Leto LXYIL, št, 125 Ljubljana, četrtek 4» oktcb* 3 I934 ixnaja rsak dan popoldne, lzvzemfii nedelje in praznike. — Inaeratl do SO petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji tnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jug-oslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon: 3122. 3123. 3124, 3125 in 312« Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon St~ 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 103- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. DELO IN NALOGE JNS za telesno vzgojo dr. Andjelinovie o vlogi Jugoslovenske nacionalne stranke v našem političnem življenju Užicc, 4. oktobra. Na sreskeon sestanku JNS je imel minister za telesno vz.gojo dr. Grga Andjelinovič daljši govor o sedanjem političnem položaju. Pri tem se je spomnil političnih strank izpred vojnega časa, ki so bile organizirane v skladu s tedanjimi razmerami našega naroda. Svojo tedanjo nalogo so v nekdanji svobodni Srbiji, v črni gori, kakor tudi v Avstro-ogrski popolnoma v redu izvršile. Ker pa morajo biti stranke fcraz razmer, v katerih narod živi. e*e je po zedinjenjn pojavila potreba, da spravimo dvoje politično življenje v soglasje z novimi razmerami v naši državi. Zato so naše stranke kolebale, ker se še niso znašle med tradicijami izpred vojnega časa in novimi političnimi razmerami po zedLnjenju. Stare stranke tega seveda niso mogle takoj storiti in so zato zahtevale kompromis med starimi zahtevami i>n novimi potrebami. Priznali pa je treba, da so to hotele doseči na pošten način. Stranke pred 6. januarjem 1. 1&29 so imele mnogo slabih »irani in mnogo napak, priznati pa jim je treba tudi razne pozitivne strani njihovega dela. Vsi smo več ali manj pripadali starim strankam. Ni t.reta, da se tega sramujemo. Delali smo v tedanjih razmerah tako, kakor smo mislili, da bo najbolje. 6. ianuar 1929 pomeni tretjo dobo v razvoju naših političnih strank. Politično življenje je bilo za tren .itek ustavljeno, vendar jza je nova ustava vnovič poklicala k življenju. Stranke so s»e morale prilagodit: novim razmeram in novim nazi ran jeni ljudstva o političnem Življenju, ce so hotele poe»eči kot koristno orodje v državno politiko. Mi smo svojo stranko postopno organizirali in jo izpopolnjujemo v skladu s temeljnimi načeli naše države. Zato smo prevzeli rudi dolžnost, da smo nosilci in odgovorni činitelji nacionalne politke. Stranko smo jstannvili v najhujših političnih in gospodarskih časih. Pri svojem delu in pri organizaciji stranke smo lahko grešili in delali napake, kakor to delajo vse politične ftranke, zlasti mlade in na novo ustanovljene, vendar pa se nam je posrečilo ustvariti stranko, ki obsega vse dele našega naroda in ki je tako rekoč proporcionalno razširjena po vsei državi. Hkratu smo imeli v tistih hudih časih pogum, da prevzamemo odgovornost za državno politko in da jo podpiramo tudi v časi. ko to ni bilo popularno. To je naša zasluga, ki nam jo bodo morali v bodočnosti priznati. Prepričan sem, da se bomo pri tem delu, tako kot stranka kakor kot politični voditelji s časom izžrpali. Po mojem mnenju pa so stranke zato tu, da v gotovem Času izvrše naloge, ne da bi pri tem seb varovale. Omemti pa moram, da sedaj. žal. ne vidim možnosti, da se sporedno z nami razvija politična gripaciia v doslednem času. ki bi mogla za nami prevzeti breme javnega dela na svoja bremena. Povratek k staremu in k starim načelom ne rešuje vprašanja Takim političnim organizacijam ne moremo priznati politične ravnopravnosti. Moje osebno mnenje je. da mora stranka prevzeti polno odgovornost in da je treba izročiti popolno oblast v obliki političnega monopla. da pa se mora na drugi strani pojaviti tudi druga jugosloven-ska gripaciia, ki nai po gotovem času prevzame delo r>rve. ko pp ta izčrpa. Kako stoje zdaj stvari? Jugoslovanska nacionalna stranka je edina, ki lahko pokaže plodove svojega dela in na svoje uspehe. Poleg vseh nedostatkov moram zopet naglasa ti dve dejstvi: našo proporcionalno razširjenost po vsej državi in našo pripravljenost, da nosimo odgovornost v najhujših dneh naše države. Nočem trditi, da so naše. napram drugim državam relativno urejene razmere naša zasluga, vendar pa smo bili pri tem delu činitelj, ki ga ni mogoče podcenjevati. Uspehe naše države v zunanji politiki moramo pripisati smeri, ki jo je začrtal naš vladar. Tej politiki smo tudi mi dali svoj prispevek in bili mali sodelavci te velikopotezne politike. Nas napadajo, da smo reakcionarci. će to velja za naše stališče proti tistim, ki iščejo pomoči od zunaj za svoje politične idej" in ki si postavljajo za svoj cilj, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli naše države, ali ki hočejo svoj politični program ustvariti z nezakonitimi sredstvi, potem pravimo, da smo še premalo reakcijonarni. Prišli smo do veljave v času, ko v evropskem političnem življenju prevladujeta dve skrajnosti, čisti parlamentarizem in diktatura v raznih oblikah. 2al je naš parlamentarizem doživel svoj polom 1. 1928. Našim političnim razmeram in narodu, ki se šele razvija, čisti parlamentarni režim nikakor ne ustreza. To sem javno trdil že tedaj, ko sem bil član demokratske stranke. Diktatura, kakor se pojavlja v večjih al. manjših zelo naprednih državah, pa tudi ni v skladu z našimi razmerami. Zato smo morali najti drugo obliko, ki bolje ustreza razmeram in duhu našega naroda. Ohraniti smo morali načelo demokracije, obenem pa ga združiti z načelom avtoritete. V tem pogledu mislim, da ustava, ki nam jo je vladar poklonil, popolnoma odgovarja našim potrebam ir našim razmeram. Ta stran naše ustave je najboljše izdelana in recipirana v našem strankarskem programu. Mi smo se v tem oziru obvezali, kakor se sploh obvezali za smer politike, ki jo je uvedel Nj. Vel. kralj 6. januarja 1. 1929 in v ustavi od 3. septembra 1931. Naravno je. kar sem že poudaril, da smo pri tem delu napravili tudi napake, mislim pa. da so pozitivne strani našega dela še vedno močnejše in večje kakor naše napake. Jugoslovenska nacionalna stranka je edini odgovorni politični činitelj, s katerim naš narod lahko sodeluje pri državni oblasti. Zato je čisto naravno, da se v njej zberejo vsi, ki hočejo v našem javnem življenju sodelovati. Napetost v Grčiji Borba za volilni zakon — Vojaštvo v strogi pripravljenosti — Kondilis pripravlja diktaturo Atene, 4. oktobra. Včeraj ropoldne je imel ministrski svet seio, na kateri je razpravljal o političnem položaju- Po seji je KondMis izjav 1 zastopnikom tiska, da je mnistrski svet sklepal o novem volilnem zakonu, k: bo predložen parlamentu, kakor tud: o zakonu, s katerim naj se osnuje nov kilkisk-i departement. Po sprejetju teh dveh zakonov bo vlada zavzela svoje definitivno stališče g-lede razpust tve parlamenta in razpisa volitev. Ce razpust parlamenta ne bo mogoč na podlagi lastnega sklepa