Leto 1888. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne d. julija 1888. 105. Ukaz ministerstva za finance od 1. dne julija 1888, y zvršbo zakona od 6. junija 1888 (Drž. zak. sti 81), z določili o odpisovanji zemljärine zarad kake ujime. V zvršbo zakona od 6. junija 1888 (Drž. zak. ■ ”')> s katerim so dana določila o odpisovanji zoiriljârine (zemljiškega davka) zarad kake ujime, ukazuje se naslednje. K §" 1. Zakon v oziru na kmetijsko obdelovanje zemlje •azločuje elementarneprigodke, ki dajô pravico zahtevati neki odpis davka, kjer bivajo občni zakoniti uveli pogoji) za-nj, od takih prigodkov, glede katerih je 'nančnemu ministru dana oblast, dovoliti odpis davka sarnč tedaj, kadar obveljajo posebni v zakonu povedani uveti. Pri elementarnih prigodkih prve vrste, ki so °ča, voda, ogenj, treba jc na oko vzeti zgolj posamezno parcelo in poškodbo, ki se je zgodila na nje-nem donosu. f'Iedé prigodkov druge vrste, o katerih so go-Vor' v §. J, odstavku 4 zakona, postavlja se za uvet (Slov dodelitvi davkovnega odpisa najpred to, da kje njima tako pritisne, kakor ne biva navadno. Kot posledica njenega nenavadnega pritiska, katero je moči zaznati in torej določiti, velja: razsežnost po prostoru in intensivnost (stopinja) poškodbe, ki se je zgodila. Kar se tiče prostorne razsežnosti poškodbe, postavlja zakon ta uvet, da nesreča ni zadela samo nekaterih kmetij in na teh more bili samo nekaj malo posam-nih parcel, nego da po nji trpi večina kmetijskih (poljedelskih) podjetij v davkovni občini. Kot kmetijo (kmetijsko podjetje) treba je tukaj, z ozirom na to okolnost, da se davek občinama (po občinah) porazdeljuje, razumevati ves po kmetijsko obdelovani svét (tla) enega posestnika, kar ga leži v eni davkovni občini, brez razločka, je li obdelovan iz te ali iz kake druge občine. V presojo, je li škoda res tako po prostoru ruztegnena, kakor se je prej reklo, naj služijo naznanila posestnikov posameznih kmetij, kakor prihajajo iz tisto občine, ter bodi poznejši poizvedb; o intensivnosti (notranji jakosti) poškodbe pridržano v čisto djati kake nenatančne ali neresnične podatke., V oziru na intensivnost (stopinjo) poškodbe ni mero-davna poškodovana parcela, temuč sc mora donos kmetije v zadeti davkovni občini kot celotina vzeti na oko, ker je dodelitev davkovnega odpisa zavisna od okolnosti, da katastralui čisti donos, ki po večji ali manji poškodbi prihaja na posamezne parcele, iznaša skupaj več nego tretjino vsega čistega donosa, ki je za dotično kmetijo v operatu zemljarinskega katastra postavljen. Kadar posamezni zemljiški posestniki prosijo za odpis davka s tega razloga, ker so vsled prigodka, tinisch.) 68 o katerem se govori v §. 1, točka 3, odstavek 4, toliko prirodnega donosa izgubili, da so zarad tega na neki čas prišli v stisko, tedaj ima vrhu tega davke odmerjajoče oblastvo I. stopinje vzeti v pretres dotič-nikove razmere gledé prislužka in imenja. Pri gozdnem svétu dodeljuje po odstavku 2,§. 1 samo pokončanje stoječega lesovja po požaru pravico, zahtevati odpis davka. Tem požarnim škodam je po odstavku 3 enaka ona škoda, kadar se kakega lesovja škodljive žuželke toliko pointé, da je neogibna potreba načeto lesovje z ognjem pokončati, da ne bi se dalje razširile. O tem slučaji se torej ne more govoriti takrat, kadar se je res da posekalo vse lesovje ali nekaj lesovja, a se ni z ognjem uničilo, temuč nekoliko ponovčilo (v denar spravilo). Gledé poškodbe gozdnega sveta po snežnem plazu (§. 1, odstavek 5) razumeva naj se pod besedo „kos gozda“ skup držeče se gozdovje,ki lahko obseza tudi po več gozdnih parcel, a je lastnina enega in istega zemljiškega posestnika v občini, samo ako doseza velikost, kakor hoče zakonito določilo. Ker se davek sme samo tedaj odpisati, kadar poškodovane ploskve (ravnice) sestavljajo najmanj tretjino tega kosa ter vsaka poškodovana ploskev sama za se meri najmanj po en hektar, torej mora rečeni gozd biti najmanj tolik, da meri 3 hektare (t. j. 5 oralov 341 Q sežnjev). Dalje gre razločevati, je li snežen plaz uničil vso lesno maso, kolikor je je bilo, ali samo popolnem premeni 1 jo, ter s tem znamenito zmanjšal vrednost lesne mase. V poslednjič omenjenem slučaji treba bode poizvedeti vrednost te lesne mase, oziroma iznos novcev, kolikor bi se jih dalo dobiti za-njo ter pri izračunjanji škodo primerno v poštev vzeti. Dokler preračun operatov zemljarinskega kata stra iz dolnjo-avstrijske ploskvene (površinske) mere na mero površine po meterskem sostavu še ni dokončan, jemljö naj se v §. 1 zakona z besedo „hektar“ povedane mere takô, namreč : 1 hektar za 1 oral 1180 □ sežnjev 4 hektari „ G oralov 1521 „ 10 hektarov „17 „ 604 „ in 40 „ „ 69 „ 815 „ Po §. 