d 12. do 14. ure — SZ : Kanada od 16. do 18. ure Jugoslovanska reprezentanca bo tekmovala v B-skupini svetovnega prvenstva. Podroben program tekem naše reprezentance je naslednji: 3. marec — Švica : Jugoslavija ob 9. uri i 9. marec — Francija : Jugoslavija ob 17.30 url 11. marec — Romunija : Jugoslavija ob 9. uri 12. marec — Norveška : Jugoslavija ob 17.30 uri 14. marec — Anglija : Jugoslavija ob 9. uri 16. marec — Poljska : Jugoslavija ob 15. url mezne reprezentance na prvenstvu v Stockholmu tekmovale v treh skupinah in sicer: A-skuplna — Kanada, Švedska, CSSR, SZ, ZDA, Finska, NDR in Zahodna Nemčija. B-skuptna — Poljska, Romunija, Norveška, Švica, Anglija, Francija in Jugoslavija. C-skuplna —- Danska, Avstrija, Belgija, Madžarska, Nizozemska in Bolgarija. O rezultatih številnih prijateljskih meddržavnih tekem posameznih reprezentanc v okviru priprav na svetovno prvenstvo smo naše bralce že tekoče seznanjali. Zato smo se tokrat odločili, da bi v kratkem predstavili veliko četvorico, izmed katere si bo v Stockholmu ena prav gotovo priborila naslov novega svetovnega prvaka. KANADA — TRAIL SMOKE EATERS Za Kanado je .že značilno, da nastopa na vseh prvenstvih vedno z enim izmed svojih najboljših moštev, ki je okreplje-,no še z nekaterimi boljšimi igralci. V Stockholmu bo zastopalo Kanado moštvo Trail Smoke Eaters. Ta ekipa je že dvakrat zastopala Kanado na svetovnih prvenstvih in tudi obakrat zmagala. Tako prvič v letu 1937 in drugič v letu 1961. Obe imenovani prvenstvi sta bili v Švici. Kanadsko moštvo ima veliko tradicijo in je zabeležilo že vrsto mednarodnih uspehov. Tako je štirikrat zmagalo na največjem tekmovanju hokejistov v Kanadi za Allanov pokal (1938, 1939, 1961 in 1962). Poleg tega je ekipa tudi trikratni prvak zahodne Kanade in šestnajstkratni prvak britanske Kolumbije. Moštvo je iz mesta Trailo, ki ima le 12.000 prebivalcev. Značilno je tudi, da so vsi igralci prav iz domačega mesta. Jedro moštva tvorijo ki je zmagalo na prvenstvu v Pragi 1959), Homby, Peacoch, Jones (kapetan moštva, ki je ki je sodelovalo tudi na prven1-stvu v Švici 1961), Penner, Tambellini (najboljši in najhitrejši drsalec v moštvu) in Hugh Mclnyre (najboljše krilo prvenstva 1961). Značilnost moštva, ki ga že 5 let vodi Kromm je ta, da v ekipi ni izrazitih zvezd in da igrajo najbolj kolektivno igro izmed vseh moštev v Kanadi. Vendar so na gostovanju po Evropi igrali še preveč grobo, značilno kanadsko. CSSR SKORAJ Z ISTIM MOŠTVOM KOT 1961 Reprezentanca CSSR je do sedaj že dvakrat osvojila naslov svetovnega prvaka (1947 in 1949). Na prvenstvu v Švici 1961 so imeli izredno smolo, saj so zasedli 2. mesto le zaradi slabšega količnika v doseženih golih. Moštvo CSSR bo na prvenstvu v Stockholmu nastopilo skoraj v celoti z istimi igralci kot leta 1961. Tako bomo našli v ekipi le dve novi imeni. Priprave reprezentance so bile izredne, saj so igralci odigrali le v okviru domačega prvenstva kar 32 tekem. Sledile so še številne meddržavne tekme. Tako so med drugim dvakrat premagali Švedsko 4:2 in 6:3, s SZ so igrali 3:3 in 4:3, premagali ZDA s 16:2 in končno še dvakrat Kanado 3:2 in 3:1. Moštvo sestavljajo naslednji igralci: vratarja: Mikolaš (Ostrava) in Dzurila (Slovan Bratislava), branilci: Tikal (Spartak Praga), Kasper (Ostrava), Potsch (Zvezda Brno), Gregor (Slovan Bratislava), Sventek (Plzen), napadalci — prvi napad: Bubnik (Zvezda Brno — kapetan reprezentance in najboljši igralec svetovnega prvenstva 1961. Igra desno krilo ter nastopa že 13 let v reprezentanci, s katero je sodeloval na Vseh prvenstvih od leta 1950), Bukač (Dukla Jihlava), Vlach (Ostrava), drugi napad: Dolana (Tesla Pardubi- bice), Vanek (Zvezda Brno — najboljši tehničar moštva), Cerny (Zvezda Brno — na j hitrejši igralec), tretji napad: Starši (Slovan Bratislava), Valtra ■ (Litvinov — prvič v reprezentanci), Jirik (Zvezda Brno — najborbenejši igralec), Fryl (PardubiCe — prvič v reprezentanci in član moštva trenerja hokejistov Olimpije Kune). Reprezentanco CSSR vodita znana trenerja Jiri in dr. Andršt. sz ix Švedska Obe moštvi sta v letošnjem letu, oziroma pred svetovnim prvenstvom odigrali menda največ mednarodnih tekem. Oboji so se tudi sicer na prvenstvo izredno dobro pripravili. Tako so reprezentanti SZ pričeli s pripravami že zgodaj jeseni ter bili nato na zmagoviti turneji po Kanadi. Nasprotno si Švedi prizadevajo, da bi morda celo lahko ubranili priborjeno si prvenstvo, saj nastopajo letos doma pred svojim občinstvom. Moštvo SZ bosta vodila na prvenstvu znana trenerja Cer-nyšev in Tarasov, Švede pa vodi Stronnberg. Moštvi bosta nastopili na prvenstvu z naslednjimi igralci: švedska — vratarja: Sven-sson in Haggroth, branilci: Blome, Stolz, Karlsson, Nord-lander in Nils Johansson, napadalci: Petterson (kapetan moštva), Nilsson (najboljši igralec prvenstva 1962), Lundvall, Tum-bo Johansson, Ohrlund, Mdatta, Hordin, Sterner, Mild in Oberg. SZ — vratarja: Konovalenko in Pučkov, obramba: Ragulin, Ivanov, Kuzkin, Davidov, So-logubov, napad: Staršinov in brata Majorov, Loktev, Aleksandrov, Almetov, P;etuhov, Jurzinov, Volkov in kot rezerve še Jakušev, Paramuškin in Firsov. Navedli smo le nekaj skromnih podatkov velike četverice, kolikor smo jih pač lahko zasledili ob spremljanju tekem imenovanih moštev. Prepričani smo, da bo to tudi našim bralcem v veliko pomoč ob spremljanju finalnih tekem, ki jih bo prenašala Evrovizija. Moštvi CSSR in SZ sta letos prikazali odlično .igro Trener Don Talbot trdi: Windle bo boljši od Konradsa Na letošnjem plavalnem prvenstvu avstralske pokrajine v Townsvillu je avstralski trener Don Talbot ponovno spregovoril. To pot je dal optimistično izjavo, ki ji iz njegovih ust redko slišimo. Po poteh Konradsa-Windle »IVindle bo gotovo boljši plavalec kot svetovni rekorder John Konrads.« Ce tako izjavo da Talbolt, potem to brez dvoma drži, saj je ta trener dal vrsto svetovnih rekorderjev, med njimi prav brata in sestro Konradsa, v zadnjem letu pa pripravlja mladega svetovnega rekorderja v metuljčku Kevin Berryja. Kdo je pravzaprav Bob Win-dle, za katerega Talbold trdi, da bo napravil pravo revolucijo v plavanju, prav tahšno, kakršno je napravil pred nekaj leti mladi John Konrads. Windle pravzaprav ni neznan plavalec, saj že zadnji dve leti sodi med najboljše avstralske predstavnike tega športa, toda letos se je prvikrat vpisal v listo svetovnih rekorderjev. Boba so prvikrat zapazili leta 1960, ko je januarja tega leta v Sidneyu zabeležil nekaj vidnih rezultatov na 400 m prosto 4:33,3 in na 1500 m prosto 18:07,5. Uvrstili so ga med olimpijske kandidate in njegov trening je prevzel Don Talbot. Na rimsko olimpi-ado je Windle odpotoval kot rezervni plavalec in nekaj tednov pred olimpiskimi igrami je s skupino avstralskih plavalcev gostoval v Parizu. Rezultati, ki jih je zabeležil na tem tekmovanju, so bili tako povprečni (200 m 2:18.9 in 400 m 4:57.2), da so se sestavljavci reprezentance zmotili, ko so Windleja uvrstili v olimpijsko ekipo. Toda Talbot je še vedno verjel v blestečo kariero 15-letnega dečka, ki mu je kot neizkušenemu tekmovalcu prineslo tekmovanje v Parizu precejšnje razočaranje. Sledilo je poolimpijsko leto 1961 ,ki pa je tudi prineslo Bobu prve večje afrimacije na avstralskem