po ustavi, bo Izvršen s posebnim odlokom, za katerega bo prevzela odffo-vomost vlada sama. Volitve bodo razpisane č:m prej. Novi parlament bo ime! nalogo, da izvede revizijo ustave. Predsednik vlade Tsaldaris je novinarjem potrdil, da je ministrski svet sklepal o omenjen h dveh zakonih, vendar pa je >dločno demantiral, da je sklepal tudi o razpustu parlamenta in razpisu volitev. Po informacijah vlada h listov je ministrski svet sicer razpravljal o tej stvari, vendar pa ni spre;el nobenega konkretnega sklepa, ker se Tsaldaris ni hotel izjaviti o njej. Medtem se stalno vzdržujejo glasovi o nameravani proklamaciji d ktature Kondi-Tsa. Vojaštvo v Atenah, b rodo v je in letalci so v popolni pripravljenosti. Vojaštvo je zasedlo tudi mestno gledališče, ki stoji nasproti poštnega ravnateljstva. Venizelos, ki se mud; na Kreti, je izjavil zastopnikom tiska, da ne veruje, da bo Tsaldarisova vlada izvedla volitve, ker razpusta parlamenta ni lahko izvesti po ustav-.fcm potu- Venizelos je dodal, da bo poslal predsedniku republike Zaimsu brzojavko, v kateri ga bo pozval, naj ne uveljavi volilnega zakona, k: bo sprejet v parlamentu. Japonski militarizem Odpoved washingtonskega pomorskega dogovora Priprave za nadaljnje oboroževanje London. 4. oktobra. AA. Viceadmiral Ja-mamoto, japonski delegat na preliminarnih pomorsk h razgovorih v Londonu, je izjavil, da bo Japonska odpovedala \vashing-tonsk: in londonski pomorski dogovor, ter ponudila nov svetovni načrt pomorskega sporazuma. Ce se Velika Britanija in Zedi njene države definitivno sporazumejo, je dejal admiral, bo sedanje trenje zaradi razmerja med pomorskimi silami končano. Japonski načrt temelji na omejitvi napadal nega orožja. Ideal Japonske je, da smejo imeti vse države takino orožje, da si bodo z njim zavarovale svojo svobodo, nobena država pa ne sme imeti orožja, s katerim Rakovski rr.ski poslanik v Sofiji Moskva. 4. oktobra, č. Lieti poročajo, da je sovjetska vlada bivšega ruskega poslanika v Parizu Rakovskega znova akreditirala za diplomatsko službo in ga imenovala za ruskega posla«] ka v Sofiji. Pred leti so Rakov-kega, ki ie simpatiziral s Trockim. nenadoma odpoklicali iz Pariza, ga izključil-: iz komunistične stranke in pregna-M v S birijo V zadnjem času pa ga je Stalin pridobil zase i« ga. znova rebabiritiraL bi mogla ogražati druge države. London, 4. oktobra \v Kakor poročajo »Times« iz Tokia, je vojno ministrstvo razširilo letake, v katerih se zahteva gospodarska reorganizacija države n močna vojska. Japonska mora braniti ne samo Mandžurijo, ki je trikrat večja kot Japonska, temveč stoji nasproti tudi Sovjetski uniji, ki je po izvršitvi petletke postala vojaško zelo močna država. Več ko Ć000 letal je pripravljenih, da napadejo Japonsko, ki ima samo tisoč letal. Japonska potrebuje najmanj 3000 letal, ki bodo skrbela za to. da Japonska ne bo premagana v zraku. Obisk francoskih letalcev v Italiji Pariz. 4. oktobra. AA Iz Rima poročajo, da so francoske leta'ce. ki so včeraj popoldne tja priletel . da vrnejo obisk italijanskim letalcem kar najsvečaneje sprejeli na letališču Centocellu Pri sprejemu francoskih letalcev so bili navzočni tudi državni podtajniki za vojsko, mornarico in letalstvo ter mnogi zastopn ki italijanskih vojaških in civilnih oblasti Nova pogajanja o vzhodnem paktu London, 4- oktobra. Kakor poroča diplomatski sotrudnik »Daily TeJegraph«, je francoska vlada sklenila pričeti nova pogajanja o severovzhodnem paktu- Pn tem misl. predvsem na Poljsko in Nemčjo. Dokler bodo trajala ta pogajanja, bo vprašanje trancosko-ruske zveze ostalo v ozadju, ker se Barthou, kakor poudarja omenjeni list, zaveda, da bi franco^ko-ruski sporazum morda pomenil konec francoske zv&ze S Poljsko. Francoska politika stremi torej za zboljšanjem odnosa je v do Poljske in Nemčije ter je po temeljiti proučitvi odgovorov teh dveh držav g-lede severovzhodnega pakta pr šla do prepričanja, da ne izključujeta možnosti sporazuma. Odmev sofijskega obiska v Nemčiji Berlin, 4. oktobra. Glede na zbližanje Bolgarije in Jugoslavije piše >Germania«, da se zasluga zanj po pravici pripisuje kralju Aleksandru, će se v zvezi s tem govori, da bo Jugoslovenski kralj predlagan za Noblovo mirovno nagrado, je to značilno za odločno miroljubnost obeh narodov, ki sta si preko vseh razprtij podala roko. Tudi >Volkischer Beobachter« naglasa, da je postalo jugoslovensko bolgarsko zbližanje stvarnost. Spomenik kralju Petru v Parizu Beograd. 4. oktobra, p Agencija H a vas poroča, da namerava udruženje bivših bojevnikov, ki so bili v vojski ujeti, a so pobegnil : iz ujetništva, postaviti v osrčju Pariza spomenik blagopokojnemu kralju Petru I. Osvoboditelju. Spomenik bo izdelal vojni invalid Maksim Ral de la Sarte. Kakor znano se je francosko-nemške voi-ne 1. 1870-71 udeležil kot francoski častnik tudi pokojni kralj Peter. V boju so ga Bavarci ujeli, vendar pa se je kmalu osvobodil, preplaval reko Loiro in s« zopet vrnil v francosko vojsko. Za svoje junaštvo je bil odlikovan s križem častne legije. Fran coski bojevniki nameravajo postavit ta spomenik v znak velikega prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo. Upokojitev Beograd. 4. oktobra. Upokojeni so učitelja Božidar Mohorčić pri Sv. Petru v Savinjski dolini ter Mirko Kožulj v Mariboru in učiteljici Olga Terenta v Loki pri Žuzmu ter Berta Brence v Mariboru. Neresnične vesti o zaroki Kemala paše Tirana. 4. oktobra- AA V uradnih kr<> gin demantirajo glasove o zarok- sestre kralja Zo^a s predsednikom turške repu-^1:Ve Kemak>m oaš^ Politična kriza v Španiji, Težavna pogajanja Lerrouxa za sestavo nove vlade — Nevarnost novega prevrata Madrid, 4. oktobra. AA. Kriza vlade še ni rešena. Radikalni prvak Lerroux je naletel pri sestavljanju no*<- vlade na hude ovire. Snoči so mislili, da je vlada v bistvu že sestavljena. Vse pa kaže, da bo sestavljena šele danes. Levičarski krogi, ki so proti kombinaciji Lerroux-Robles, smatrajo, da je ta vlada izključena, ker se Lerroux in Robles ne bosta mogla zediniti v vprašanju delavskih organizacij, kakor tudi v vprašanju Katalonije in Baskov. Pogajanja za sestavo vlade se nadaljujejo. Med tem so oblasti izdale vse potrebne varnostne ukrepe. Ponekod so se pojavili glasovi o možnosti prevratnega poizkusa s strani levice. Notranji minister je snoči izjavil, da ga politika ne zanima več in da je sedaj vso pozornost posvetil pobijanju revolucionarnega pokreta, ki naj po njegovih informacijah izbruhne že danes. Kralj Alfonz za ohranitev enotne Španije Madrid. 4. oktobra t Bivši kralj Alfonz je poslai vodji špansknh monarhi-stov p:smo, v katerem se najprej zahvaljuje z.