8 zakona ima davek odmerjajoče oblastvo prve stopinje dolžnost, napraviti poizvedovanje, če bivajo vse okolnosti, ki so merodavne za dodelitev davkovnega odpisa. Gledé tega, kako naj se dotično poizvedovanje in izsledovanje opravlja, in kako je pri tem postopati, naj v vodilo služi priloženi propis za poizvedovalno komisijo z obrazci A I, II in III, ki so mu pridodani, in objasnjujočimi opomnjami k obrazcu A II vred. K §§om 2 do 5. V §§. 2 do 5 govori zakon o onih is tinski (resničnih) okolnostih, katere je treba v čisto djah, da se presodi, ima li kdo pravico na odpis dav * ali ne. Te djanske okolnosti v čisto djali delo je p°'z vedovalnc komisije (g. 9 zakona). Ta komisija naj razloži to, kar se jo pri prizved bali našlo, gledé kmetijskih (ekonomnih) vrst obd® lovanja v izkazu po obrazci A I (stolpci 1 do I' gledé poškodbe gozdovja po požaru v izkazu P° obrazci A 11 (stolpci 1 do 13) in gledé poškodbe, gozdovja po snežnem plazu v izkazu po obrazci-» (stolpci 1 do 14). Kar se tiče dalje potrebnih uradnih poslov, paziti je na naslednje: Zapise o meri površine, o vrsti obdelovanja in čistem donosu poškodovanih parcel v izkazu o km® lijskih vrstah obdelovanja naj davkovni urad jemlje iz dotičnih posestnih pol. Na podlogi posestnih pol treba je tudi v izkazih za gozdni svét s polno natančnostjo popregledab podatke, ki jih je že poizvedovalna komisija zapisa a o dobrotnih razredih, o površini, koliko meri, h) o čistem donosu, ter naj davkovni urad v obeh slučaji pripiše operatu pristavek o poprigledu. Dalje naj davkovni urad gledé kmetijskih vi st obdelovanja najde oni delež (kvoto) čistega donosa, katerega je pri vsaki posamezni parceli imeti za uničenega z ozirom na razmerje obdelovanja, z ozirom na poškodbo edinega, prvega ali drugega obrodka, na posled z ozirom na stopinjo poškodbe, kakor jo Jc komisija poizvedela. Ti deleži čistega donosa od poškodovanih Par' cel, sešteti za vsakega posameznega davkovca, daj oni iznos, ki ga je vzeti v podlogo izračunu davkovnega odpisa za vsakega davkovca posamič. V naslednjem stolpci treba je, dokler se up° rahljajo prehodna določila v členu IV zakona m 7. junija 1881 (Drž. zak. št. 49), povedati, je li doli> ' nemu posestniku za ono leto, v katerem se je pnP0' lila poškodba, zcmljarina, kar je prihaja na poškodovane parcele, bila pripisana po občnem davkovnem odstolku (procentu) z 227/io od čistega donosa al po izmeri od leta 1880 /. dodanimi 10 odstotki m s prikladom alikvotnega dela ostalnega davkovneg* poviška. V poslednjič omenjenem slučaji naj se la okol nost izrazi s tem, da se pove razmerno število, Pr'de na dan, če se faktično pripisilo za dotično po-sest v davkovnem okraji (vštevši desetine ostatnega jiavkovnega poviška) primerja, s čistim donosom lste posesti. Isto tako naj se tudi pri gozdovji postopa, ®anareč tudi na to stran, da gre najti djansko dav-kovno pripisilo za leti 1881 in 1882, katero seje s*°rilo po začasnih posledkih zemljarinske uredbe in z 0zit om na drug davkoven odstotek. Ako je zarad katerega v §. 1, odstavku 4 zakona omenjenih prigodkov opravljena ovedba v podrobnosti, naj se vrhu tega pridene po davkovnem uradu sestavljeno izkazilo, katero obsezaj imena posestnikov poškodovanih parcel, čisti donos, ki prihaja na vsečihamo posest vsakega izmed njih v davkovni občini, in pa oni čisti donos, za katerega se je našlo, da je poškodovan. Samo da je še dalje treba najti iznos davka, ateri prihaja na en oral po meri djanskega pripisila ' primeri k površini parcele, pri čemer je drobce čez 0T) za 1/a kr. jemati, a pod 0‘5 v nemar puščati. Kar se tiče dobe pred letom 1881, treba je gansko pripisilo najti po poprejšnjih prepisih o zanikovanji ter [lazili na to, je li bila gozdna par-Cela, odnosno od katerega časa sem je bila po teli Propisih kot taka davku podvržena. Dotični čas in davek, kar ga je za posamne dobe prišlo po djanskem pripisilo na oral, naj se po-°čiti v izkazih po obr. A 11 (stolp. 14, 16, 17) in 4 Ul (stolp. 18, 19, 20). Gledč kmetijskih vrst obdelovanja zemlje naj davkovni urad najde in v izkazu A 1, stolp. 23, Postavi one davkovne deleže (kvote), ki bi kakor davkoven odpis po §. 5 zakona prišli na vsakega Posameznega davkovca. K §§oma 6 in 7. Na naznanila o poškodbi donosa iz pridelkov, dohajajoča davkovnèmu oblast vu prve stopinje, katera uživajo kolkovno prostost po tarifni številki 449) zakona od 13. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89,) zapisati je dan prihoda (praesentatum). Kadar je naznanilo došlo po pošti, naj se zavitek pridene vlogi, da se poistini, kako je teklo po pošti. Isto tako naj davkovni urad postopa tedaj, kadar je po §. 