kontinentu. Na prvenstvu Avstralije je takrat osvojil prvo mesto na 1500 m prosto z rezultatom 17:37,7 in mnogi strokovnjaki so takrat zapisali, da bo Windle prvi plavalec, ki bo 150 m prosto preplaval v času pod 17 minut. Toda Talbot je molčal in še vedno ni hotel dajati nobenih senzacionalnih izjav. Leto 1962 je prineslo Windleju sicer vrsto pomembnih uspehov na domačih tekmovanjih, toda prav tam, kjer so od njega največ pričakovali, da bo resnično kot prvi tekmovalec plaval 1500 m pro- sto pod 17 minut, ni uspel. Na prvenstvu Avstralije je postal trikratni prvak na 200, 400 in 1500 m prosto in zlasti na 400 m dosegel svoj osebni rekord s časom 4:23,1. Na zadnjih tekmovanjih letos pa se je Windle prvikrat vpisal na listo svetovnih rekorderjev. Dosegel je vrsto rekordov in s časom 2:01,1 na 220 y prosto postavil najboljši čas na svetu. Tudi na 1500 m prosto se je približal meji 17 minut in s časom 17:18,0 dosegel tretji rezultat vseh časov na tej progi. Sele ob teh uspehih je spregovoril tudi Don Talbot. Avstralci so prepričani, da se bo Windle iz Tokia vračal vsaj z eno zlato olimpijsko medaljo. Težave trenem Neki športni statistik je prišel do zanimivega matematičnega računa. Izračunal je, da če bi neki trener nogometnega moštva imel 11 igralcev, ki bi lahko igrali na vseh mestih v moštvu in če bi hotel moštvo preizkušati tako, da bi z vsakim igralcem napravil vse mogoče kombinacije, da bi lahko sestavil nič manj kot 39 milijonov 927.800 kombinacij moštev. Ce bi vsak dan napravil eno samo zamenjavo v svoji enajsto-rici, bi za tak preizkus vseh kombinacij potreboval nič manj kot 109.394 let! Seveda nobenemu nogometnemu trenerju ne svetujemo, da se v praksi spravi na takšen eksperiment. Mnogo laže pa je seveda trenerje veslanja.'Na sličen način ima trener veslačev za četverec le 24 kombinacij, medtem ko je pri osmercu že mnogo bol; komplicirano. Tam je možno že kar 40.328 kombinacij. Hi na kratko — na kratko — na kratko — " ' ■ . ......... na kratko — na kratko VSE ZA GOSPODinDSTVO nama PRED POŠTO • V znanem Švicarskem zimskošportnem centru Wengenu so bile pretekli teden nočne skakalne tekme na 45-metrski skakalnici. Tekmovali so mladinci in člani I. in II. razreda. Tekme po sebi niso bile n č posebnega, saj so nočni skoki zelo pogosti in priljubljeni. Atrakcija nedavnih tekem pa Je bila ta, da je tekmovanje otvorila ženska tekmovalka. Angležinja Bunnv Field, je zbrala v treh skokih 246,4 točke ter dosegla dolžine 20, 22 in 24 m. Na tekmovanju Je sicer zmagal Bruno Zryd (Švica) 323,5 točk (37, 39, 39 m) itd. • Navada Je že, da se na vseh večjih prvehstvih izmed ljubkih tekmovalk izbere tudi uradno ali neuradno »miss« prvenstva. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v umetnem drsanju v Budimpešti pa so bili menda v nemajhni zadregi. Nikakor se niso mogli odločiti, katero dekle hi izbrali izmed Številnih prikupnih tekmovalk. Evropski prvak Alain Calmat se Je odločil za 19-letno Švicarko Marlyse Fornachon. Povabil Jo Je na ples, seveda tokrat ne na ledeni ploskvi. Bil pa Je kaj neprijetno presenečen, ko je Šarmantna Marlyse prišla na zmenek z nič manj kot 2 m visokim igralcem hokeja! • Finska atletska zveza Je v sodelovanju s televizijo povabila na krajši obisk v Helsinkih svetovnega rekorderja Emila Zatopi« (CSSR). Zato-pek bo imel v televizijskem programu enourni razgovor z nekdanjim finskim svetovnim rekorderjem Villom Helnom. • Angleški nogometni veteran Stan Matthews Je slavil 1. februarja že svoj 48. rojstni dan. Kot sam izjavlja, ho igral še vsaj 3 leta. Tako bi izenačil in dosegel rekord nekdaj znanega. Blllyja Mereditha. avaiiesi, ki Je igral do svojega 51. leta. To je vsakakor svojevrstni rekord v starostni meji aktivnega nastopanja v športni panogi v igri z žogo. # V Angliji so vse bolj priljubljene nočne nogometne tekme. Zaradi stalnih pripomb in polemik okoli žog, s katerimi naj se igrajo nočne tekme, je sedaj angleška nogometna zveza odločila, da se morajo vsa nočna srečanja igrati izključno z belo žogo. Ker so nočne tekme na sporedu tudi sedaj sredi zime, ko so vsa igrišča še pod snegom, je med drugimi tudi uprava nogometnega kluba Newcastle United poslala zvezi protestno pismo. V tem pismu sprašuje člane zveze in prosi za odgovor, za kakšno barvo naj se smatra barva snega. Res kaj nenavaden angleški humor. # V Parizu bo v času 20. in 21. aprila evropsko prvenstvo v telovadbi za članice. Do sedaj se je prijavilo že 22 držav s 44 tekmovalkami. Tako bodo na prvenstvu v Parizu sodelovale tekmovalke iz Francije, Italije, Portugalske, CSSR, Madžarske, Poljske, Norveške, Finske, Danske, Švedske, SZ, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Anglije, Nizozemske, Belgije, Luxembruga, Španije, Avstrije in obeh Nemčij. # Kaj nenavadno je, da bi plavalci na dolge proge — maratonci tudi v zimskem času in to še posebej v letošnji hudi zimi trenirali na prostem ali se celo lotili plavanja na maratonski progi. In vendar se je francoski tekmovalec na dolge proge Louis Lourmais odločil za ta nenavaden podvig. Preplavati namerava 283 km na reki Garonni od Toulousa do Bor-deauxa in to v 73 urah. Kot poročajo, Je že starta! in bo prispel na cilj v teku današnjega dne. Seveda je zavarovan proti mrazu z gumijasto obleko. Na zadnjih 90 km mu ho delala družbo v vodi tudi njegova soproga, ki ga sedaj skupaj s trenerjem spremlja v čolnu. Res nenavadno, a resnično. Stiokovno Bimes nadaljujemo s člankom prof. Draga Ulage »Problematika telesne kulture v zrelosti in starosti«, ki je bil objavljen v zadnji številki »Telesne kulture«. Tokrat je na vrsti doba zrelosti od 30. do 40. leta. Dve kritiki in dva odgovora V zadnjih dveh številkah našega lista smo pisali o katastrofi nogometašev Triglava na Rijeki in o dvojici Dolenc—Šketa (drsanje). Na ta dva kritična prispevka je naše uredništvo prejelo tudi dva odgovora, ki ju v skrajšani obliki objavljamo in dopolnjujemo s pripombo uredništva. NK Triglav nam piše v svojem pismu o vzrokih, ki so privedli do katastrofe Triglava na Rijeki. Ti so (objavljamo v skrajšani obliki) naslednji: — NK Triglav ni imel nobenih možnosti za trening pred potovanjem na Rijeko in je sklical sestanek vseh igralcev, ki so na srečanje kljub temu pristali. Po tem sestanku so igralci štirikrat trenirali na pol metra debeli snežni odeji, kar je za sfe-čanje s prvoligašem seveda premalo. — NK Triglav Je na Reki nastopil z moštvom, v katerem je bilo le 7 standardnih igralcev prvega moštva. , — NK Triglav se je odločil za to prijateljsko srečanje zaradi tega, ker ga v to sili tekmovalni koledar, čeprav je bil Triglav proti povečanju SNL na 14 mo- NAŠ TELEOBJEKTIV štev. Tekmovanje se začne 17. marca in Triglavu ne preostane drugega, kot da izkoristi dobro voljo igralcev, ki so pripeljali že v jesenskem delu moštvo na prvo mesto v SNL s 7 točkami prednosti. OPOMBA UREDNIŠTVA: Vse to, kar nam piše NK Triglav samo potrjuje naše mnenje, da na tako lahek način ne gre zapravljati ugleda, Ce je vodstvo NK Triglava vedelo, da gre lahko na pot samo s 7 igralci prvega moštva, da so bili pred to tekmo samo 4 treningi, potem bi morali seveda srečanje s prvoligašem odpovedati. Sicer pa je dobro znano, da se spomladanske priprave prično vedno s tekmami, v katerih nastopajo lažji nasprotniki. Za NK Rijeko je bila ta tekma verjetno zelo primerna, medtem ko je najboljšemu moštvu v SNL vsekakor škodila. Moramo pa pridati, da Je bil naš kritični sestavek dobronameren, napisan z namenom, da bi se kaj takega več ne ponovilo. Prav zaradi tega polemiko o tej tekmi s tem tudi zaključujemo. Jože Biber, sodnik na državnem prvenstvu v umetnem drsanju nam je poslal odgovor na članek »Kakšna je dvojica Dolenc—Šketa?