^ izraženo sožalje ob smrti infanta Gonzale, nato pa poudarja, da je sedanji politični položaj v ^raniji zelo kočlj-iv. ker ye nastopila velika nevarnost, da se Španija razkosa. Z^to poziva vse monarhiste, pa tudi nemonarhiste, naj se borijo proti tej nevarnosti. Tudi sani bo storil to, kar bo treha. Db koncu dosta vira. da je ohranitev zedinjene Španije sedaj najvažnejše vprašanje. Vsa ostala vprašanja so manjšega pomena. Avstrijska »Rjava knjiga" Službeni podatki o ponesrečenem julijskem uporu narodnih socialistov v Avstriji Dunaj. 4. oktobra č. Včeraj je avstrijsK*1 vlada izdala svojo »Rjavo knjigo«, v kateri so zbrani službeni podatki o julijskem uporu narodnih socialistov. Brošura obse?a 120 strani in vsebuje tudi več slik. Po navedbah »Rjave knjige« so avstrijski narodni socialisti prejemali iz Nemčije propagandno gradivo in denarna sredstva. Nji-hova ilegalna stranka je bila tudi organizacijsko pod nem-škim vplivom, saj je bila sestavni del nemških napadalnih oddelkov. Brošura govori v nadaljnjem o sporu z Nemčijo, poudarja pa, da je bila ta publikacija i-zdana le zato, da se pojasnijo odnosi med Avstrijo in Nemčijo, kJ so obstojali v prevratnih dneh. Končno govori knjiga o dr. Dollfu^su in o pomenu njegove iz. gube za Avstrijo. Brošura navaja, da so uporniki, ko so vdrli v vladno palačo m ranili dr. Dollfussa. državnemu kancelarju dejali, da sta se uprli vojska in policija. Dr. Dollfussa so tako đovedJJ v »moto, da je pozval Feva. naj doacio pri Rintelenu. da se vzpostavi mir. Ptujska Glasbena Matica Ptuj, 2. oktobra. Te dni se je vršil v dvorani Glasbene Matice v Ptuju redni občni zbor pod predsedstvom šolskega nadzornika g. Gorupa, ki se je pred prehodom na dnevnim red spominjal v pretečenem letu umrlih članov Dostala Pavle, notarja Carlija in posojil ravnatelja Ferda Skuhala, katerih spomin so navzoči počastili s slava kldci. Potem je predsednik podal podrobno poročilo o delovanju Glasbene Matice. Sledilo je poročilo funkcijonarjev. Lz tajnikovega po ročila, ki ga je podal učitelj g. šterk, posnemamo da se mora tudi Glasbena Matica boriti s težkimi gospodarskimi posledicami, ki so krive, da ni zavod tako obiskan, kakor bi moral biti in da število gojencev napram drugim letom zelo pada. Vzrok temu pa je tudi, da se v mestu pečajo s poučevanjem glasbe ljndje, ki nimajo zato potrefone kvalifikacije Veliko je pa tudi odvisno od staršev, komu zaupajo svojo deco. Zavedati bi se morali, da je za vzgojo dece v glasbi edino poklican naš zavod, ki ga je potreba podpirati že iz na-cijonalnih ozirov Glasbena Matica ima tudi dobro izvežtoan pevski zbor, ki je priredil lansko leto več lepo uspelih koncertov, razen tega pa je sodeloval tudi pri raznih narodnih prireditvah in svečanostih. Glasbena Maaica je priredila tudi več domačih koncertov ter aranžirala tudi koncertne kvartete Glasbene Matice iz LJubljane, Maribora, Dumičičev in Šedelbauer-jev koncert ter nastop koroških pevcev. O delovanju Glasbene šole je podal izčrpno in zelo lepo poročilo učitelj g. šero-na. Iz poročila izhaja, da poučujeta na zavodu gdč. Ka*bajeva, ki je tudi voditeljica, in sicer klavir in elementarno teorijo, dalje g. šedelbauer Cenek violino, klavir, violončelo in zborovo petje. Za nadzorstvo šole je poročal g. Fras, ki je med drugim tudi poročal da se pod okriljem Gla«rt>ene Matice goji tudi šola mestne godibe pod vodstvom kapelnika g. Bernardija. Končno je izrekel vsemu učiteljskemu zboru gdč. Kabajevi. g. šedelbauerju in g. Bemardijn toplo zahvalo in priznanje. To in ono iz Laškega Laško, \. oktobra, Šmihelova nedelja je bila tokrat rekordna. Z-e v soboto popoldne so romale procesje vernikov (mani verni so šli gledat v Celjski kino »Union« sv. Antončka, vseh zaljubljencev patrončka) na prijazen šmihelski griček, napolnivši prijazno cerkvico viteškega premagalca teme. Mlačne-ži pa so poskrbeli v prvi vrsti za svoj telesni blagor pri Ojstršku, nato pa Še par »odpustkov« svojim izvoljenkam fn izvoljencem, bodisi medena punčka ali pa srček s stopnji ljubezni primernimi napisi Še večji nava1 pa je bil v nedeljo, šmihe-lovo nroščenje. lep dan in pa gasilska tombola so privabili na Srn hel več tisoč vernikov ter izletnikov, k* so kaj hitro po-medli z zalogami malih birfij Prav malo ie manikalo da ni šel na ražen j celo tom-Kolsk'" rfolvtek oitan iunček ki ga ie zadel sredine oktobra, da se je grozdje sladrlo. To oas tolaži, da bo letošnje vince vsaj %iadkot čeprav ga ne bo mmogo. V splošnem nismo prkieleJi mnogo več kot lani, ko je brla izredno siaba letina. Mnogi vinogradi v Slovenskih goricah so zadnja leta čedalje boij zanemarjeni. Vinogradniki ne morejo več najemati delavcev in gorice so neokopane. Denarja ni tudi za galico. Tu ki tam hirajo trte na tleh med plevelom rn ni več niti fooia v vsem vinogradu. Trta seveda ne rodi, če je ne neguješ, zlasti ne v takšnih letih kot sta bili zadnji. Mnogi so delali letos v goricah vse leto kot črna živina, a skoraj ves trud je bil zaman, bratev je bila slaba. Zadnje tedne so še napadle sladico grozdje ose in čebele, da so ostali marsikje na trti le pec-Jji. Toda nismo vajeni tarnati. Če nas kdo obišče, navadno misri. da nam je z rožicami postlano m da je biagostanje doma vedno in povsod v Slovenskih goricah, ker mkdar nič ne potožimo. Tudi zdaj nihče ne toži, da je slaba trgatev in da je moral •vse leto zaman in zastonj obdelovati vinograd. Veseli smo, čeprav Idjub vsemu trudu mnogi ne bomo niti pokusili letošnjega vina. Orm prej prodamo mošt, bolje je, ker prečiščenega vina bo precej manj. Pri manjših vinogradnikih, kjer že itak ne pridelajo mnogo, je še tem bolje, da spravijo mošt čimprej v denar, kajti pri nas spijejo ljudje vino mimogrede, če ga imajo. .Manjši vinogradniki so začeli brati že predzadnji teden prejšnjega meseca. Tako zgodnje bratve ni bilo že dolgo vrsto let. Grozdje je pa bilo tudi izredno sladko, čeprav ni bilo baš lepo, iMnogo ga je tudi se-gmilo. forned vseh vrst je bil rudi letos rizling rrajf>o$ j roden. Samorodnice. ki so jih obrali že vse septembra, so imele toliko tladlcorja. kot prejšnja leta vino. po 18 do 20 s-topinj. Belo grozdje so zečeK brati tu- Letošnje vince bo sladko V Slovenskih goricah v splošnem niso pridelali mnogo lam, ko je bila Izredno doba letina di v velikih vinogradih ob koncu prejffr>>e-ga tedna, ta teden bo pa bratev te skoraj povsod pri kraju. Ljudje so hiteli brati, ker je bilo groadje res že povsod zrelo ter posla j eno povsem in bi bilo ob nastopu slabega vremena mnogo uničenega. Toda pri nas so navadno zlate jeseni, letošnja je pa se posebno zteta, ko je tudi drugod lepo vreme. Skoraj ves september je bil solnčcn in tudi doslej se je se bocHo dan za dnem nad goricami temno sinje nebo četo brez oblačka. Bik> ni tudi navadno niti sapice, da so molčali klopotci. brači v vinogradnikih so se pa vprav topili v pravi poletni vročini. Že pri onih, ki so brali pred tednom, je rmel mošt povsod nad 20 stopinj sladkorja že pri prvem poskusu, zdaj pa ima mošt skoraj povsod v ljutomerskih in ormoških goricah