7 zakona njemu naznanilo podano. Ta urad naj po tem prejeta naznanila brez odloga predloži davkovnemu oblastvu prve stopinje. K g" 8. Ako je katera parcela v istem kmetijskem letu da po večkrat poškodovana, treba je v stolpci za °Pomnje — sklicujoč se ha dotični operat o škodi — Povedati, koliko davka bi se zarad poprejšnje pogodbe na parceli imelo odpisati ali se je že odpisalo. Glede gozdov naj davkovni urad v stolpci za opoinnje postavi letni iznos zemljarine, katerega je Posestnik poškodovane parcele dolžan opravljati od Sv°je zemljišne posesti, kolikor je biva v davkovnem okraji. Delo finančnega deželnega oblastva (§§. 11 1,1 12) j(; najti podatke o drvosečni dobi (drvosečnih 'ddi) in o številu let, ki naj bodo merodavni za odpis davka (obr. A II, stolp. 15 18 do 21, obr. A III, stolP- 15, 16, 17, 21 do 24). Do tem ko so izkazi popolnem uradno obdelani, ^°ka jih je preoddati davkovnemu oblastvu prve sto-Ijoije ter pihljali jim po priloženem obr. II, stolp. 1 !! ° 'k pripravljali izkaz o onih plačevalcih zemljarine, heriui bi se utegnilo kaj zemljarine odpisati. A dav-ovno oblastvu prve stopinje naj tem izkazom zarad J°*je priredbe stvari pridodâ naznanila in morebiti ‘‘ko druge razpravne spise ali kak pretres posebnih °kolnostl in po tem položi pred finančno deželno °blastvo. Davkovno oblastvo prve stopinje naj prejeta naznanila najpred pretehta na to stran, so li naznanila vpodana v zakonitem roku, Kadar je v čisto djano, da je rok za naznanilo prestopljen, treba je naznanila precej nazaj dati ter poudarjaje to okolnost pristavili, da se ne more /.vršiti ovedba škode. Kadar se pokaže kaka dvojba v oziru na poškodovane predmete, njihove posestnike itd., naj si oblastvo po kratkem poti zadobi potrebovane do-povedi. Če se pri tem pretehtavanji ne najde spotika ali če so odpravljeni nedostatki, kar bi se jih bilo našlo, naj se nemudoma napravi, da škodo poizvé komisija, katera je po naslednjih določilih zvana V to. Zakonitega določila, po katerem imej poizvedba praviloma svoje mesto precej po tem ko je naznai nilo škode podano, treba je sosebno tedaj strogo držati se, če se je ujima prigodila ob žetvi. Pri takih prigodkih, ki dalj časa kvarljivo delujejo (kakor n. pr. suša), naj se poizvedovanje opravi stoprv tedaj, kadar se škoda na donosu pridelka zaznava, a vendar vsekakor še o takem času, ko bodi1 moči obsežek škode še po polnem zagotoviti. Kolikor ide za poškodbo prirodnega donosa po prigodkih, o katerih se govori v §. 1, odstavku 4, točki 1 in 2 zakona, naj davkovno oblastvo prve stopinje prejetim naznanilom priloži tudi izkazilo vseh plačevalcev zemljarine v občini, katero naj se zahteva od davkovnega urada. K '§“ 9. Kot odposlanec finančnega oblastva naj praviloma službuje davkovni poročevalec (referent), ki je pridodan davkovneinu oblastvu prve stopinje. Vendar sme finančno deželno oblasLvo poizvedovanje preizročiti tudi službovnikom davkovnih uradov. V slučaji sile sme tudi davke odmerjajoče oblastvo prve stopinje take službovnike v to določiti a mora to pozneje finančnemu deželnemu oblastvu naznaniti in z razlogi podkrepiti. Finančno deželno oblastvo sme davkovnemu oblastvu prve stopinje naročiti, da postavi dva stvari vešča dovernika izmed občanov. Odposlanec sme si privzeti dva uda izmed občinskega zastopa zarad kakega pojasnila, ako bi ga utegnil potrebovati od njiju. Ako bi med občani ne bilo pripravnih gozdarstvu veščih mož Sovernikov, da bi precenili poškodbo kakega gozda, podati je gledé tega z vzroki podprt predlog finančnemu deželnemu oblastvu, katero naj ukrene, kar je potrebno, da se dobodo veščaki iz gozdov stoječih v gozdno-tehničnem gospodarstvu, delaje v tem s potrebno previdnostjo, da se izvolijo osebe, imajoče potrebna svojstva za koristno rešitev te naloge. Cim je določen dan, katerega ima biti ovedba škode, naj davkovno oblastvo prve stopinje dotični občini dâ nalog, ta uradni posel oklicati, kakor je v tistem kraji navadno. Da je razglas bil opravljen, o tem naj si odposlanec finančnega oblastva, ko pride v občino, zado-bode izkaz ter naj ga pridene operatu. K §" 10. Račun o potnih troških naj odposlanec v 14 dnevih po dokončani komisiji vpoda davkovnemu oblastvu prve stopinje, katero naj ga — potrdivši opravo in prehojene milje — brez odloga predloži finančnemu deželnemu oblastvu, da ga obravnati in učistiti (likvidovati) dâ. Dalje naj si finančno deželno oblastvo o teh ovedbenih troških drži zapisek, za ekonomne kulture in za gozdovje posebej, in pri tem naj se gledé eko-nomnih kultur hoški poizvedbe zarad vsakega v g. 1, odstavkih 1 in 4 zakona omenjenih prigodkov, * gledé gozdnega sveta Iroški za ovedovanje poškodbe po ognji ali snežnem plazu posebej številkama *a' pišejo. K §§oma 11 in 12. Dohajajoče operate o škodi naj finančno deželno oblastvo pretehta korenito tako v odnosu na obstanek zakonitih uvetov za dovoljenje davkovnega odpisa kakor tudi gledč njegovega izračuna po šte-vilki, oziraje se na djansko pripisilo davka, in kjer bi bilo treba kake dopolnitve, naj jo da hitro storiti. Kadar gre za poškodbo gozda, naj finančno deželno oblastvo dalje v oziru na predposlednji odstavek §. 