«, kjer izraža na- slednje misli (objavljamo v skrajšani obliki): — Ce je pisec članka mamica ali očka, prijatelj družine, trener, ali če je misel povzeta od posameznikov, želim, da bi bila v prihodnje ocena objektivna. — Res je, da je imela dvojica Dolenc—Šketa dokaj dober program — celo nekaj več tehničnih prvin kot tekmovalca Deren-da—Klemenc, toda tehnična dovršenost, eleganca, skladnost, bse to je prineslo paru Derenda —Klemenc prvo mesto. OPOMBA UREDNIŠTVA: Pojav, ki smo ga opazili na državnem prvenstvu v umetnem drsanju, ni nič novega. Nismo pa ga opazili samo mi, marveč tudi mnogi strokovnjaki v tej panogi in celo nekateri člani sodniške žirije. Mnogokrat se dogaja, da mlajši tekmovalci, ki še nimajo velikega ugleda, težko prodrejo na vidnejša mesta, čeprav Je njihova izvedba zelo dobra. Tako je bilo tudi tokrat. S svojim odgovorom nas tovariš Biber ni prepričal ter nam kljub ostremu tonu pisma ni mogel dokazati, zakaj je dvojica Klemenc—Derenda osvojila prvo mesto; V informacijo — pisec sestavek »Kakšna je dvojica Dolenc—Šketa«, ni bil niti očka niti mamica, niti prijatelj družine niti trener ... PISMA iz Slovenije Problematika telesne kulture v zrelostni starosti (2) Mladost — zrelost — sta-tost... vse letnice, ki obdobja razmejujejo, so nezanesljive, vendar nam služijo za orientacijo. Do začetka starosti je še lepa doba, saj pravi Hipokrat, da začenja starost s 56. leti. Kdor je v dobi telesne zrelosti, ima še vedno lepo prihodnost pred seboj, kajti v umskem pogledu se šele po malem približuje vrhuncu. Krivulja intelektualne zmogljivosti se še vedno vzpenja in poteka tudi v starosti skoraj vzporedno. Človek doseže telesno zrelost s 25. leti, zrelost čustvenega življenja s 35. leti, umsko zrelost s 45 leti (Boztr, pred- sednik združenja ameriških zdravnikov). Človek je še vedno na višku telesne sposobnosti, močan in spreten, prav posebno pa vzdižljiv. Če ima veselje s športnim tekmovanjem, mu priporočamo zlasti tiste panoge, pri katerih odloča o uspehu ekonomična tehnika (tek smučanje, plavanje na velike razdalje). V stvareh spr in okretnosti je še vedno moj- ster. Čeprav so mladi hitrejši, ima pa zato več rutine, več tekmovalne izkušenosti. Seveda pa pride čas, ko ne more biti več med prvimi, zato je pametneje, da se umakne iz vroče tekmovalne aiene, kakor Rezervirano za bralce PRAVILNA PRIPOMBA Večkrat prebiram Polet In bi vas rad na nekaj opozoril. Zdi se mi zelo čudno, da slovenske igralce NK Maribor večkrat pišete z mehkim č in r.e s trdim č, npr.: Vabič, Tolič, Arnejčid! Priznam, da je to ma-lenkost, vendar sem mnenja, da bi bila s tem slovenska športna javnost nepravilno poučena o številu priseljenih igralcev iz drugih republik. Sicer pa, če pišejo celo zagrebške »Sportske novosti« ta imena pravilno, zakaj ne bi tudi vi? Mislim, da boste to opozorilo v nedeljskih številkah vašega lista upoštevali. M. L. Ljubljana S Vaša pripomba je povsem na mestu in popolnoma upravičena. Odveč je vsak izgovor in če nam je v preteklosti pri teh imenih spodletelo, potem vam zagotavljamo, da bomo v bodoče tudi pri teh »malenkostih« pozorni in pisali imena takšna, kot so. ČAJKOVSKI TRENER OLIMPIJE? Vaš časopis, ki Je tako pester domačih In tujih športnih dogodkov ima tudi posebno rubriko, ki je na voljo najbolj zahtevnim radovednežem. Priznati morava, da Polet rada prebirava. In sedaj vprašanje: Ker so se zadnji čas razširile govorice, da bo prišel treniral Olimpijo bivši reprezentant Zlatko Čajkovski, prosiva da nama te govorice potrdite ali zanikate. Bura Vinko in Petek Josip Ljubljana, Kavčičeva 66 Na vaše vprašanje vam lahko odgovorimo prav na kratko. Za zdaj ostane še naprej tehnični vodja in trener Olimpije, Branko Elsper. O tem, da namerava priti v Ljubljano Zlatko Čajkovski, pa tudi pri Olimpiji nič ne vedo. PRIJATELJ KOLESARSKEGA ŠPORTA 58e dalj časa sem zvest bralec Poleta, zato dovolite, da se oglasim z nekaterimi mislimi, oziroma prošnjami. Vesel sem sprememb v našem športnem listu in moram reči, da mi ugajata vsebina in tudi tehnična ureditev lista. Všeč so mi predvsem 3., 4. in 3. stran. Mislim, da lahko vsak ljubitelj športa najde v Poletu, kar želi vedeti. Ker sem navdušen prijatelj kolesarstva In bi se rad temu športu temeljiteje posvetil, vas prosim, da ml pomagate z odgovori In nasveti. Predvsem si želim nabaviti tekmovalni pravilnik. Zato prosim, da mi svetujete, kam naj se obrnem. Rad bi imel tudi kakšen literarni pripomoček za trening. Ker še nisem elan nobenega kolesarskega kluba vas prosim, da mi odgovorite, pod kakšnimi pogoji se lahko vključim v kolesarski klub Branik. Prosil bi vas tudi za naslov kolesarskega trenerja Rozmana, oziroma Braniko-vega trenerja mladincev. Ralko Končina Brestanica 134 Veseli nas, da ste zadovoljni z vsebino Poleta. Seveda, vsem ne bomo mogli nikoli ustreči. Vi trdite, da vam 'je všeč vsebina, zraven tudi tehnična ureditev, drugi pa trdijo, da bi bilo treba še izpopolniti to ali ono. Upamo, da smo se le približali tudi zahtevnejšim bralcem. Želite se posvetiti kolesarskemu športu. Menimo, da bi bilo prav, če bi s? neposredno obrnili na Kolesarski klub Branik. Pismo naslovite: Oskar Rozman, trener kolesarjev Branika, Maribor. Prav gotovo vam bo tov. Rozman odgovoril na vaša vprašanja in vam tudi posredoval literaturo (v kolikor ima te stvari na zalogi) in tudi tehnične napotke za prvi trening. V našem uredništvu teh pripomočkov nimamo, zato vam jih ne moremo Poslati. * KAJ JE S CERVANOM? Pred mesecem sem vam poslal pismo in sem vas prosil, da ml v rubriki »Rezervirano za bralce« odgovorite kolikokrat Je Markovič osvojil naslov državnega prvaka v namiznem tenisu. Zanimala me je tudi rojstna letnica tega igralca. Za zdaj še nisem prejel odgovora, vendar se vam kljub vsemu ponovno javljam. Pred nekaj dnevi sem zasledil v beograjski »Borbi« članek »Ponočni trkač«. Ta naslov meri na našega dolgoprogaša Franca Cervana. Zdi se mi, da je pisec v želji po senzaciji precej pretiraval. Dvojnim v točnost podatkov pisca tega članka. Upam, da boste vi odgovorili kakšna Je resnica. Prosil bi vas še, da ml poveste, kam naj se obrnem, da bi dobil novo številko »Telesna kultura«^^ ^ . V. p. Beograd Ro« smo nred tedni prejeli vaše pismo, vendar nanj nismo odgovorili Szato Pker smo nameravali nekatera vprašanja naših bralcev obiavUi skupaj Mnogi namreč sprašujejo iste stvari. Ker pa vidimo da se živo zanimate za nekatere probleme, vam danes odgovarjamo na nrvo in drugo pismo. Najprej naj vam povemo da je Markovič doslej osvojil štirikrat naj višji naslov v državi, rodil i pa JiV-* laSmarja 1940. Glede sestavkov v Borbi »Ponočni trkač« l ?amS moramo" sporočiti, da doslej še ne poznamo y»a sporna vpra- ,♦ fil33 okrog potovanja atieta Cervana^eVa Južno teTtvari