povprečno po 25 stopinj sladkorja in neredko celo 38. Letošnje vino bo torej izredno sladko, najboljše zadnjih let. Morda bo celo boljše od 17. letnika. Lahko pa tudi rečemo, da bo slano, saj kupujejo mošt po 25 par za stopinjo sladkorja, torej po 6.25 Din liter, če ima mošt 25 stopinj slaikorja. To je tudi najvišja cena, ki jo je dosegel zadnja leta pri nas mošt. Gostilničarji se ne žaloste, da je tako drag letošnji pridelek, nasprotno, celo vesele se. NTe smemo reči. da je vino v gostilnah v Slovenskih goricah poceni. Našemu vincu doma pač ne more konkuriram dalmatinec. ki bi pa bil tudi pri nas cenej-Š'i od našega vina ... Ne smete se čuditi, če vam v Ljutomeru postrežejo z vinom, ki je po 16 Din liter. Sicer pa imamo v Ljutomeru tudi še dražje vino. Ljubljan-teni češče pijo cenejšega »ljutomerčana« doma kot bi ga v Ljutomeru, tola pri na** ljutomerčan ni v narekovaju. Da je letos vino po gostilnah tako drago, je razumljivo spričo slabe lanske letine, toda staro vino ni nič cenejše; morda bi bilo, če bi bila lanska letina boljša Mnogi so rado vt-dni. če se bo vino Še podražilo, ke' je letošnji pridelek tako pičel Poceni 1 «e nedvomno ne bo. Bodimo veseli: čim bolj ♦%'ano« bo tem slajše se nam bo zd:'}. In ker 'c bila letos bratev tako zgodaj, bo vince prt* 7 zavrelo, zato je prav. da aa b.> m.i m ral* počasi piti, kajti do prih >dme bratve je še dolgo. »SLOVENSKI NAROD«, dne 4. oktobra 1334 - " ' 11 ii' Praznik varstva živali Ljubljana, 4. oktobra. 4. oktober praznujejo po vsem svetu Ijubitadji Živali kot praznik sv. Frančiška A-siSkega, zaščitnika, živali. Ta dan posvečajo delu za lajšanje trpljenja človeštvu najbližnjemu brtju, živali. Živimo v težkih časih, ko je naša prva dolžnost, da pomagamo predvsem onim neštetim ljudem-trpinom, ki so jih brezposelnost, bolezen ali druga nesreča pahnili v bedo in pomanjkanje. Zato naj bo danes na* prvi poziv: pomoč in usmiljenje svojemu najbližnjemu, sočloveku-trpinu! Kljub težkim časom pa lahko mnogo storimo tudi za naše živali, ne da bi morali žrtvovati kdove kakšne materijalne dobrine. Lepo ravnanje na primer ne stane prav nič in vendar ga živali, ki pridejo kakorkoli v stik z ljudmi, tako zelo po-gTešajo! Naj bo zato naš današnji drugi poziv: usmilite se ubogih živali ter jim bodite zaščitniki in dobrotniki, ne pa mučitelji! Svoj tretji poziv pa naslavljamo danes na merodajne oblasti: Naša dolžnost je, oa dvigamo svoj protest proti nameravani uvedbi bikoborb v naši državi, zaenkrat v Zagrebu m Beogradu, kakor so poročali pred časom zagrebški listi. O tem so prinesli poročila tudi že inozemski listi, a Slovensko društvo za varstvo živali je v tej zadevi že prejelo pismen poziv od društva za varstvo živali iz Londona, ki je bilo obveščeno o nameravanih bikoborbah pri nas preko Belgije. Ves ktilturni svet se bori proti temu najsurovejšemu načinu trpinčenja živali, a mi r-aj ga na novo uvajamo, kakor da bi današnji rod ne bil že itak dovolj oropan sleherne srčne kulture! In čemu vse to? r>a bo našlo nekaj človeških pijavk zopet uspešno sredstvo za .izsuševanje že itak suhih ljudskih žepov! Sočutje z ljudmi in sočutje z živaljo, končno pa tudi dostojanstvo naše kulture zahtevajo, da državna oblast pod nobenim pogojem ne dovoli uvedbe bikoborb v naši državi! V žalostnih razmerah praznujemo letos praznik varstva živali. Bodimo na straži, da se težko stanje vsaj ne poslabša! SK>v. druStvo Za v»r*tvo živali v Ljubljani Gugalnica Ljubljana, 4. oktobra. Olge Scheinpftugove deflacijska veseloigra v štirih dejanjih (7. slikah) z naslovom »Gugalnica« ima po Češkoslovaškem izreden uspeh in tudi nemški odri se zanjo zanimajo. Napisala Jo je vele-priljubljena praška igralka, ki piše sodobne romane in novele ter vsako sezono vsaj po eno stvarco tudi za gledališče. Njena prva drama >Ubiti« je žela v Plznu prav posebno močan uspeh, in plzen-ski gledališki ravnatelj mi je dramo priporočal kot jako primerno za prevod in uprizoritev na ljubljanskem odru. Videli pa smo Scheinpflugove »Okence« v minuli sezoni in zdaj so uprizorili njeno -~Gugal-nico«. Kako postane dandanes človek čez noč bogataš in zopet revež, kako dandanes čez noč ostaneš brez službe, jutri si že fakrikant. a kmalu zopet brez vsega, da ni den&r prav za prav nič, a mergija, podjetnost in veselje do dela vse, da se zdrav človek nikoli ne uklone usodi, nego si jo sam zmerom iznova ustvarja. — to je hotela na zabaven, malo zamišljen, malo melanholičen način pokazal tehnično zelo snretna le nekoliko racionalno usmerjena dramatikarca. Ne gre Ji za popolno umetnost, nego postavlja svoje maie ljudi, kuharico sobarico, deklo. mehanika, hišno gospodinjo, njeno sodobno samosvojo hčerko trgovčiča in no+arja v deflacijska čas. ki jih meče navzgor in navzdol kakor gugainico, a pri tem metanju ven- darle ne izgube svojega značaja, svoje filozofije. Zlasti sta zabavna starikava kuharica Mari, ki gleda ves svet in vse življenje s stališča kuhanja in kuharskih receptov, pa njen čestilec Vaclav, ki kot kremenit poštenjak v trgovanju nikoli ne zleze na zeleno vejo. vzlic temu pa ne omaga v svoji podjetnosti. Zabaven značaj je me hanik Vena, ki se fanatično zaljubljeno ukvarja z motorji in jih pozna kakor zdravnik bolnike, a se ne zna baviti z ženskami... Cela vrsta originalnih sodobnih človečkov, ki gledalce zabavajo, a spravljajo obenem v zamišljenost. Igrico so v režiji g. Mil. Skrbinška prvič izvajali v nedeljo zvečer v skoraj praznem gledališču. Kar je bilo občinstva, pa se je menda prav dobro zabavalo. Vrlo simpatična gospa, popolna dama Marv. hišna gospodinja in bogataška je ga. Medvedova, njena temperamentna in samosvoja moderna hči Anamarija je ga. Mira Danilova, glavno ulogo famozne kuharice Mari ima ga. Polonica Juvanova, ljubka sobarica Marion je gdč. Št. Frat. nikova robustno zdrava in zmerom lačna dekla je ga Gabrijelčičevt^ trgovčič in končno krošnjar je g. žeJeznik. mehanik eruptivne ljubezni in jeklene vztrajnosti ob motorjih je g. Jan, a resigniran filozof notar g. Upali. Imenitno realistično kuhinjo je postavil novi naš scenograf, g. arh. E. Franz. Fr. G. Nenadna srart mnr^h-škega profesor!?