2 v zakonu iz cenitvenih operalov za zemlja-rinsko uredbo najde za dotične dobrotne razrede vpostavljeno drvosečno dobo (turnus), ter naj oziraj1 se na merodavne momente, I. j. na dobo (leta) uničenega lesovja in na ploskev, na kateri je bilo uničeno, stavi predlog, v kateri meri naj se odpiše davpk (Obr. A II, stolp. 15, 18 — 21, obr. -4 Ufi stolp. 15, IÜ, 17, 21 24). Odpise zemljarine, ki jih finančno deželno oblastvo, odnosno minister za finance dovoli, naj finančno deželno oblastvo v izkazu po obrazci H, kj ga davkovni urad priredi, vsakega posebej po številki popiše. Ker je z odpisom zemljarine zarad kake njune združen tudi odpis vseh prikladov k nji, naj davkovni urad izkaz po obrazci li dopolni na to stran, kakoi tudi gledé vsote v posameznih stavkih (členih) m P° tem ves odpis davka v dav kovnem računu in dav-kovno-računski knjigi izdela v smislu §.12 zakona. Kar se tiče priznanila, ki se daje zemljiškim posestnikom o dovoljenih odpisih, postopali j<‘ P° onih določilih, ki zdaj veljajo ali bodo v bodoče veljala za priznanjanje letnega pripišita zemljarine- Ali pri škodah na gozdu je treba tedaj, kadar vsota davkovnega odpisila presega letni davek °1 poškodovančeve v davkovnem okraji ležeče zernljišne posesti, in torej obvelja določilo poslednjega odstavka v §. 5 zakona, bezuvetno izdati posestniku poškodovanih gozdnih parcel pismeno priznanih) za prejenino potrdbo. Vračila v gotovih novcih dopuščena so sam° na posebno prošnjo posestnika poškodovanih parcel- Dotične vloge je s pristavkom, koliko j«' k1}0 dolžan plačati zemljarine, in koliko je na to opravi» predložiti finančnemu deželnemu oblastvu, katero naj ukrene, kar je potreba, pregledavši stvar na 1° stran, ima li prosilolj pravico vračilo prejeti ali ne- Dunajewski s. r. P r o p i s komisiji za poizvedovanje poškodbe na donosu ta| Vsled kakih elementarnih prigodkov zarad odpisa zernljarine po zakonu od 6. junija 1888 (Drž. zak. št. 81). §. 1. Poizvedovalna komisija naj sestoji : 1. iz odposlanca finančnega oblastva kot komi-s'j(' voditelja; 2. iz dveh stvari veščih mož doveraikov, katera finančno oblastvo postavi izmed občanov; 3. iz dveh udov občinskega zastopa, katera komisije voditelj privzame zarad informacije. §. 2. Poškodovancu nihče ne brani, biti pričujoč pri nvedovanji. Ako on meni, da mu se krivica godi s tem, kar je komisija našla, ima pravico oglasili se sè svo-juni vgovori proti temu. §• 3. Škodo je poizvedeti na samem mestu, torej Se morajo poškodovane parcele obhoditi in ogledali takö, da bode komisijskim udom moči po polnem nveriti (prepričati) se o merodavnih djanskih okol-nostih ter potrditi resničnost najdenja, karero dado od sebe. §. 4. V oziru na djanske razmere je v prvi vrsti dolžnost prizvedovalne komisije, najti po operatu ^emljariuskega katastra posestnika poškodovanega Zemljišča in parcelno številko istega. Za tega delj naj poizvedovalna komisija porabi Naznanila zemljišnih posestnikov o poškodbi, Zemljišno-posestne pole, na slučaj tudi parcelski zapisnik in indikacijski začrt. Glede podatkov, ki jih je dalje treba v čisto dati in ki služijo v to, da se ustanovi obsežek, odnosno stopinja (jakost) poškodbe, bivajo neki razločki po tem, gre li za poškodbo kmetijskih vrst obdelovanja ali pa gozdov. !• Gledfi kmetijskih vrst obdelovanja zemlje. §• 5. Zakona §. 1, odstavek 1, dela razloček med Parcelami do štirih hektarov mere ali več in do- deljuje pravico na odpis davka, če je pri parcelah do šl i i ih hektaror površine najmanj četrtina prirod-nega donosa od parcele uničena, a pri parcelah čez štiri hektare površnosti, če je prirodni donos od enega hektara najmanj uničen. Po §. 5, odstavku 2 v stiku s §. 2, odstavkom 1 zakona treba se je dalje pri parcelah do štirih hektarov mere ozirati samo na obdelani del (kos) parcel, a pri parcelah merečih čez štiri hektare na ono ploskev parcele, na kateri je bil odnos od pridelka poškodovan. Glede parcel merečih štiri hektare in ne več potrebno je torej izvedeti, če so bile obdelane (okmetovane) vse ali v kolikšnem delu in s katero vrsto pridelka (sadil). A glede parcel merečih čez štiri hektare nasproti poizvedeti je najpred ploskev (ravnico), na kateri je bil donos poškodovan in vrsto pridelka, s katero je ta ploskev obdelana, in dalje stopinjo poškodbe pridelka na tej ploskvi. Merjenja zarad tega ni treba, nego naj poizvedovalna komisija po meri na oko vestno preceni, kolik je obdelani kos parcele, odnosno kolika je poškodovana ploskev. §• 6. Glede takih parcel ali parcelnih delov, ki takrat ko se je zgodila ujima, še niso bili okmetovani, a so bili po navadi, kakeršna biva v tisti občini, namenjeni v to, da se kaj na njih useje ali usadi, naj poizvedovalna komisija dene v