inZkodbo smo, da merodajni atletski forumi P^fJ^e^aj® , Kar zadev^pisca "članka* v*'1 »Borbi«, vam ne moremo reči nič drugega kot To rfo lO Objava članka odločitev športnega uredništva »Bor-be« in’zato fam^dgova™ zadelo svojih novinarjev in objavlje- Na * vaše" vprašan je, kje bi se naročili na zadnjo številko »Telesne k^tureT^fm sporočamo, da pišite na naslov: Uprava Poleta, Ljubljana, Miklošičeva 4/1. da bi bil zaradi neuspelih nastopov nesrečen. Tekmovalni šport je konec koncev le stvar mladine v razcvetu sil. Če bi bil še enkrat mlad, bi pri 30. letih in še poprej zares skrbno pazil na to, da ne bi prekoračil normalne telesne teže. Rejenost kot prvi znak staranja je nevarna zlasti zaradi tega. ker nastopa tako neopazno. Samo malo več sediš vsak dan, samo za malenkost se bolje hraniš, samo kdaj pa kdaj popiješ čašo vina ali piva in že gre po malem navzgor: Vshko leto pol do dveh kilogramov pomeni v 5 letih 2,5 ali pa celo 10 kg. Če si prenehal s tekmovalnim športom, ker nimaš več časa za treniranje, če si prenehal s kajenjem, ali če si si oskrbel avtomobil, če si se poročil s prijateljico, ki ima posebno veselje s kuho — v vseh takih primerih je treba ukreniti vse potrebno, da ostane telesna teža ndrmalna, da tehtaš npr. približno 70 kg, če si visok 170 cm. Potrebno je skrbeti za pravilno sestavljeno hrano in za zadostno gibanje vsak dan. Ne zadostuje nedeljski izlet ali lov — o telesnem liku in o fizični zmogljivosti odloča to, kar delaš vsak dan, kar je tvoja vsakdanja navada. Kdor si ne vzame na dan niti četrt ure časa za gimnastične vaje in niti ene ure za delo na planem, za živahno hojo in za športno treniranje/ se ne sme čuditi pojavom staranja. Poglejmo si v naslednjem, kako je s telesnim razvojem in z znaki staranja v tej dobi! »Dolg pas — kratko življenje,« pravijo zdravniki in spodbujajo k zmernosti v jedi, zlasti k zmernim obrokom, da se ne bi trebušna votlina preveč razširila. Primerna vitkost je v prid zdravju, pa tudi funkcionalni sposobnosti organov v prsnem košu. Če so v trebušni votlini zaradi velikih količin hrane in zaradi zamaščenosti tendence širjenja na vse strani (po obilnem kosilu si jedci odpnejo pas), pritiska diafragma navzgor in pogoji za dihanje in celo za delovanje srca so otežkočeni. Debeli ljudje dobijo že ob zmernem naporu, če je treba npr. v 4. ali 5. nad-stopje, sapo. Pljučna kapaciteta se veča do 35. leta (Astrand), nato začenja po malem padati, rebra postajajo manj gibljiva, prsni koš postaja vse bolj top, potrebna je potemtakem posebna dihalna gimnastika. Tu ne mislimo toliko na dihalne vaje okopa v mrzli vodi. Na drogu še naprnvf nauj^pr vzklopno, toč in skrčko. Nekajkrat je padel, vendar ne odneha, V talni telovadbi obvlada prevale in premete. Na njegovem telesu ni niti grama preveč tkiva.« Kako je Diem to dosegel, kako mu je uspelo, da je še pri 80 letih v službi in da še uživa v športu? Odgovor: z neprestanim študijem je vzdrževal duha. z redno vadbo je vzdrževal telo in tako je starost »preložil na poznejša leta«. Kakšna športna aktivnost ie v zrelosti najbolj piimerna kot priprava na starost? Na prvem mestu smo omenili živahno hojo in lahkoten tek. Prav tako sodi na prvo mesto v poletju plavanje in pozimi smučanje. Posebej pa moramo še opozoriti na posebne vaje za ohranjevanje gibljivosti. Dognano je namreč, da začne v obdobju po 30. letu gibljivost v sklepih popuščati. Človek postane za spoznanje bolj trd v hrbtenici, ramenih in kolkih. To se-dogaja zlasti tistim, ki morajo v poklicu večinoma sedeti. Priporočamo jim posebne vaje za gibljivost sklepov: kroženje trupa, sukanje trupa, širjenje prsnega koša (gibljivost reber!), kroženje z rokami in mahanje z nogami (visoko prednožiti itd.). Ameriški strokovnjak, za športno rekreacijo C. Mitchell svetuje za obdobje od 30. do 40. leta takle program telesnih vaj: »Razen plavanja, smučanja, perjanice, tenisa in golfa priporočam še rokomet, jahanje in drsanje. To so odlične vsestranske panoge, pri katerih sta obe polovici telesa, desna in leva enakomerno zaposleni. V tej dobi'so potrebne izdatnejše telesne obremenitve. Golf ima dvoje prednosti — prvič krepko poživlja krvni obtok, kar je izredno velikega pomena — in drugič odvrača pozornost od vsakdanjih skrbi, kar pospešuje sprostitev.« V prihodnji številki pa še o dobah staranja. CELJE Smučanje — Na smučiških pri Celjski koči je bilo okrajno prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu. Rezultati — pionirji: Rosina, Zimšek, Ramšak, pionirke: Slemenšek, Vačun, Kotnik. Med skakalci pa je bil najboljši Zet pred Zupancem in Spenzeljem. Ob obletnici pohoda slavne XIV. divizije je na terenih Paškega Kozjaka, kjer se je prebijala ta divizija okrajna komisija za smučanje organizirala meddruštvene tekme v slalomu. Nastopilo je 67 tekmovalcev. Med člani je bil najboljši Uršič, pri mladincih Peruzzi. Košarka — V zimski košarkarski ligi v dvoranah je nastopilo šest ekip. Vrstni red: Elektra, KK Celje, P. Žalec. V B skupini je zmagal Partizan-Celje pred Slov. Konjicami in Preboldom. PODPEČ Sankanje — TVD Partizan Podpeč Je priredil društveno prvenstvo v sankanju, smučarskih tekih, smuku in veleslalomu. Prvenstva se je udeležilo 99 tekmovalcev in tekmovalk. Med sankači. je bil pri pionirjih najboljši Jemc, pri pionirkah Jarc, pri mladincih pa Jereb. Pri smučarskih tekačih pa so bili najboljši — pri pionirjih: Perko, starejših pionirjih: Suhadolnik in Klančar pri mladincih. V veleslalomu je med mlajšimi pionirji zmagal Možek, pri starejših pionirjih Kocjan, mladincih Vidovi., med člani Bajc. V smuku so se zvrstili takole: ml. pionirji: Jemc, st. pionirji: Elikan: mladinci Vidovič, člani Jerina. NOVO MESTO Smučanje — Občinska zveza za telesno kulturo je priredila medobčinske tekme v smučarskih skokih na 15 in 25-metrski skakalnici. Nastopilo je približno 100 tekmovalcev iz. Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega in Krškega. Rezultati — člani: Globevnik (N. mesto), mladinci Benčina (N. mesto), ml. pionirji Legani (N. mesto), st.' pionirji Doljak (N. mesto). DOBOVEC Smučanje — »Kum« Dobovec je v okviru športnega dne šole Dobovec organiziralo pionirsko prvenstvo Dobovca v veleslalomu In skokih. Rezultati — pionirji: I. Knez, pionirji II. Glavač, III. Renko, pionirji IV. Skrlnar, pionirke I. Medvešek, pionirke II. Pele. Skoki pionirji I. Glavač, pionirji II. Jerše. ŠKOFJA LOKA Smučanje — Na Kranclju so organizirali prvenstvo škofjeloških-šol v veleslalomu. Tekmovanja so se udeležili: osnova šola iz Škofje Loke, osnovna šola iz Trate, gimnazija, vajenska šola kovinske stroke in vajenska šola lesne stroke. Nastopilo je 107 smučarjev. Rezultati: ml. pionirke Kalan, st. pionirke Mlejnik, ml. mladinke Oman, st. mladinke Veber, ml. pionirji Gosar, st. pionirji Mihovilovlč, ml. mladinci Brezovar, st. mladinci Kalan, člani Peternelj. AJDOVŠČINA Rokomet — Pred kratkim se je v Ajdovščini ustanovila nova okrajna komisija za . rokomet. Na skupnem ustanovnem sestanku so se zbrali predstavniki obeh dosedanjih komisij, in to okrajne goriške In koprske rokometne podzveze. Razpravljali so o vseh problemih, zlasti pa o novem načinu prvenstev, ki začno v Jesenskem delu letos. V načrtu imajo višje tekmovanje v primorski