- Laško, 3. oktobra. Znani prijatelj naš h planin profesor na zagrebški univerzi dr. Ivan Angelo R u s-pini se ie napotil v torek na Lisco. Star je bil že 62 let, vendar je pa še navdušeno hodi! po planinah- Z večjo družbo je bil namenjen na Lisco, pa mu je tik pod vrhom postalo naenkrat slabo, da se ie onesvečen zg^udii ob pot: in kmalu izdJhnil. Zadela ga je srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali včeraj v Zagreb, kjer bo pokojni pokopan. Dr. Angelo Rnspini je bil rojen 26. aprHa 1872. v Osijeku, kjer ie dovršil gimnazijo. V Innsbrucku je študiral bogoslovje in položjl doktorat iz teologije. Za vseuč;-iiškega profesorja se je habilitiral v septembru 1908, i-n sicer iz cerkvenega prava. Pozneje je postal redni profesor na bogoslovni fakulteti zagrebške univerze. Od leta 1^18 do 1919 je bil tod1 rektor, več let pa dekan bogošiovske fakultete. Bil je papežev častni komornk in marljivo se je udejstoval tudi kot publicist. Razstava znamk v Zagrebu Ljubljana, 4. oktobra. Zadnje čini septembra je Hrvatsko fila-tellstično društvo v Zagrebu priredilo svojo redno letno razstavo, ki je z raz* stavljenimi objekti pokazala silno zanimanje jugoskrveriških filatelistov za slovenske znamke. Predsednik ju gos lo venske filatelistične zveze, tudi ljubljanski javnosti dobro znani bivši direktor naše železniške uprave g. Evgen Derocco i«z Beogra" da je razstavil na novo obdelan del svoje specialne izdelke slovenskih portovnih in novinskih znamk. G. S. Hirschl tudi svojo zelo zanimivo obdelano specialno zbirko slovenskih novinskih znamk. Znani fi* latelistični pisatelj g. Gregorčič iz Zagreba je razstavil svoje slovenske special" he zbirke in svojo zgodovinsko zbirko. G* Jvanac iz Zagreba nam je predočil obdelavo specijalne slovenske 2birke krtifor-mno deru Zvezne komisije. G. ing. Fleck je razstavil nenavadno bogato in dragoceno zbirko slovenskih znamk z obeski iti krasno obdelane hrvatske znamke. G. Signrund iz Beograda je pokazal prav le" po specialno 2#>irko slovenekih znamk po 15 in 30 Kf. G. Novak iz Zagreba Je razstavil nekaj bosanskih In •lovenskih spe-cialitet, drugi pa bogate fcbirke Jugoslavije, Bosne, stare Avstrije, črne gore, Medjimurja, Srbije, itd., a posebno mnogo zbirk je rasStavila tudi mladina v največje veselje starejših zbiralcev. Med odlikovanci so ing. Fleck, Gre- gorčič rn Novak dobili srebrne plakete; gg. Derooco in H i me hI pa srebrne medalje, razen njih je bilo pa odlikovanih še nekaj drugih zbirk z enakimi odlikovanji in bronastimi kolajnami. Kot 3astopniki ljubljanskega filatelističnega društva sbo se razstave udeležili tudi predsed. g. dr. GrasseHi s tajnikom £• Veseličem in odbornikom g. Stavcem. Povsod prirejajo filatelistična društva razstave, zato je pa tudi že čas, da nam veliko filatel i stično razstavo priredi tudi Slovensko filateli-stično društvo v Ljubljani, saj morajo kenčno naši zbiTalci (pokazati tudi svoje zaklade slovenskih znamk, ker tako bogatih ni nikjer na svetu. Brezposelnost v Ljubljani Ljubljana, 4. oktobra. Ko se bliža, zima, se običajno poviša tudi število brezposelnih. Povečajo ga. zlasti sezonski delavci, ki poleti dobe nameščen je, pozimi so pa spet na cesti in se zato obračajo glede podpore na Borzo dela. Čeprav je pomanjkanje dela precej občutno, vendar Ljubljana v tem pogledu ni na najslabšem. V drugih mestih je težaški stan zastopan med brezposelnimi z največjim odstotkom, pri nas pa prevladujejo druge stroke. Statistika prejšnjega meseca nam kaže, da je ostalo od avgusta 874 nezaposlenih, od tega 731 moških. V septembru se jih je na novo prijavilo 470 (327 moških), delo pa je dobilo 469. Borza dela je posredovala v 47 primerih za namestitev. Ob koncu septembra je ostalo nezaposlenih 652 moških in 194 žensk, skupno torej 846. Borza dela je v preteklem mesecu izplačala 28 626 dinarjev podpore. Med novimi prijavljenimi aezaposlenimi je najbolj prizadeta strojna pa tudi lesna industrija, brez službe je pa tudi prav mnogo krojačev in čevljarjev. Pomajkanje dela se občuti močno v gradbeni stroki. Ob koncu septembra izkazuje statistika nezaposlenih v lesni industriji*86. krojačev in Čevljarjev 57. v strojni industriji 55, kovinarjev 45, grafikov 39 itd. Pričakuje se, da se bo število brezposelnih povečalo zlasti v gradbeni stroki. „šola in dom" v Mariboru Maribor, 4. oktobra. Snoči se je vršil v dvorani kina >Apo-lo« dobro obiskan občini zbor mariborskega društva >šola in dom« Predsednik, prosvetni inspektor g. Poljanec. je pozdravil toplo vse navzoče, zlasti pa župana dr. Lipolda. nato je pa podal poročilo o delovanju društva. Društvo *šola in dom« posreduje med sta-Ši in šolo na ta način, da prireja roditeljske sestanke na posameznih šolah. ob takih prilikah pa tudi poskrbi za primerna predavanja. Na teh sestankih so obravnavali tudi razna aktualna vprašanja Starši so se opetovano pritoževali, da kljub dijaškim knjižicam pravočasno ne zvedo za napredek svojih otrok. Vsa predlag-ana sredstva ne zadoščajo in je uspeh v tem pogledu samo tedaj, če stopijo starši od časa do časa v šo lo. Novi odbor naj bi sprejel predsednikovo zamisel, da bi o konferencah obveščalo starše časopisje. Na občnem zboru se je tudi razpravljalo, da bi se delikatne zadeve glede napredka. pridnosti in vedenja učencev obravnavale med štirimi očmi. Društvo >šola in dom« je ustanovilo tudi vzgojno posvetovalnico za težko vzgojljive otroke, ki jo vodi strokovni učitelj Franc Martine. Organizacija apelira tudi na učitelje, da ne rabijo proti učencem trdih in poniževalnih izrazov in poni-2 ževalnih kazni. Društvo je lani za vse Šole v Mariboru in okolici priredilo dve kino-predstavi. Mariborska organizacija je včlanjena tudi pri zvezi v Ljubljani, kjer jo zastopata dva člana. Zveza bo izdala za naše šole cenene, komentirane izdaje srbohrvatskih tn francoskih klasikov, ki bodo veljale od 6—10 Din. Na koncu je spregovoril še župan dr. Lipold, ki se je zahvalil društvu za delovanje in mu tudi obljubil svojo pomoč. Eeoriz? Hovanščine" premiera „Migo" Ljubljana, 4. oktobra. Prva repriza ^Hovanščine« je imela prav dober odziv v publiki: gledališče je bilo skoraj polno in ljudje so kazali dovolj zadovoljstva. Predstava je bila glede so-listovskih podajanj deloma na premierski višini, deloma še izklesanejša in mirnejša, orkester odličen, balet vrlo zanimiv in vse-skoz točen, a zbori so mestoma popustih. Zaključni mešani zbor 1. dej. je bil šibak in zlasti po nedostatnih basih skoraj medel, zaključni zbor 3. dej. je padel, kakor prvič, da je orkester zelo pametno rajši onemel, a tudi zaključni zbor zadnje slike ni bil več na višku, zavito pero je torej v zboru odnehalo in ga bo treba znova pritegniti Vobce opozarjam, da se moški zbor, stoječ pred rampo na desni strani, preveč umika za kulise, namesto da bi bil ves na odru. V splošnem želim, da bi kazali go. spodje moškega zbora v mimiki in igri še več duševnega sodelovanja, v mimiki, kretnjah in vsej igri; so med njimi togi tipi — mrtvi obrazi in mrtve duše. Pevec zbora mora igrati z očmi. licem, rokami in vsem bitjem kakor solist, da ne moti. Kdor tega noče ali ne zna, ne spada na gledališki oder. In vse reprize morajo stati na premierski stopnji agilnosti in napetosti. Pozor torej! Izrecno naglašam. da so v zboru nekateri odlični po pazljivi, Živahni igri in vztrajnem petju: Joško Rus n. pr. stoji z Jelnikarjem, perkora in še nekaterimi zmerom v ospredju. Izvrsten je bil zopet g". M. Rus kot stari knez Hovanski. imeniten v spevu in maski pisar g. Banovec, znatno boljši knez