čislo (na gotovo), v katerem stadiji obdelovanja so te parcele ali ti kosi parcel bili ta čas, ko se je pripetila ujima, dalje, je li za tisto kmetijsko leto celo nemogoče, da bi dali kak donos ali pa, če v tistem kmetijskem letu utegnejo še neki donos dati in na slučaj s katerim pridelkom bi to utegnili. Ako bi vendar rodovitno površje zemlje nekih parcel ali parcelnih delov bilo tako zasuto z gruhom ali peskom, da zemlja postane popolnem nedonosna zn dalje nego tisto kmetijsko leto, prepustiti je zemljišnemu posestniku, za-nje zahtevati časno opro-stiLev od davka na podlogi §§"v 6, 31 do 33 zakona od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83). Takih parcel ali parcelnih kosov torej ni privzemati v operat zarad davkovnega odpisa za tisto leto, v katerem se je zgodila škoda. §• 7. V zmislu §“ 3 zakona naj se davek odpisuje tudi za že od tal odločene a še ne spravljene pridelke, ako jih la čas, odkar so odločeni od tal, do časa, ko se domu spravijo, pokončd kak elementaren prigodek. Ali to predpolaga, da se izkaže, da je poljščina res bila v omenjenem času poškodovana. Pravica na odpis davka stoji torej samo tedaj na trdnem, kadar je poizvedovalni komisiji mogoče uveriti se o poškodbi. §• 8. Dalje naj komisija poizveda: a) ali se po navadi, kakor biva v tisti občini, v enem letu po dve žetvi dosezata in pri katerih pridelkih; b) ali je edina, prva ali druga setev poškodovana; c) bi li ali se je li z novo nasetvijo ali nasadbo mogel doseči kak donos; d) katera vrsta pridelka pri meševitem obdelovanji zemlje je bila poškodovana. §■ 9. Posledek poizvedeb naj komisija poočiti v izkazu, ki ga je spisovati po priloženem, s primeri objasnjenem vzorci A. I, namreč v stolpcih 1 do 1 l! Paziti je na to, da se parcele, ki so lastnina enega zemljišnega posestnika, tudi pod enim tekočim številom vpišejo. V oziru na stopinjo poškodbe kmetijskega dela po kaki ujimi povedati je dalje v stolpci 12 izkaza, je li pridelek za četrtino, za polovico, za tri četrtine ali po vsem uničen. Takih parcel ali parcelnih kosov, glede katerih se že pri ogledu na samem mestu pokaže, da donos ni bil najmanj za četrtino, ali pri parcelah, ki merijo čez 4 hektare, da ni bil donos od 1 hektara najmanj pakončan, ni vzprijemati v izkaz. %■ 10. Ako bi poškodovanci kaj vgovarjali proti temu, kar je komisija našla, naj komisija precej ukrene razloko o tem. Kadar sta oba veščaka dovernika različnega mnenja, obvelja kot ukrep ono mnenje, na katero pristane komisije voditelj. Ako ni bilo moči ozirati se na vgovorç poškodovancev, treba vgovore in pa ukrepe, ki jih je komisija o njih storila, na konci izkaza ob kratkem povedati. Vsi komisijski udje naj izkaz podpišejo z naslednjim pristavkom: „Mi potrjujemo sè svojim podpisom, da se zgoraj povedana poškodba v donosu pridelkov sklada z djanskimi razmerami“. Komisije voditelj naj tako završeni izkaz izroči davkovnemu uradu v nadaljšnje uradno obdelovanje. TÏ. Gletlé gozdnega sveta. u) Kadar je lesovje uničeno z ognjem. §- H- Po §. 1, odstavku 2 in 3 zakona od 6. junija 1888 (Drž. zak. št. 81), naj se pri gozdih zemljarina odpisuje tedaj, kadar je stoječe lesovje bilo po požaru uničeno, ali kadar je, da se kvarljive žuželke dalje ne razširijo, postala neogibna potreba, z ognjem pokončati lesovje, katerega se je lotila žuželka. Po le-tem se takrat ne more zahtevati odpis davka, kadar je bilo vse lesovje ali nekaj lesovja res da posekano, a ne uničeno z ognjem, nego se je nekako ponovčilo §• 12. Davkovnemu odpisu pri gozdnih parcelah treba je v podlogo jemati uničeno lesno maso (lesovino), kolikor je je bilo. Kot činitelje za izračun te lesne mase imenuje zakon (v. 2, odstavku 3): 1. letno prirast lesa (letni prirodni donos) od parcele, 2. ploskev, na kateri je bil les pokončan, 3. dobo (starost, leta) pokončanega lesa. §• 13. Poizvedovalni kamisije ni treba posebej izraču-njati letnega prirodnega donosa (prirasti na lesu), ker ga je po zakonu (§. 2, odstavek 5) v račun poslavljati z onim iznosom novcev, kateri po operah* zemljarinskega katastra prihaja kot letni čisti donos na dolnje-avstrijski oral. A treba je vendar najti iz operata posestnih pol, je li gozdna parcela vcenjena v več dobrotnih razredov in so li dobrotni oddeli izmerjeni in v ka-tastralni mapi včrtani, ker se v tem slučaji morajo posamni dobrotni oddeli gledé dalje merodavnih činiteljev sami za se jemati v poštev. Cisti donos od orala parcele ali izmerjenega dobrotnega oddela nahaja se z razrešilom proporcije: Zr*ana površina do dotičnega, v posestni poli vpisa-nega Čistega donosa, kakor 1 oral (= 1 G00| | °) d° x\ x daje po rešitvi čisti donos, ki prihaja la oral. §. 