conski ligi, v katero bo dala Goriška štiri moštva, Koper tri ter Piran In Postojna po eno. Ostala tekmovanja bodo potekala v medobčinskih ligah, v katerih bodo morale sodelovati tudi B moštva ligaških moštev. Komisija za rokomet na Primorskem bo imela svoj sedež v Ajdovščini. Košarka — Mariborski košarkarji so zaključili s prvim delom zimske košarkarske lige. Igrali so v 9 skupinah , .največ zanimanja pa je bilo za borbe v članski konkurenci. Za veliko presenečenje so poskrbeli mladi igralci Elektre iz Šoštanja, ki so nepričakovano premagali vse nasprotnike. Pri članih skupine A so se zvrstili takole: Elektra 6, Branik 2, »Maribor« 2, Partizan-MTT 2. Člani B: Branik B 6, »Maribor« (mlad) 2, Branik (mlad) 2, Partizan-MTT B 0. Mladinci A: 2IS A 4, »Maribor« (pion) 2, P. Kmetijo 0. Mladinci B: »Maribor« B 2, 2IS B 2, Branik B 0. Mladinci C: Sloga (učit) 6, P. Kmetije B 4, P. MTT 2, 2IS C 0. Mladinke A: »Maribor« A 4, Branik 2, P. MTT A 0. Mladinke B: »Maribor« B 4, P. MTT 2, »Maribor« C 0 .Pionirji: P. MTT 6, »Maribor« B 4, »Maribor« C 2, Branik 0. Pionirke: »Maribor« A 4, P. MTT 2, »Maribor« B 0 točk. MURSKA SOBOTA Smučanje — TVD Partizan iz Puconec je izvedel smučarsko tekmovanje v skokih, na katerem je nastopilo 32 tekmovalcev. Med mladinci je zmagal Vojko Vučak z najdaljšim skokom 9 m. Pionirji so tekmovali v 3 skupinah. V prvi je zmagal Sočič, v drugi Vlaj, v tretji pa Harkaj. Telesna kultura — Na občnem zboru TVD Partizan Tišina so ugotovili, da je bilo društvo v' preteklem letu premalo delavno. Kot glavni vzrok temu, je predvsem iskati v pomanjkanju vodniškega in strokovnega kadra. Da bi v bodoče poživili delo društva, so sklenili, da bodo vzpostavili tesne stike s strokovnimi odbori pri občinski zvezi za telesno kulturo v Murski Soboti. Košarka — Na III. rednem in obenem zadnjem letnem občnem zboru strokovnega odbora za košarko pri bivši okrajni zvezi za telesno kulturo ,v Murski Soboti. so ugotovili, da je ta v svojem triletnem obstoju dosegel razveseljive rezultate. Odbor je tmel registriranih 203' članov, izšolali pa so 11 košarkarskih sodnikov ter 17 inštruktorjev in 23 zapisnikarjev, oziroma ča-somerileev. Delo starega odbora je prevzel strokovni odbor pri občinski zvezi za 'telesno kulturo v Murski Soboti. RADENCI Telesna kultura — Na letnem občnem zboru TVD Partizan Radenci so ugotovili, da je društvo v preteklem letu zares zaživelo. Posebno so se uveljavile nekatere športne panoge kot: rokomet, namizni tenis, tenis, orodna telovadba in plavanje. Upajo pa, da bodo začeli z načrtnim delom dvajsetih športnih zvrsti, za katere so tu dani pogoji predvsem zaradi naklonjenosti podjetja Zdravilišče. Kot novost pa bodo letos uvedli tekmovanje za prehodni pokal »Radenske«, ki naj bi postala tradicionalna športna manifestacija. TRST Atletika — Na ekipnem prvenstvu Trsta v krosu so slovenski atleti SZ »Bor« dosegli velik uspeh, v kategorijah mlajših mladincev so osvojili prvo mesto, kot posamezniki pa so se uvrstili takole: I. .Sancin Stojan, 3. Žerjal Davorin, 9. Pučka, 13. Spacal. Sancin je s svojim tekom dokazal, da tudi letos ne bo imel nasprotnikov na progi 1200 metrov. Odbojka — Moška vrsta »Bora« je dobro začela prvenstvo v tretji italijanski ligi. Preteklo nedeljo je premočno premagala ekipo tržaških gasilcev s 3:0. Članice, ki bodo letos nastopile v II. italijanski ligi. so odigrale prijateljsko tekmo z gori-škim prvoligašem AGI, ki velja za resnega kandidata za naslov državnega prvaka. Slovenska dekleta so srečanje Izgubila, rezultat 2:3 pa dokazuje, da je bila zmaga AGI zelo težka. MARIBOR Nogomet — Nogometaši Železničarja. ki se že dalj čaša pripravljajo za spomladanski start v slovenski ligi, so v četrtek odigrali prijateljsko tekmo s članom avstrijskega moštva II. lige Sturmom. Zmagali so gostje z 1:0. Smučanje — Na Pohorju se je zbralo približno 50 tujih in domačih alpskih smučarjev na XIII. tradicionalnem mednarodnem mariborskem slalpmu. Naslonili so tekmovalci iz Švice, Avstrije, Velike Britanije, Nove Zelandije in Jugoslavije. Rezultati: Pitteloud (Švica) 108,9, Lakota (J) 113,2, Schmid (Švica) 113,7, Oberrisser (A) 119,7, Fer-cher (A) 122,3. Detiček (J) 124,5 itd. OBJAVA Boksarska zveza Slovenije — Zbor sodnikov razpisuje sodniški tečaj za boksarske sodnike, ki se bo pričel marca meseca In se nadaljeval v aprilu. Predavanja bodo dvakrat do trikrat na teden v večernih urah. Prijave sprejema boksarska zveza do 10. marca t. 1. Prijava naj vsebuje: priimek in ime ter točen naslov.- Boksarska zveza Slovenije Lj., Cankarjeva 5 Obisk pri telesnovzgojmh orgamzac V Domžalah po začrtani poti pri odprtem oknu, temveč na bed^^nitoerperspektiv^da"^ tako športno aktivnost, pri ---------- ~ . .. . — ■ - kateri pride zaradi povečanih potreb po kisiku do globokega dihanja, do gimnastike dihal. Za vzdrževanje dihal priporočamo prav posebno živahno hojo po valovitem svetu, lahkoten tek v naravi in igre 2 žogo. Diem piše, da je še pri 75 letih vsak dan opravil po 3000 m ho|e in teka, in sicer tako, da je 200 m ,tekel, nato 100 m hodil, spet 200 m tekel in tako naprej. O njegovih športnih navadah v starosti poroča K. Ludwig, načelnih mestnega urada za telesno vzgojo v Wiirzburgu naslednje. »Štiri leta sem spremljal dr. Diema pri njegovem jutranjem gozdnem teku na 3000 m. Vsak dan, razen ob nedeljah. Ce se je zgodilo, da sem prišel prepozno. me je že nestrpno čakal. Včasih mi ni bilo lahko. Navado ima, da se vsak dan Telesnokulturna dejavnost je v domžalski občini razmeroma dobro razvita. Zal pa s kvaliteto, ki so jo dosegale posamezne ekipe, niso bili zadovoljni. Na področju občine so imeli npr. 5 nogometnih klubov, no- dosegel pomembnejše uspehe. Zato so sklicali sestanek s predstavniki klubov in vsi so se strinjali, da je treba osnovati nov klub, lu bo zastopal občino Domžale in s kvalitetnimi nastopi vrnil vložena sredstva. Vendar pa ni ostalo samo pri nogometu. V Domžalah so se odločili za 6 panog, katerim bodo posvetili posebno pozornost In Jih vsestransko podpirali. Košarkarji so v zadnjih treh letih lepo napredovali In zato se je tudi obisk na košarkarskih tekmah močno povečal. Tudi kegljanje ima lepe pogoje za razvoj; Razvito Je predvsem po kolektivih in je v občini 5 sekcij po gospodarskih organizacijah. Zal pa imajo le eno stezo in bi pri tolikšnem številu kegljačev in pa kvaliteti zares rabili večje kegljišče. Kegljači so se že v tako skromnih razmerah dobro uveljavili tudi v republiškem merilu. Tudi za kotalkanje Je v zadnjem času vedno večje zanimanje. Letos bo občinska zveza organizirala poseben tečaj in kot kaže, bo tudi ta panoga lepo zaživela. Pogoji za plavanje so zares od-lichi-V olimpijskem bazenu so imeli lani dva tečaja po en mesec. Tako bo tud*, letos, saj bodo spet plačali Inštruktorja, ki bo vodil dva tečaja. Namen funkcionarjev pri občinski zvezi je, da bi čimveč mladine naučili plavati, obenem pa tistim, ki imajo veselje za tekmovanje, omogočiti načrtno vadbo. Za smučanje imajo v domžalski občini pravzaprav dve središči. V Ihanu, kjer Je posebno zanimanje za teke pa tudi 40 m skakalnico imajo. Drugo pomembnejše središče pa je v Mengešu. Posebno letos so bili smučarji zares aktivni. Občinska zveza je organizirala smučarske tečaje