Golicin g. Martec, zopet prav dober g. Janko in GO«tič, prvak plemenitega petja pa seveda g. Betetto. Nova je Dlla Marta fra, Tlerrv-Kavčni-kova. Partija Ji ne more popolnoma ustrezati; njen svetli meszosopran ne more dovolj patftoeno zadovoljevati nižift, dasi se lepo uveljavlja v si-ednjih in viSjm legah izredno rftzsežne in objem ne uloge. Njena odlika So dramatiko ostrejše, igralski razgibane uloge. Odlično je zapela pesem na klopi v prvi sliki 4. dej. V splošnem pa je kot rutinirana umetnica podajala vseskoz zajemi jiVo kreacijo in prejela dva šopka. V drami, ki je bila malone brez gledalcev, so uprizarjali ljubezensko zgodbo pariškega dekleta v treh dejanjih Mi^o, dekle e MontpamaSo« iz peresa M Achar-da. Odlikovala se je ga. Mira Danilova s svojo Josetto; izvrsten je bil g. D^neš kot mož in v epizodni ulogi g. Kralj: posebno zanimanje pa sta zbujali novi igralki, gdč. Tuši RaineTJeva in gdč. Štefka FtatnikO-I v», obe vrlo simpatični in že dosti odra privajeni, zato mirno in učinkovito nastopajoči mladenki. Več po prvi reprizi. Fr. G. Kupu] domače blago Ljubljana, 4. oktobra Naš narod ječi pod pezo težkih trospo-darđkih razmer. Prav občutno ao prizadeli vsi sloji od kmeta preko delaven, uradnika, obrtnika, trsovca in industrik\a- Kot država, pretežno agrarnega značaja, snio navezani na eksport naših kmetiiskih pridelkov in lesa. Ker se drmie države radi svetovne coepodars-k*? krize zapirajo, fe nas izvoz znatno padel. Kljub temu pa še vedno kup j jemo v inozemstvu take industrijske proizvode, ki ©e v dovoljni meri že izdelujejo doma. Ker niso zaposleni tovarniški in obrtni obrati, tudi niso zaposleni ne delavci in ne uradniki in armada brezposelnih raste od dneva do dneva. Seveda pa trpi pri tem tudi kmet, ki svojih pridelkov ne more prodati brezposelnim, pa tudi zaposlenim ne v dovoljni meri radi njih mizernih plač- Da se tem j zlu delno odoomore, tenko pomagamo vsi sloji na ta način, da vedno in povsod propagiramo nakup domačega blaga. >Svoji k svojimi nni bo deviza vsega naroda. V tem znameniti priredi Narodna odbrana teden akcije :Svqij k svojinu od 7. do 14. trn. Propaganda e»e izvede z velikim zborovanjem v nedeljo 7. oktobra ob pol 11. uri v Ljubljani v dvorani hotela Union, e članki v časopisju, predavanji v radiu, s propagando v kinematografih, predavanji v vseh oenovnih. me?čant*kih in srednjih šolah, izvešenjem več ti^oc lepakov in ličnih propagandnih tablic i- t. d. Ta teden zaključi veliko zborovanje v Zagrebi in drugih mestih. Podobna zborovanja se vrše po vsej državi. Pozivamo vso zavedno javnost, da se priključi tej akciji. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. četrtek, 4. oktobra: Gugalnica. Red četrtek. Petek, 5. oktobra: zaprto. Sobota. 6 oktobra: Hlapci. Premiera. Izven. Nedelja. 7. oktobra: Migo, dekle z Mont-parnasa. Izven. Premiera Cankarjevih >> Hlapcev«, ki jih režira g. Ciril Debevee, bo v soboto 6. oktobra. Zasedba glavnih vlog je sledeča: Jerman — g. Debevec. Lojzka — gdč. Boltarjeva, župnik — g. Skrbinšek, Komar — g. Potokar, Hvastja — g. Lipah, Kalander — g. Cesar. To je prva predstava nameravanega Cankarjevega ciklusa, ki ga vprizori letos Drama v novi režiji in novi zasedbi. Podrobnejše poročilo prinesemo v bodočih dneh. Predstava bo izven abonmaja. V nedeljo 7. t. m. bo prva repriza Achardove igre v treh dejanjih r>Migo, dekle z Montmartrai, ki je vzbudila pri premieri mnogo prisrčnega smeha, ter je imela topel uspeh. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 4. oktobra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Red B. Petek, 5. oktobra- zaprto. Sobota. 6. oktobra: Rigoletto. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 7. oktobra: Tičar. opereta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Prvič v letošnji sezOni se poje 6. oktobra »Rigoletto«, najbolj priljubljena Verdijeva opera. Dirigira g. Neffat. Naslovno partijo poje naš odlični bari toni st g. Primožič, Gildo gdč. Zvonimira Zupevče-va, absolventka glasbene akademije v Berlinu, vojvodo Mantuanskega g. Banovec. Magdaleno g. Kogojeva, Sparafučdla g. Zupan rn grofa Monter ona g. Marjan Rus. Predstava je izven abonmaja po znižanih cenah od 30 Din navzdol. V nedeljo 7. t. m. se poje Zellerjev s>Tičar<: prvič v letošnji sezoni. Predstava je izven po znižanih cenah od 30 Din navzdol. Sumljiv gost policije Ljubljana, 4. oktobra. Nedavno so sraničarji na juso-dovensko-avstrijski meji prijeli nekega moškega, ki je brez dovoljenja in tudi brez potnih listin prekoračM našo mejo. Izročili so ga sreskeroa načeistvn v Radovljici, kjer je dejal, da se pnše Jan Matus-z, rojen leta 1904, no poklicu študent ki prihaja iz FTancije, kjer je »študiral* 12 let. Kakšen le njegov študij, je pač najbolj razvidno iz dejstva, da ie presedel enkrat tri leta v ječi, bil je pa še okrog desetkrat kaznovan na razne manjše kazni. Jan je tudi zatrjeval, da je rumunski državljan :n da ie rojen v Radni, ^rez Arad. Ker je prekorači! mejo brez dovoljenja, so ga na sreskem načel-stvu obsodili na 90 dni zapora. Rekli so mu, naj podpiše zapisnik, tedaj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Mož se ie namreč v naglic* zmotil in se podpsal Anton Nagy namestu Jan Matusz. Ko so ga na sreskem načelstvu na to opozoriti, je bil v vidni zadreg:, pomagal si je pa z zatrjevanjem, da je žive' v Franciji pod tem imenom Na sreskem načelstvu so bili prepričani, da imajo opravka z mednarodnim pustolovcem in zato so ga izročili ljubljanski Stev 2 25 policiji. Včenaj so ga pripeljali v Ljubljano kjer je bi4 pa zelo redkobeseden ;n so izvedeli od nje^a saii*o to, da potuje pej iz Francije v Rumunijo in da ga je pot dučaj-no zaoesla k nam. Tudi je povedal, da obvlada več jezikov, tako francoščino, angleščino, madžarščino, deloma nemščino. Bil je popolnoma apatičen, ko so ga pa hoteli daktJkosko-p'rati, je nenadoma oživel in energično protestiral. Češ. da ne bodo mazali njegovih plemenitih rok . . . Seveda mu ni to mnogo pomagalo, nasprotno, mož si je celo položaj poslabšal. Ker je policija rrcrnčan*. da ima opraviti z mednarodnim pustolovcem težjega kal -bra, bo Nagvja zaenkrat obdržala tukaj, obenem je pa razposlala v sam pOtteHsHm obta-stim. tako na Duniaju. v Beriitrru, v Parizu m drugih me>tih njegov točen opis m prstno odtise in zdaj čaka samo na odgovor. (Se/^sfiriea KO LED A^R Danes: Četrtek, 4. okstoNra katoličani: Frančišek DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Velika ljL-bezen mlatila princa Kino Ideal: Vrni mi svobodo Kino Dvor: Strah in trepet Kin© Šiška: Tiscr DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trs 9 in Ramor, Miklošičeva cvsta 36. Tekmuje zdaj vse. kar leze ino gre. In vsa tekmovanja so pod pokroviteljstvom, samo nogometna menda ne. Pokrovitelji že vec/o, zakaj se boje nogometf&cv. Vsi pokrovitelji niso enaki. Xck.it