14. Ploskev, na kateri je bilo lesovje uničeno, heha je praviloma najti s pomočjo katastralne mape ali gozdnih map, če so pri roki, in sicer brez posebnega merjenja tedaj, kadar pravilna oblika parcele ln ta okolnost, daje les na skup držečem se predelu uničen, zanesljivo precenitev dopuščata, a kjer ni tako, gre premeriti poškodovani in zarad prigleda tudi ne poškodovani del parcele. A kadar se ploskev, gledé katere je bilo lesovje uničeno, ne more tako izračuniti za to, ker je lesovje uničeno ne na skup držečem se predelu, nego preskokoma, treba je gledé tega predela na poskusni najmanj en oral mereči ploskvi ovedeti stopinjo Uničbe na oral in po tem postaviti v račun za vso Poškodovano ploskev skupaj. Ide torej tii za to, da se preceni razmera ined poškodovano in ne poškodovano ploskvijo. Kot oporišče za to precenitev utegne služiti, ' o se preštejejo debla, kar jih je na enem oralu ostalo celih, in najde število uničenih debel po nieri ostavših panjev ali korenin. §■ 15. Poglavitna reč, na katero je gledati poizvedo-Va'ni komisiji, je to, da najde dčbelno dobo (leta 'd' starost debel) uničenega lesovja. Praviloma bode se zanesljivo mogla la doba 111 sicer po različnih dobnih razredih, in pa Ploskevna razsežnost rečenih razredov pozajeti iz gozdarskih zapiskov. Kjer bi takih zapiskov ne bilo, poda lesovje Parcele, kar ga je morebiti ostalo nepoškodovanega, v primeri k ostankom debel uničenega lesovja Podlog za določitev dobe tega lesovja po gozdno-tehničnih načelih. Po zakonu (§. 5, odstavek 5) pazili je na to, a se one ploskve parcel, ki kažejo enako debelno °oo, same za se v poštev vzamejo. Torej je v takšnem slučaji naloga poizvedo-Valne komisijo, tudi ploskve posamnih dobnih raz-redov in oni del teh ploskev, na katerem jc bilo lesovje uničeno, iz pomagal (gozdnih map itd.), kar jih je pri roki, ali z merjenjem najti. Ako je nasproti pri različni debelni dobi lesovja nemogoče obravnavati za vsako posebej po posamnih razredih dobe, ugotoviti je poprečno (srednjo) dobo pokončanega lesovja iz srednje de-belne dobe lesa, kakeršna se najde na poskusni ploskvi. §. 16. O postopku pri raziskovanji momentov, ki so merodavni za izračun ploskve, na kateri je bilo lesovje uničeno, in debelne dobe tega lesovja naredili je zapisnik, v katerem naj se razložč računi izvedeni zarad tega, po tem vgovori poškodovancev, na katere ni bilo moči ozirati se, in sklepi o tem storjeni. Ta zapisnik bodi celokupen del izkaza, ki ga je osnovati po priloženem vzorci A II., ter naj so v tem izkazu, katerega poizvedovalna komisija popisuje v stolpcih 1 do 13, postavijo samo končni podatki opravljenega ovedovanja. Vzorcu za izkaz A. II. pridodane so objasnju-jočc opomnje k primerom, ki jih obseza. §■ 17. Popisujoč izkaz A. II. paziti je na to, da ostane primeren presledek med posameznimi nastavki prost, kamer bode moči, kakor se vidi iz primerov, zapisati djansko pripisilo davka. Izkaz in tudi zapisnik naj vsi komisijski udje podpišejo s pristavkom navedenim gori v §. 10 in po tem naj ga komisije voditelj izroči davkovncinu uradu v nadaljšnje uradno obdelovanje. b) Kadar snežen plaz poškoduje lesovje. §• 18. Zgornja določila pod II. a) naj se zmislu primerno uporabljajo tudi tedaj, kadar je kje lesovje po snežnem plazu poškodovano, in sicer sosebno gledé tega, da je treba ozirati se na dobrotne od-dele, gledé izračunjanja ploskev, na katerih je bil les poškodovan, iu gledé dobe (let), poškodovanega lesovja. Ali tu je še dalje razločevati, je li snežen plaz uničil vso lesno maso, kolikor je je bilo, ali samo popolnem premenil jo ter s tem znamenito zmanjšal vrednost lesne mase. V poslednjič omenjenem slučaji hode — računeč, kolika je škoda in koliko bi bilo nji primerno odpisati davka — ozirati se tudi na vrednost ostavše lesne mase, odnosno na vsoto novcev, kolikor lii se jih dalo dobiti za-njo. Naloga poizvedovalne komisije je torej, ugotovili činitelje merodavne za izračun le vrednosti, a na to stran se je držati naslednjih določil. §■ 19, čim so ploskve, na katerih se je zgodila poškodba, morebiti po dobrotnih oddelili in dobnih razredih, ustanovljene ter je najdena doba (starost) poškodovanega lesovja, naj sc poizvé lesna masa, kolikor je je bilo na poškodovanih ploskvah, in sicer, ako je koli mogoče takö, da se dobni razredi ločijo drug od drugega. Tej ovedbi je v podlogo jemati djanske razmere. Treba je torej kubično maso lesa na poškodovanih ploskvah, kar se ga more spravili v denar, ustanoviti po načelih gozdne taksacije ter po tem najti, koliko lesne mase prihaja na 1 oral. §. 