v Domžalah, Mengešu, Moravčah, in na Brdu pri Lukovici. Vseh tečajev se je udeležilo nad 400 mladih smučarjev in je posebno zanimivo dejstvo, da je tudi med kmečko mladino dovolj zanimanja za to športno panogo. Takšne tečaje bodo organizirali tudi v prihodnji sezoni prav tako kot letos skupaj z Zvezo prijateljev mladine. To so torej panoge, ki Imajo v domžalski občini lepe pogoje za razvoj. Pri občinski zvezi pravijo, da bodo vložili vse napore, da se bodo športniki v teh panogah uveljavili v republiškem merilu. Prav v zadnjem času razmišljajo v Domžalah, da bi kazalo prav vseh 6 panog združiti v športnem društvu, ki bi združevalo vse kvalitetne športnike občine Domžale. Od tega si obetajo precej koristi predvsem, ker jim primanjkuje vodstvenega kadra. Precejšnje probleme pa Imajo N domžalski občini s pokritimi prostori. Za zdaj je v vaej občini le ena telovadnica, ki pa je seveda zasedena od osmih zjutraj pa do desetih zvečer. V njej se morajo zvrstiti vse šole in športniki. Da bi vsaj nekoliko omilili ta pereč problem, nameravajo činiprej usposobiti telovadnico v Mengešu in bodo v ta namen adaptirali staro kino dvorano. Ce smb rekli, da imajo v Domžalah težave s pokritimi prostori, potem pa tega ne moremo trditi za ostale športne objekte. Ker je v občini Domžale vsa industrija združena v premeru 4 do 5 km, so bili mnenja, da športnih objektov ne kaže drobiti po vsem področju. Zato so se odločili za športni park, kjer imajo združene vse telesnev-vzgojne objekte. Športni park je v Domžalah, ki je tudi teritorialno središče občine in so s tem objekti na najbolj ugodnem mestu. Za zdaj imajo v športnem parku nogometno igrišč z atletsko stezo. Igrišča za razne športne Igre, košarko, rokomet, kotalkališče, olimpijski bazen, dvostezno balinišče in lične garderobe. S tem pa načrti za gradnjo objektov še niso izčrpani. Računajo, da bodo v kratkem zgradili še šti-rtstezno kegljišče, teniška igrišča, strelišče za malokalibrsko puško ter igrišče za odbojko. To je le v skopih besedah orisano delo, ki ga je v zadnjem času opravila občinska zveza za telesno kulturo v Domžalah. Ze iz tega pa je moč razbrati, da so se nalog lotili načrtno in zato so prvi uspehii vidni že danes. l!!i!!!llli!|[ ll![l!!!lli!ll!llll!!!!l!!!!!!!l!!ii!l!!I!!l!l!l !ll!ll1!!l!l!![l!!!'ll!!ili!!!!!!!llill!!ll!!l!!!ll!l"ill! Trener Aca Nikolič o naši reprezentanci Tokrat še ne bomo spremenili način igranja Vzrok slokega starta v letošifi sezoni je nepripravljenost reprezentantov - Igra preko dveh ali treh centrov je povsem upravičena - Napačno mnenje rezervnih igralcev oziroma menjav - Pred odhodom v Brazilijo še po dve tekmi z ČSSR, Madžarsko in Italijo Znano je, da je naša košarkarska reprezentanca zelo slabo startala v letošnji sezoni. Nad prikazano igro smo bili tem manj zadovoljni, ker je pred nami sedaj svetovno prvenstvo v Braziliji, kjer bomo morali opravičiti v zadnjih dveh letih priborjeni si. ugled. Kljub zmagi nad Francozi, še bolj pa po slabi igri in porazu proti Italiji v Bologni, nikakor nismo opravičili ugleda. O vsem tem je bilo že mnogo napisanega tako v našem kot v tujem tisku. Zato smo se sedaj odločili, da posredujemo našim bralcem še neposredno. mnenje zveznega kapetana in trenerja naše reprezentance, tov. Ace Nikoliča, ki nam je med drugim dejal tudi tole: — Povsem so se uresničile moje napovedi. Reprezentanti so bili v izredno slabi formi. Tudi skupni 8-dnevni trening pred srečanjem s Francozi in Italijani ni povsem’ uspgl, saj je bilo celotno moštvo zbrano na treningu polnoštevilno le dva dni. Odsotnosti reprezentantov so bile več ali manj opravičene. Ker tudi v klubih niso upoštevali in posvečali pozornosti pripravam reprezentantov, je povsem razumljivo, da se na omenjenem skupnem treningu ni dalo storiti kaj več. Poleg tega šo bili na obeh tekmah igralci preveč samozavestni ter. skušali z individualno igro doseči prav vse in tako o potrebni kolektivni igri sploh ni bilo mogoče govoriti. Dokaz temu je tudi odlična igra naše reprezentance v prvih minutah proti Franciji. Ko smo pridobili zlahka z dobro in hitro kolektivno igro prednost nekaj točk, se je v 'trenutku vse spreobrnilo, in vsak je hotel po svoje rešiti tekmo. Nasprotno smo v Italiji izgu- bili srečanje sicer tudi po zelo slabi igri, a predvsem še po izredno slabi igri v obrambi. Kljub premoči v višini so nam Italijani pobirali žoge tako v obrambi kot v napadu. — Menim, da je igra preko dveh oziroma treh centrov, povsem opravičena. Spomnimo se le igre ZDA na zadnjih olimpijskih igrah v Rimu. Seveda jo je treba dobro obvladati, kar pa ni bil primer niti na naši prvi niti ne drugi tekmi. Lahko celo rečem, da smo igrali tako slabo, da niti po naključju nismo mogli dati koša iz tega ali onega položaja. Odpovedali so tudi zunanji igralci, ki sploh niso metali na koš od daleč, temveč so se vedno le čim hitreje hoteli rešiti žoge in in tako je prišlo do nepremišljene igre za vsako ceno preko centrov, konkretno Korača, ki je bil vedno dobro pokrit. Menim, da je prav to eden izmed osnovnih vzrokov naše slabe igre. — Mnogo so mi očitali zaradi slabih in celo nerazumljivih menjav igralcev na obeh tekmah. Zal pa tu ne najdem razumevanja niti med igralci samimi. Vsi igralci, ki bi naj zamenjali svoje kolege v igri, so namreč povsem napačno prepričani, da ob vstopu v igro morajo sedaj oni rešiti tekmo in od tod številne, povsem nerazumljive napake. Namen menjav pa je, kot je splošno znano, prav drugačen. Po drugi strani od nas zahtevajo tudi vrhunske rezultate in je tako opravičeno, da pač igrajo najboljši. Žal pri vsem tem nepotrebno razliko med prvo osmerico in ostalimi igralci ustvarjajo prav reprezentanti sami. — Idealno bi bilo, v kolikor bi mi lahko KZJ omogočila, da bi bil izključno trener reprezentance. Tako bi si lahko ogledal tudi vse tekme naših najboljših moštev, kar mi sedaj žal ni mogoče zaradi preobremenjenosti. Ker pa taka rešitev, kot kaže, trenutno še ni možna, sem nujno vezan na sodelovanje klubskih trenerjev, ki ni najboljše. Tako si tudi nisem mogel ogledati tekem Olimpije. V tej zvezi bi rad še povedal, zakaj Logar na obeh tekmah reprezentance ni vstopil v igro. Ob prihodu na trening v Beograd se namreč nikakor ni mogel znajti v igri z gumijasto žogo. Ker je bil na treningu povsem nezanesljiv, kljub temu, da ga uvrščam med prvo sedmerico, torej v jedro reprezentance, nisem mogel tvegati, da bi ga postavil v igro. — V zvezi s perspektivnim delom za nadaljnji razvoj naše košarke vidim, da smo v tem delu zamudili že celo leto. Potrebno bi bilo namreč zbrati in vzgajati povsem novo, mlado generacijo, kateri naj bi posvetili še več pozornosti kot sedanjemu prvemu moštvu. To smo skušali v preteklem letu rešiti z B moštvom, kar je bolj ali manj služilo le kot selekcija igralcem za prvo moštvo. Potrebno pa bi bilo kontinuirano delo z novim mladim moštvom, kajti le tako bi se lahko rodila nova generaci- ja, kot se je v obdobju petih let sedanja generacija naš.. reprezentance. — Priprave za Brazilijo so že v teku. Prav sedaj smo bili na aktivnem odmoru na Jahorini, saj so igralci precej izčrpani zaradi stalnega igranja. Prav v marcu bi se naj igralci temeljito pripravljali po klubih, 5. aprila pa bi se zbrali