20. Gledé vrednosti lesne mase, kako se izračuni) in po kateri ceni jo je moči prodati, razločevati jei prodaje li se les (drva) v gozdu samem, ali v drvarnicah, ali pa tako, da se privaža v prodajališče. V prvem slučaji izračunih je proizvodne troške (s potroškom gozdopažnje in obdelovanja vred), a v obeh ostalih slučajih še tudi troške za dovažanje in donašanje, in to z ozirom na ležo gozda ter odbiti od prodajne cene. Kar po tem ostane čiste donosne (novčne) vrednosti od lesne mase na oral, vpisati je v stolpec ld izkaza osnovanega po priloženem obrazci A, III, in gledé popisa njegovih stolpcev 1 do 13, kakor tudi gledč njegovega nadaljšnjega uradnega obravnO-vanja je uporabljati zgoraj pod 11 a) dana določila. O poizvedenih djanskih razmerah treba je pri-podobno, kakor je v §. 1 (j ukazano gledé poškodbe gozdov po ognji, obširen zapisnik narediti in izkazu pridjati. Jetični ok raj Obrazec A., 1. Izkaz 0 komisijsko poizvedeni poškodbi prirodnega donosa kmetijskih obdelovalnih vrst vsled toče (požara, povodnji) dne.....................18 . . V občini........................ Teki Zemljišnega posestnika i m e stanovn- lišče Poško- dova- nega zem- ljišča par- celske št. Pri parcelah merečih 4 hekt. = 6 oralov 1521 Q0 Je li poškodovano zemljišče' vse ali v kolikšnem deluje obdelano in s katerim sadežem? Na kateri ploskvi je bil donos poškodovan in s katerim sadežem je bil obdelan?. Ge ste v občini dve žetvi v letu navadni ali ne? Če poškodba zadeva edino, prvo ali drugo nasetev? Je 11 mogoče po poškodbi prve nasetve doseči kak donos z novo nasetvijo ? komisiisti 0vedhi jcn#i daje» prid«1* zaČ«1^* za olovlf za tri Če# ali v«s uni»* 92 N. p. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. 92 195 205 324 ~2~ 530 840 230 231 232 233 234 250 965 956 957 958 1012 2020 2140 vse z režjo da prvo da »/» 3/4 s pšenico 1 Vt praha j ne edino ne vse z vinsko ves trto — n — '/* j Va 2 režjo da prvo da a/a z vinsko ves) trto . — edino — v* vse, travnik • da prvo — 1 Va 2 režjo da prvo da Tl ) a/g s turščico , ne edino ne S/4 vse s pšenico . ne edino ne ( drevje ) namenjeno za nasetev, ali vsled povodnji za kmetijsko leto brca donosa (4 orale, vse ( z režjo edino Poškodovanega zemljišča Površina vrsta obdelovanja P° zemljaritiskem operatu oral 2 1 □ 1300 1200 1300 1450 350 400 1200 800 100 500 800 400 804 500 500 24 njiva vinograd travnik njiva njiva travnik vinograd in sadno drevje vinograd in sadno drevje njiva njiva 15 61 51 5 360 55 36 ^1 17 18 19 ] 20 [ 21 22 23 Davkovnemu odpisu vzeti je v podlogo e li zemljarina od poškodovane parcele pripisana s 22’7°/0 ali katero razmerno število >e pokaže v primeri 'aktičnega pripisila (vštevši desetine ostatnega davkov-nega poviška) s čistim donosom posesti v davkov-nem okraji Po poleg stoječem odstotku ali raz-mernem številu izračunja se odpis davka od čistega donosa zapisanega po številki v stolp. 21 s )S od čistegi donosa cele parce z ozirom na razmerje obdelovan od čistega donosa obdelanega kosa parcele e a z ozirom la poškodbo edinega prvega ali drugega obrodka z ozirom na ovedeno stopinjo poškodbe delež iznos delež| iznos deleži iznos kr gl. k. gl- k. gl. k. gl- k. 66 V» 57 ir, a/s 38 i i % 28 s:: 87 au 26 m V4 26 KI V» 13 15 13 % 34 13 34 13 v*‘ 34 13 ( v« 12 ll'.l 3/» 8 iti 'U 4 23 6 :iu 25 37 */4 25 !7 % 25 !7 25 ÏÔ6 Ti 22-70/0 24 6 sv» 8 54 2/a 5 69 V4 5 IV» 17 8 v» 17 8 V4 17 8 37 Vt 15 37 v* 15 37 *V 4 11 53 50 v* 61 50 V» 61 50 v» 30 75 25 V4 51 25 */4 51 25 ‘/4 12 Sl 12 5 12 v* 5 12 v» 2 56 80 42 21-240/0 17 8 13 61 50 */4 61 50 V4 61 50 22-7o/o 13 96 50 4/4 55 50 v» 18 50 */4 18 50 22-7o/o 4 20 % 36 */4 36 a/4 27 v* 6 */4 6 “/4 3 6 V* 12 6 % 12 6 '*/ 9 4 39 1 18-24o/n 7 12 12 S v» 18 37 V4 18 37 */4 18 37 18 37 22-7o/0 4 16 12 5 . v» 12 r */4 12 E V4 12 E 19-15«/o 2 31 Oponinjn Od parcele 840 ne pristoji odpis davka, ker je samo šestina pridelka na nji uničena. Ne pristoji odpis davka, ker je samo drugotni sadež (=Va vsega donosa) in ta samo za-/3 poškodovan Ne pristoji odpis davka, kor ni bil donos od 1 hektara = 1 orala 11800° uničen. - . <$/? / ? / ■ : . - I { . ' ■ p/. .. Obrazec ,V, II. ° komisijsko Izkaz poizvedeni poškodbi prirodnega donosa od gozda vsled požara, ki je dne ........................18 . . uničil stoječe lesovje. J \ Teki 3 4 5 6 7 8 9 10 Zemljišnega posestnika Poškodovanega zemljišča Lesovje parcele je b' uničeno par- do- s čisti«1 lil 0 stanoval išče 'čelna hrotni površina Cisti donos na ploskvi donosom X/3 št. razred mereči na oral od 1 — S po zemljarin skem operatu -- I. I. I. I. 10 V. -.4 n. 'A m V* iv oral 20 500 □ ° gl 1.925 kr. oral 191 050 1.006 85 13 14 15 >« 1 17 1 18 19 20 21 Doba uničenega esovja £ I 1 I § 8 k upaj U N 0) O ta 60 "g* za leta na oral število let davka na oral mereči odpis davka od oral □ ° let gl- kr. oralov □ ° gi- kr. 15 10 650 od 1. 1830 80 1887 do 1883 . JI 5 4 55 1882 1881 . 38*/i 2 1 67 1880 do 1873 . 60 8 4 80 15 11 02 10 650 114 67 » 100 od 1. 1830 80 1887 do 1883 1882 1881 89 85 6 2 4 1 45 70 40 1880 do 1868 75 13 9 75 20 15 90 100 . 1.590 60 1.066 n 1) 1887 do 1883 89 5 4 45 1882 1881 85 2 1 70 1880 do 1848 75 3S 21 75 4t 30 91 66 1.066 2.059 98 S 25 • r» rt 1887 do 1883 89 4 4E 1882 1881 85 1 7( 1 1880 do 1830 75 51 35 2, 51 4 ■ 4( » 25 • 1.11C . Vsej 'a skup 191 1 .Otu 4.759 95 22 0|M>uinja Tek 13 14. 15 16 1 17 ; 18 20 21 22 ] uničenega tesovja od katerega leta je parcela kot gozd zadavkovana V zemljarinskem operatu za pisana drvosečna doba (turnus) Po djanskern pripisilu davka prihaja za razdobje merodavno po stolp. 12 ali 14 ali 15, od leta, katerega se je pripetila ujima, racunef; nazaj, davka Po merilu, sledečem iz stolp. 18 in 19, prihaja na ploskev, na kateri jé bil les pokončan Opomnja na Ploskvi mereči skupaj za leta na oral število let davka na oral mereči oupis davka od oral □ ° let gl- kr. gl- kr. oralov □ ° gi- kr. 66 1.066 od 1. 1830 80 1887 do 1883 27 5 1 35 1882 1881 26'/2 2 • 53 1880 do 1868 30 13 3 90 20 5 78 66 1.066 385 33 66 1.066 n » 1887 do 1883 11 5 55 1882 1881 « 11 2 22 1880 do 1863 12 18 2 16 25 2 93 66 1.066 195 33 33 533 » n 1887 do 1883 7 5 35 * . 1882 1881 e 'Is 2 • 13 1880 do 1858 8 23 1 84 30 2 32 33 533 77 33 Vsega sku p . . . 166 1.065 657 99 ' v letih HO (Sl„, “«h.) 70 Objasnjujoče opomnje k izkazu po vzorci A, II. K prvemu primeru. Parcela št. 16 mereča 20 oralov bila je cela vcenjena v drugi dobrotni razred gozdovja. Po ogledu na samem mestu bilo je soglasno sè zapiski gozdarskega urada ugotovljeno, da je les le parcele spadal ves samo v en edini dobni razred in da je doba lesa iznašala 15 let. Poslednjič omenjena okolnosl je bila potrjena tudi s tem, da se je nekaj dreves na poskus posekalo in po tem seštelo, koliko imajo letnic. Izračun ploskve, na kateri je bil les pokončan, olajšala je pravilna oblika pai-cele in pa ta okolnosl, da je vsi e d tega, kakor je veter vlekel o požaru, oni del lesa, ki je ostal nezadet, malo ne po vsem v ravni potezi omejen. Po katastralni mapi sestavlja parcela (in tako se je našlo tudi na ogledu) pravokotnik, katerega stran po dolgosti iznaša 200, a stran po širokosti 160 sežnjev. Do 100 sežnjev dolgosti je lesovje po vsem uničeno. V pozemlji, ki se lega neposrednje drži in meri 10 sežnjev na dolgost in 160 sežnjev na širokost, torej en oral površine, uničeno je lesovje na nekoliko manj nego polovici ploskve ter je bila ta ploskev vestno cenjena, da ima 650 Q sežnjev. K drugemu primeru. Gozdna parcela št. 25 je vcenjena v več dobrotnih razredov, a dobrotni razločki niso razmejeni in niti približno včrtani v mapi. Torej ovedba po posameznih dobrotnih razredih ni bila mogoča. A nasproti ugotovilo se je iz zapiskov gozdarskega urada soglasno s tem, kar je pokazal ogled na samem mestu, da je cela gozdna parcela imela lesovje treli različnih dobnih razredov, in da je doba (starost) istega iznašala na 200 oralih 20 let, na 200 oralih 40 let in na 100 oralih 60 let. Požar ni ostal na ploskvi zdržema raztegneni, nego je sezal na mnogo gozdnih kosov, ležečih vsak sebi. Z merjenjem posamnih kosov se ni dalo najti, na kateri skupni ploskvi vsakega dobnega razreda je bil les povsem uničen. Po tem takem obtaknila se je glede vsakega dobnega razreda po ena poskusna ploskev od enega orala 1er na nji poizvedela stopinja poškodbe, to je, razmerje med lesovjem na oral, kar ga je bilo uničenega in kar ga je ostalo celega, preštevši debla ostavša nezadeta v primeri k številu uničenih debel, katero so kazali najdeni panji in ostanki korenin, in takö je prišlo na dan, da je bila v dobnem razredu 20 let polovica lesa na oral, v dobnem razredu 40 let tretjina lesa na oral, in v dobnem razredu 60 let četrtina lesa na oral uničena. Iz tega izhaja vseskupna poškodba: v dobnem razredu 20 let 1/2 od 200 oralov = 100 oralov; v dobnem razredu 40 let 1 20 21 22 Po djanskem pripisilu davka prihaja za razdobje merodavno po stolp. 17 od lota, katerega se pri- * peti la ujima, računeč nazaj, davka sk n p a j za leta na oral število let davka na oral Po le tem bi na iloskev, na kateri je bil les poškodovan mereči prišel odpis davka od 0 p o m n j a «1. 38 50 19 25 gl- 1830 1889 do 1883 1882 1881 85 1830 1830 1889 do 1883 1889 do 1885 gl- oral 23 1 70 7 93 □ sel 1 45 Vsega skup. 22 195 V operatu zeniljarinskega katastra je zapisan -. Turnus z 80 leti. Lesna masa z 80 sežnji na oral. Zmesna razmera trd — — mehek l- — Srednja prirast trd — mehek . . I seženj. Gena, odbivši troške proizvoda in dovažanja 1- gl. 65 kr. na seženj. Potrošek za gozdopažnjo in obdelovanje ... 80 kr. na leto. 25 Davkovni okraj Obrazec B. Davkovna občina Izkaz o davkovnih odpisih niže imenovanim plačevalcem zemljarine dovoljenih zarad poškodbe prirodnega donosa, pretrpljene dne........po................na podlogi zakona od 6. junija 1888 (Drž. zak. št. 81). 1 2 3 4 5 6 7 8 Tek. št. Davkovcev Dovoljeni iznos odpisa na Opomnja i in c stanovališče hišna št. zemljanih prikladih skupaj gl- 1 kr. gl. 1 kr. gl- 1 kr. % 1