na skhpnem treningu, kjer naj bi sodelovalo 16 igralcev. Sledili bosta dve tekmi z izbranim moštvom ČSSR in Madžarske ter nato na poti v Brazilijo še dve tekmi v Italiji z italijansko reprezentanco. Do napovedanega. srečanja s SZ ne bo prišlo, ker so odpovedali gostovanje v Jugoslaviji, mi pa njihovega povabila za nastop v SZ pred odhodom v Brazilijo zaradi napornih potovanj nismo mogli sprejeti. Šahovski komentar Premalo turnirjev Samo v boju se kalijo borci, ali če navedemo to ugotovitev y športni jezik: samo na nastopih se kalijo in napredujejo športniki. To velja za vse panoge in tudi za šah. Zdi se, da bo treba prav semkaj še posebej usmeriti prizadevanja slovenske šahovske organizacije kot celote, tja do osnovnih enot, če hočemo, da Parma ne bo ostal osamljen primer, če hočemo počasi spet obnoviti zadnja leta močno osipajoči se kader mojstrskih kandidatov, tistih, ki trkajo na mojstrska vrata. AQA NIKOLIČ: oprostite, za zdaj ne menjamo načina igranja... ill!ll!lllllilllimillll!11llllll]ll[l11TOIIlllll!llllllllllllilllll!IIBIIMlllil[lllllllllll!i:-lllllllllllllllllllllM^ Vzrokov za večletno stagnacijo oziroma celo odmiranje kandidatov je bilo več, objektivnih in subjektivnih. Toda eden med njimi je zanesljivo ta, da imamo odločno premalo turnirjev. l Površen spremljevalec šahovskega življenja na Slovenskem bo morda porekel, da to ne drži. Spomnil se bo številnih mednarodnih prireditev, ki so se zadnja leta zvrstile pri nas. Nato bo naštel še razne zvezne turnirje na slovenskih tleh, za k. o. pa navedel nazadnje čas in denar, dva činitelja, ki naj bi bila skoraj alfa in omega v šahu. Njegove postavke pa so, le del resnice. Te mednarodne in zvezne prireditve so imele predvsem mobilizacijski, propagandni učinek (kar je sicer zelo važno in pomembno!), aktivno, igralsko pa so zajele le majhen, mnogo premajhen odstotek kvalitetnih igralcev. Večina je obstala kvečjemu na republiški stopnji nekega turnirja, potem pa je bilo zanjo praktično konec nastopanja za leto dni. Namesto praktične vaje in zopet vaje so možganski šahovski zavoji vsako leto lep čas rjaveli in željno čakali na novo priložnost, ko bodo spet lahko poveljevali leseni vojski. Še klubska prvenstva smo skoraj opustili, da o siceršnjih neslužbenih turnirjih kjerkoli in kadarkoli sploh molčimo, ker jih tako rekoč — ni bilo. Ljubljana npr. je imela po vojni reci in,piši dva turnirja osvoboditve, prvega leta 1945 in drugega leta 1955. Brskanje po kroniki tudi drugod ne bi odkrilo veliko več. Kar je šahovske kvalitete v našem glavnem mestu, se zateka tako k edini dodatni možnosti, ki ji je odprta, o sindikalno moštveno prvenstvo. Potem pa Se sprašujemOj kako to, da igralci, 'ki zanje vemo, da po znanju ne zaostajajo za vrstniki iz drugih republik, ob težjih preizkušnjah kaj radi odpovedo. Odgovor je na dlani. Če hočemo naprej, se bomo torej obvezno morali vreči na prirejanje raznih neuradnih turnirjev kakršnegakoli ranga ali naslova. Zbor mladih prvokategornikov med nedavnimi zimskimi počitnicami je bil prvi signal te vrste, signal, ki naj bi poznal še druge. Tu so klubska ali mestna prvenstva, ki ne terjajo kakih posebnih sredstev (šahisti niso vselej zgolj materialisti, kar bi jim včasih rad kdo prilepil!) in tudi službi ne Predsednik KZS Tov. Stane Dolanc: NAČELI SMO VRSTO PROBLEMOV... šff, ’ O nekaterih problemih jugoslovanske košarke je bilo v zadnjem času že precej govora in tc predvsem med ljubitelji te športne panoge v Sloveniji. Skupščina KZJ, ki je bila preteklo nedeljo v Ljubljani je tako povsem opravičeno vzbudila precejšnjo pozornost. O nekaterih sklepih skupščine je bilo že mnogo zapisanega v našem tisku, vendar pa je potrebno še poudariti, da je prav ta skupščina ne glede na gotove konkretne sklepe, ki jih je sprejela, tudi jasno opozorila na gotove probleme v naši organizaciji, ki zavirajo še hitrejši vzpon množičnosti in kvalitete. Tokrat so bili ti problemi prvič javno ih odkrito obravnavani in čeprav še niso bili vsi popolnoma rešeni, pomeni že samo .obravnavanje veliko korak naprej. šalitev igralcev ter funkcionarjev nasprotnega moštva ter neredov na igrišču samem, o metanju predmetov na igrišče in podobno. To res ne sodi k športni borbi in tega naj se zavedajo vsi, tako gledalci kot odgovorni funkcionarji. Prepričan sem, da se bomo morali v naši organizaciji še naprej boriti za napredna in demokratična stališča, da pa je pretekla skupščina nakazala nove poti, da bomo v prihodnje lahko dosegli še boljše rezultate. Navedel sem le nekatere pomembnejša vprašanja, o katerih smo sedaj prvič razpravljali. Želel pa bi, da bi kvaliteta organizacijskega dela, sistema in metode vodenja organizacije dosegla kvaliteto košarke, ki se igra na naših igriščih. Paradoksalno — vendar resnično! Slovenski delegati smo bili mnenja, da je vodenje košarkarske organizacije v Jugoslaviji postavljeno na vse preozko osnovo. Sekretariat KZJ, ki ima 7 članov, je bil organ, ki je vodil politiko osrednje zveze, na njegovo delo in odločitve pa dejansko IO KZJ, niti republiške zveze, niso imele dovolj vpliva. Skupščina je sprejela našo kritiko ter opozorila bodoči sekretariat na negativne posledice takšnega dela, da se bo v bodoče izvršni odbor sestajal najmanj štirikrat letno ter mu zaupala vso odgovornost za vodenje politike košarkarske organizacije. Zanimivo je tudi, da šo delegati z veliko večino odklonili predlog o ustanovitvi liga odbora klubov I. zvezne lige (za predlog smo glasovali slovenski delegati in del delegatov Srbije), čeprav je ta sklep bil sprejet na sestanku vseh prizadetih klubov v preteklem letu v Beogradu. Liga odbor bi naj bil namreč nekak organ samo- upravljanja klubov, ki sodelujejo v I. zvezni ligi. To bi bilo vsekakor najbolj demokratično ter v skladu z osnovnimi smernicami, ki jih danes zagotavljamo v naši telesni kulturi. Prepričan sem, da bomo kmalu občutili negativne posledice tega stališča skupščine, ki je klubom odvzela pravico, katera jim brez dvoma pripada. Živahno diskusijo je vzbudil naš predlog o ustanovitvi komisije za sestavo državne reprezentance. Razpravljali smo o načinu dela zveznega kapetana, o konceptu igre naše reprezentance ter o očitkih, ki so v zadnjem času leteli na račun nekaterih ukrepov zveznega kapetana. Večina delegatov je bila mnenja, da zvezni kapetan ne more bfti istočasno tudi trener nekega kluba in reprezentance. Vendar naš predlog ni bil sprejet, ker je večina (pičla!) smatrala, da bi bilo nepravilno neposredno pred svetovnim prvenstvom sprejemati sklepe, ki bi lahko v kakršnemkoli smislu vplivali na način igre reprezen- tance, na delo zveznega kapetana in na igralce same. Pri tem je bilo poudarjeno, da je naša reprezentanca v zadnjem času dosegla vrsto izrednih uspehov in da poraz proti Italiji ne more in ne sme biti povod za takojšnje nezaupanje v delu zveznega kapetana. Vendar pa smo uspeli, da smo na posebnem sestanku vseh predsednikov republiških zvez, predsednika osrednje zveze in generalnega sekretarja sklenili, da se vprašanje dela zveznega kapetana postavi na dnevni red na sejo IO takoj po končanem svetovnem prvenstvu, ko naj se dokončno odloči o njegovem statusu. Skupščina je opozorila tudi na nekatere nešportne pojave na naših igriščih. Sklenjeno je bilo, da se bo ostro ukrepalo proti povzročiteljem in odgovornim funkcionarjem ter klubom. Tu seveda ne gre za to, da bi kdor koli kratil gledalcem pravico z vsem srcem (in glasom) spodbujati svoje varovance, ampak za nešportno vedenje in Planiški album škodujejo, pa razni priložnostni turnirji mešanega sestava, ki jih drugod po državi precej negujejo. Zdaj, ko imamo štiri velike okraje, ko so organizatorske sile in sredstva združena, se bo dalo ob dobri volji vseh, vključno igralcev, narediti še veliko več. Kvaliteto bodo tedaj prav gotovo bolj kot doslej spremljali še večji in lepši rezultati, čeprav so nam Parma in Mariborčani, zadnji čas pa tudi Novinar, postregli s številnimi razveseljivimi dosežki. HOKEJISTI JUGOSLAVIJE ODPOTOVALI Zmerni optimizem Danes zjutraj so tudi Jugoslovani odpotovali na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Našo reprezentanco sestavljajo, vratarja: Georgijevič (CZ), Novak (J), branilci: Brun, Ravnik, Trebušak, Kristan (vsi J), I. Jan (Ol), napadalci: Tišler, Felc, Smolej, Klinar, Valentar, B. Jan (vsi J), Zupančič, Oblak (oba Ol). Djordjevič (CZ) in Holbus (P). V vodstvu reprezentance so: tov. Krese predsednik osrednje zveze za drsanje in hokej na ledu, dr. Gogala, sekretar osrednje zveze, inž. Tomič kot trener in kapetan ter Ramuš. Tik pred odhodom smo naprosili sekretarja in vodjo naše reprezentance dr. Gogalo, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. • Ali je naša reprezentanca v celoti izpolnila program priprav za letošnje svetovno prvenstvo? — Skoraj v celoti! Mislim, da se je reprezentanca v mejah možnosti solidno pripravila in da je-letošnje naše moštvo boljše, kot je bilo na zadnjem svetovnem prvenstvu v Švici. Predvsem imamo več izkušenj. • Kaj lahko pričakujemo od Jugoslavije na letošnjem prvenstvu? — Predvsem bi rad poudaril, da moramo biti zmerni optimisti. To pomeni, da ne gre za kdo ve kakšna presenečenja, ki naj bi jih pripravila Jugoslavija v tekmi z močnejšimi nasprotniki. Tekmujejo v kvalitetni B-skupini, kjer nastopajo, razen Francije, moštva, ki so boljša kot naša reprezentanca. O zmernem optimizmu govorim pač zato, ker nočem prikazati sposobnost Jugoslavije v takšni luči, kot poznamo trenutni položaj. Gre za to, da bodo naši reprezntanti zaigrali borbeno in požrtvovalno in da ne bodo malodušno dovolili nasprotnikom, da bi jih pregazili. Velika je razlika, če tekmo izgubimo z manjšim rezultatom, kakor če bi morali doživeti katastrofo. Realno gledano, premagati bi morali Francijo in se tako uvrstiti na predzadnje mesto. S tem bi opravili svojo nalogo in tudi na prihodnjem svetovnem prvenstvu sodelovati v B- skupini, sicer pa bi morali odigrati kvalifikacije, da bi lahko še naprej nastopali v tej izbrani družbi. • Ali ima Jugoslavija kakšen poseben predlog za mednarodni kongres LIGH (mednarodna hokejska organizacija)? — Posebnih predlogov nimamo. Nismo kandidati za organizacijo naslednjega svetovnega prvenstva leta 1965. Sicer pa bo letošnja konferenca LIGH razpravljala le o tekoči problematiki. Po končanem svetovnem prvenstvu bo tudi za nas končana letošnja hokejska sezona. MLADI REPREZENTANT MARJAN PEČAR SE JE OB SREBRNEM JUBILEJU PLANICE IZKAZAL Z DOLGIMI SKOKI IN ZANJ ZNAČILNIM SLOGOM. PEČAR JE NA ZADNJI PLANIŠKI PRIREDITVI ■ PRISTAL PRI 115 m, KAR GA UVRŠČA MED NAJBOLJŠE SKAKALCE V PLANICI SPLOH. 3. marca 1963 rOZMT II ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Napovedi in želje se niso uresničile IIIIIIIIIIIMHIKIIIIIIII m ' H LESTVICA ZAHODNE SKUPINE IZJAVE IZ ŠIBENIKA IN MARIBORA Po zaključku tekme v Šibeniku smo zaprosili igralce Olimpije za naslednje izjave: Mladenovič: Tako slabo še nismo igrali. Za neuspeli smo krivi vsi, čeprav je obramba Prva dva gola prejela po nepotrebnem. Enajstmetrovka ni bila dosojena po pravici, saj je bil prekršek izven kazenskega prostora. To nas je preveč de-primiralo. Jovičevič: Poraz je povzročila enajstmetrovka, ki je bila, Po mojem mnenju, neupravičena. Rezultat je previsok. V polju nismo igrali tako zelo slabo. Manjka nam tekem na suhem terenu, ker smo še neuigrani. Poraz nas ne sme spraviti v malodušje in prepričani smo, da bomo še zmagovali. V slačilnici gostov iz Banja Luke je bilo živahno. Igralci Ja so bili presrečni po doseženem uspenu. Lahko rečemo, Uajbolj srečen pa je bil trener Mitrovič, ki je šele po končanem jesenskem delu II. zvezne jige prevzel vodstvo Borca in ki mu je bilo današnje srečanje prva preizkušnja. Ves vesel je po končani tekmi dejal takole: — Uspeli smo, in to je najvažnejše. Igrali smo taktično Precej boljše od domačih, ki jih zelo cenim, vendar danes niso pokazali nič posebnega. Vsi moji igralci so dali danes Vse od sebe in uspeh ni izostal. V slačilnici Maribora nismo našli nobenega igralca več. Tehnični vodja Pavle Fišinger nam je povedal, da je bila današnja tekma izgubljena že v Prvem delu prvega polčasa. Igralci so postali nervozni in pozneje ni bilo mogoče več misliti na uspeh. LESTVICA n. ZVEZNE LIGE Vardar VZHOD 18 10 3 3 28:15 33 Vardar 16 16 3 3 28:15 23 Radnički B. 16 1 5 3 24:16 22 Subotica 16 8 5 3 27:19 21 Spartak 16 8 3 5 15:20 19 Srem 16 7 4 5 22:18 18 Borae 16 5 7 4 22:21 17 Sutjeska 16 6 8 5 21:2« 17 Trepča , 1* 8 6 5 25:23 16 Priština 16 5 C 5 26:25 16 Bačka 16 7 1 8 31:29 15 Proleter 16 4 8 6 15:17 14 Zeljezničar 16 6 2 8 24:30 14 Radnički K. 16 5 3 8 28:28 12 Jedinstvo 16 3 6 T 18:27 12 Budučnost 16 2 6 8 18:29 16 Mačva 16 « 2 10 17:24 U Trešnjevka 16 10 2 4 35:17 22 Čelik 16 9 3 4 25:16 21 Istra 16 9 3 4 30:24 21 Slavonija 16 8 4 4 26:19 20 Olimpija 16 7 5 4 28:21 19 Varteks 16 5 7 4 21:14 17 Famos 16 6 5 5 24:20 17 Borovo 16 6 3 7 18:19 15 Maribor 16 4 7 5 19:20 15 Rudar 16 6 3 7 19:25 15 Šibenik 16 6 2 8 30:27 14 Borac 16 4 5 7 23:31 13 Karlovac 16 3 6 7 11:23 12 BSK 16 3 6 7 17:29 12 Split 16 4 4 8 13:29 12 Lokomotiva 16 3 6 8 21:26 11 Šibenik: Olimpija 4:0 (1:0) Šibenik: Rančič, Friganovic, Iljadica, Zetiha, Zaja, Vi-Ijevič, Marenci, Orošnjak, Nadoveza, Aralica, Rora. Olimpija: Zabjak (Frič), Kulenovič, Jovičevič, Jalše-vec, Petkovič, Srbu, Brezigar, Mladenovič, Velkavrh, Oblak, Vukotič. Strelci: Viljevič v 19, Zaja v 53., Orošnjak v 64., Nadoveza v 70. min. za Šibenik. Sodnik Bajič iz Beograda. Gledalcev 2000. >• * « Tudi Frič danes ni mogel preprečiti katastrofe v Šibeniku Maribor: Borac 0:1 (0:1) Maribor: Vabič, Jovanovič, Tolič, Bolfek. Kreač, Ceh, Markovič, Canjek, Arnejčič, Pirc, Prosen (Kek). Borac: Kolak, Alfirevič, Kulenovič, Klobučar, Kasu-rnovič, Tomljenovič F., Vezmar, Tomljenovič M., Hadžibe-ganovič, Budja, Timotijevič. Strelec: Timotijevič v 28. minuti. Sodniki: Skorič, Andjelič in Djurdjevič, vsi iz Beograda. Maribor : borac on Nogometna zveza Jugosla-te domačemu moštvu prepo-jSuala nastopati na stadionu v rjUdakem vrtu, dokler ne bodo fSrsjene slačilnice pod novo tri-“uno. in ker bodo zadnja dela kon-gele j.7. marca, bo šele težko Ptlčakovani slovenski derby lahko Igrišču v Ljudskem vrtu. Danes S? so morali vijoličasti v goste k tjjiriborskemu Železničarju na Qesni breg Drave. -.Vse to pa ni motilo okrog S000 ' tatom 2:2 (0:0, 2:0, 0:2). Ker je v prvi tekmi zmagal Medveščak * 5:3, bo tudi v prihodnji sezoni igr** v zvezni hokejski ligi.