eri se z sedajo, čim jih tekmovalci rabijo, drugi pa na to sploh ne pomislijo. To velja tudi za pokroviteljice Drugih je neprimerno več kakor prvih. Škoda. \rsi tekmovalci , nič ne zmenijo za zlato resnico,, da krava pri gobcu molze. V tem pogledu ljudje daleč nad kril ju jemo krave. SPORT Teniški turnirji na Iliriji V soboto ob 3. popoldne so bo na i-n ščih >Itirije« "začel družabni turnir, katerega se lahko udek-že vsi ljubljanski igralci. Prijave do sobote opoldne na igri" sču. Prijavnice ni, žopo na razpolago. Tefcmovalo se bo v sinfchi gospodov in dam ter, če bo dosti prijav v moAkom fcn mešanean doublu. Prvotno oporozilo v časopisju, da bo turnir 13. in 14. L m. ni točno, sklep sr-k* cijo je, da se turnir odigra, v priroeni lepega vremena to soboto in nedeljo, 6. ki 7. oktobra. S turnirjem je združeno tudi tekmovanje za »Pogač a rje v memorial«. V shrghi gospodov nastopijo vsi tekrnovaJH. To tekmovanje je povsem ločeno od družabnega turnirja, kj>r se bodo merili v glavnem oni, ki Jih običajno na turnirjih *a v klimo Vabljeni vsi igralci, brez o&4r*t na kkrb-sko piipadnost. Žiebanje v soboto pred ui mir j cm. Vodja turnirja je v soboto g. Rajko Kos* v refeljo pa g- Aleksander Tm-ien. Športno javnost vabimo, da s*, ogloda zanimive igre. R. K. piše novelo Ljubljana. 4. oktobra. Da, tako je, R. K. piše novelo, tako smo dejali, ko smo prejeli prospekt, ki nam ga je poslal. Začetku decembra izide v samozaložbi ljubavna novela današnjih dni »Njeni kralji«. Avtor nas popelje preko Zagreba, Novega Sada in Beograda na j*tg, na noš sončni Jadran, divili se bomo jasnim nočem, nasičenim z opojnim vonjem aga v. mračne sence palm bodo kot pahljače zakrivale zvezdnato nebo, otožne melodije južnega srej pa bodo dvignile duši dveh mladih bitij in ju privedle v kraljestvo ljubezni . Tako blizu sta si — pa vendar bo razdalja, ki ju loči. žar njune kratke sreče uduši-1a... — Ljubezen žene. ki ji je življenje bridko zaigralo samoprevara, prevara in konec. Dolgoletni prijatelj našega lista in poet kamniških lepot, mnogo opisanih in opeva-nih v našem listu, športnik in priložnostni reporter veselih in žalostnih dogodkov. Rajko Kos. nam obeta v kratkem svojega prvenca: novelo. Ako človek v današnjih časih izdaja knjigo, v samozaložb' celo je to pogum, zato zasluž5 vso pozornost javnosti. Verujemo, da nas bo z vsebino presenetil in veseli bomo. ko bomo lahko novelo, prvenca, po oceni — priporočali. Kratek izvleček vsebine na prospektu nam izda polno doživljajev, ki nam jih bo naš R K živo predočil Pristopajte k „Vodnikovi druzbt" tev 225 'SLOVENSKI NAROD«, dne 4. oktobra 1934 Stran & imin»miinmqp]ntT!lirtnnimTTTmiiintmnTiinnmmimimin,mInn.,,.M...... -, —■ Vsak dan Ti pomaga zapetxoimi kamen MnninniiiinnniiifHiniHtiHiimiMiiiHMiimtmiiiimmtiMii! sargov KALODONT li 111 li i lil milili 11 Milili 11 iliLtllili mM H111IIIIII DAAES premiera velike glasbene komedije VELIKA LJUBEZEN MLADEGA PRINCA Izredno zabavna komedija, pri kateri se mora vsak smejati in zabavati. Nežne ljubavne melodije iz starih časov. V glavnih vlogah: \VDLLY FRITSCH, TRUDE MARLEN, PAVEL HdRBIGER, IDA VVttST. Predstave ob 4., 7.\i In 9.*4 uri zvečer. — Pretprodaja vstopnic od 11. do %13. ELITNI KINO MATICA DNEVNE VESTI Kamniške planine pred zimo Kako je zdaj na Menini, Krvavcu in Veliki planini Zavarujte pasje peci Vedno trgovsko. — Gospodična, ali smem prositi za prihodnji valček? — Oprostite, obljubila sem ga že vašemu prijatelju. — Vem, toda on je moral nenadoma domov, pa mi >e izročil inkaso. — Društvom Zveze kulturnih društev. Narodna odhrana priredi od 7.—14. oktobra t. 1. teden akeije aiSvoji k svojim«. Vabimo vse članstvo, da se sigurno udeleži javnega »bon .vanja akcije -'Svoji k svojim*, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob pol 11. uri na vrtu ali dvorani hotela Union (.Ljubljana) — Kongres Južnoslovanske pevske zveze. X. feongres .hižnoslnvanske pev. zveze Iti je bil dolof-en v okviru proslave 60-let-nice đtifbrovnlftk8£fa pevsk. društva »Slo-ya* na 7. oktobra v DinbravnikU, je preložen, ker ni bila dovoljena delesatoni če-trtinska v» znina po železnici. Kongres bo v nedeljo 21. t. m. v Beogradu. Proslava 60-letnice p«*vskeca društva ^Sloga« v J>ubrr>vn;ku se U'ioleži kot delegat savezne uprave njen predsednik senator ar. Vladimir Ravnihar. — Mednarodna železniška konferenca v Dubrovniu. Jutri so pridne v Dubrovniku me In a rod na ž» l<-zniš»ka konferenca, na kateri bo določen nov mednarodni vozni red na železnicah in parnikih. Na konferenci zbere okrog 300 delegatov vseh evropskih držav. Seje bodo trajale do 13. t. m. Najprej 1 odo obravnavali vprašanja voznega reda za shuplomske vlake v Evropi, potem pa še za druge vlake. Bolgarski in naši čtel< gati so že prispeli v Split. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasisrura »Franz JosefoVa« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerija h in špecerijskih trgovinah* — Odprte planinske koče SPD. l>vm na Krvavcu U- stalno oskrbovan ter je krasen izlet skoz: gbŠ I6ve iz Kamnika. Koča na Veliki Tiari ini je z.nana jesenska izlet-na točka mimo šflkdvitdža Sv. Primoža. Pot do doma v Kamniški Bistrici nudi izletnikom \ sv čare pisane jesenske narave. Oh slikovitem Bohinjskem jezeru vabi izletnike hotel Zlatorog in Sv. Jane« ter je zveza z izletniški.m vlakom ki vozi do lo. t. m. jako ugodna. Prešernova koča na Stolu je odrprta do 7. t. m., Valvasorjeva koča pa ho stalno oskrbovana. Oh lepem vremenu bo v soboto in nedeljo odprla Cojzova keea — javiti se je v Stahovici pri rsfkrbniku Erjavšku Francu — in koča na Kamniškem sedlu — javiti se v Kamniški Bistrici. Ob nedeljah in praznikih ho oskrbovana Erjavčeva koča na Viču. Pcsetniki Orožnove koče naj se javijo v Boh Bistrici pri oskrbnici Smrkavec »Ivanki javno zborovanje AKCIJE .SVOJI K SVOJIM« ZA NAKUP DOMAČEGA BLAGA. VSI NA ZBOROVANJE! — Novela »Njeni kralji« rzide že prihodnji mesec in ne, kakor je bilo objavljeno v časopisju za novo leto. Zaradi te spremembe naproša avtor novele, g. Raj-ko Koti, vse one, ki ©o prejeli vabila aa prednaroćbo, da naročilnice, z ox Lrom na omejeno naklado, vipoš-ljejo sigurno v mesecu oktobru, da se jim zamore knjiga pravočasno dostaviti. — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj hlapca, čevljarja mode-lirja. čevljarja za škornje, pnškarja in pletiljo. — Frankopanski grad v Bakru postane muzej, Brača hrvatskog zmaja« so naprosili mesto Bakar, da jim odstopi stara zgodovinska poslopja Frankopanski grad in hišo Katarine Zrinjske. Stari FrankopaneJd grad bo preurejen v muzej. Bakarska mestna uprava je prošnji ugodila. — 200 angleških mornarjev v Zagrebu. Davi se je pripeljalo iz Splita v Zagreb 200 angleških mornarjev pod vodstvom vojaškega duhovnika angleške vojne mornarice Cb. Patona. Izletniki prenoče v Zagrebu, jutri se pa vrnejo v Split. —I j Občni zbor dravske oblasti Ferijal-nega saveza bo 14. oktobra t prostorih državne trgovske akademije. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nestanovitno vreme. DANES senzacionalni vele film divjega zapada GEORG O'BRIEN in njegov konj v filmu STRAH in TREPET ZVOČNI KINO DVOR. Tel. 27-30. Predstave danes ob 4., 7., in 9. uri. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. Ponoči je deževalo samo v Ljubljani in smo imeli do davi 11.2 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Skoplju 28, v Sarajevu 25, v Splitu in Zagrebu 24, v Ljubljani 22, v Mariboru 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.3, temperatura je znašala 13.8. — Sin ubil očeta v obrambi matere. V vasi Brc kov ci pri Rumi sta bila storjena v enem dnevu dva krvava zločina. Kmet Anton Hoi-v-* je ubil v prepiru svojega soseda Nikolo Jovanovi^a. Jovanovičevo truplo se še ni bilo ohladilo, ko je bil že storjen drug zločin. 20 letni Mato Tonkovič je ubil svojega očeta Ivana. Stari je rad pil in večkrat je prišel domov pijan. Tako je bilo tudi v torek. Prišel je pijan domov in začel pretepati svojo ženo. Mati je poklicala na pomoč sina, toda oče je navalil tudi nanj. Planil je za njim v izbo, kjer je pa sin pograbil sekiro in ubil očeta. — Starko zadavil v spanju. V Topolo-vk-i so našli mrtv0 70-letno Julijano Kis. Njeno truplo je že razpadalo. Obdukcija je pokazala, da je bila starka zadavljena Po sobi je bilo vse razmetano, kar priča» da se je moral morilec s svojo žrtvijo bo* riti. Sum je padel na 26-letnega premožnega kmeta iz iste vafii Josipa Trkača Pokojna je stanovala pri njem in Trkač bi jo bil moral do smrti vzdrževati. Nekoč jo je pretepel tn bil je zaprt. Zato so ji je hotel osvetiti. Ponoči ko je spala, se je priplazil k njeni postelji Ln jo zadavil. Sprva je zločin tajil, ko so ga pa trdo prijeli, je vse priznal. — Nabavite si in zadovoljni boste, nogavice, rokavice, perilo, trikotažo in druge modne potrebščine pri M. PIRNAT, Sv* Petra Cesta 22 in Poljanska 1 (Pegle-zen) LJUBLJANSKO ZIMSKO ZABAVIŠČE klet v restavraciji „ZVEZDA" se danes zvečer otvori s plesom in godbo. Izvrstna vina ter topla in hladna jedila. Prav nizke cene. Priporoča se restavrater Hajko Zupan. Iz Liubllane —lj Na letnem telovadi&ču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju grade tribune. Zgradili so jih sicer že pred festivalom slovanskih plesov, toda med prireditvijo se je pokazalo, da so bile stopnice za sedeže nekoliko prenizke. Zdaj betonirajo na staro podlago nekaj decimetrov debelo plast betona, da bo avditorij primerno zvišan. Tribuni sta dve, med njima je pa dostop na telovadLŠče. Gradbena dela opravlja tvrdka Rozman, d očim je ograjo ob telovadišču in monu-men talen vhod gradila Stavbna družba —lj Dvorni nasip, ki ga bodo preimenovali v Hribarjevo nabrežje, je zaprt za vozni promet v ozkem delu, dokler nabrežja ne bodo razširili. Nabrežje je tam res tako ozko, da ni primerno za vozni promet, saj se pešci ne morejo izogibati vozovom. Ob Ljubljanici bi bila sicer ravna cesta, ki bi vezala v najkrajši črti južni del mesta s središčem, z Marijinim trgom. Toda dokler ne podro niže ob Ljubljanici (Maverjeve) ali ne razširijo nabrežja s teraso, se bo moral promet še usmerjati po Woifovi ulici. Od Čeme tove hiše naprej proti čevljarskemu mostu je nabrežje dovolj široko za vozni promet, zato ni zaprto. Za razširjenje nabrežja je že izdelan projekt, a je težko reči, kdaj bo uresničen. Baje so nameravali delati že letos. To delo je v zvezi z regulacijo Ljubljanice, a gre na račun mesta. Betoniranje terase bi ne bilo baš poceni, okrog 80.000 Din. Upamo, da se bodo dela lotili spomladi, saj je treba urediti nabrežje že zaradi reguliranega Marijinega trga. Nabrežje bo tvorilo s tromostjem in Marijinim trgom celoto. Kot kaže po regulaciji trga, niso računali z izvozom na trg z nabrežja. Cesta, ki bi držala z nabrežja na trg, bi presekala ploščad pri desnem mostu in bi tudi komplicirala promet ob prometnem otoku. Prejšnja leta, ko so začeli razmišljati o regulaciji Marijinega trga, so računali tudi s tem, da bodo podrli Mayer-jevo hišo, ki davi VVolfovo ulico in utesnjuje nabrežje. Toda ta velikopotezna ureditev bi posegla preveč globoko v mestno blagajno in jim je Šlo zdaj samo za ureditev prometa ter ne toliko za celotno regulacijo trga. Zato tudi fte ni zanesljivo, če bodo kaj kmalu regulirali Dvorni nasip. —lj Prapor Ljubljanskega strelskega okrožja že nekaj dni vzbuja splošno pohvalo v oknu trgovine »Elite« v Prešernovi ulic. Na beli svileni podlagi je mod narodnimi ornamenti vezena pestra slika Ljnbljane in zlat napis »Za kralja in domovino«, a na da-ugi strani je ime organizacije in Strelski gr%. Zastava je v tehniškem pogledu vzorno »delo mane firme Josipa Hafnerja »Ecclesia«, ki je prav tako lepo napravila «e več drugih zastav predvsem po načrtih naših znanih umetnikov in pa tmdi koristnimi nasveti Vam pošlje na željo brezplačno »KONBINOS« sa-moprodaja za Jugoslavijo, Maribor. pošt, predal 62._ —lj Bolgarski zadružniki, ki so prispeli v torek popoldne v Ljubljano, so prenočili v hotenj »Metropol« in ne v »Uniorni* kakor smo pomotoma poročali. —lj Chrlstofov ufeni zavod v Ljubljani je otvoril 3. t. m. na slovesen način svoje 51. šolsko leto. Sprejetih je bik) 78 go-jemk iu gojencev ne le te naše države, temveč todi iz Avstrije in Italije, kar brez dvoma izpričuje, da uživa ta zavod vsestranski uigied in vseetran-sko za trpanje. _ SAMO S« DANES VRHI MI SVOBODO... V glavni vlogi lepr JOA2X CRAVV-FORD, Nila Asther, Robert Montgo- roery. — Oanes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer v ZVOCUTEM KINU IDRAL. Vstopnina najnižja: 4.50. 6.50 in lO.— dinarjev. _lj Še na asfaltiranje hodnik©T čakamo v Levstikovi ulici in zeornjem dehi Nunske ■ J:ce. Strop za mesen ie in kuhanje asfalta bo zdaj na gmajni ob Tržaški cesti. Ce bodnrtobv oe bodo asfaltirali »dnj, ph najbrž ne bodo tako kma-lu, ker mora biti podlaca za aefart suha. vreme se bo pa najbrž kmalu skazilo. « — Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani v&bi »voje člane na sestanek, ki bo t nedeljo dne 7. t. m. ob 9.30 uri dop. v Trgovskem doma. Vstop imajo samo člani. JHisK mladega možat — Z bogato nevesto se hoče menda oženiti samo zato, da bi mu ostalo nekaj tolažbe, ko se bo ljubezen ohladila. Ce sestra pomaga bratcu. Sestra, ki je pomagala mlajšemu bratcu napisati domaČo nalogo.:. No. kaj ti ie fra rekel gospod učiteij? — Da sem vsak dan bolj neumen. Kaninjk, 3. oktobra. V avgustu vreme ni bilo naklonjeno turistom m izletnikom in menda nati ena nedelja ni bila tako lepa, da bi jih zadovoljila. Nezadovoljstvo so delili s turisti rudi planšarji. Ko je prvi sneg pobelil najvii je vrhove, je pritisnil mraz in jih prisilil da so že ob koncu avgusta, zadnji pa 3. septembra odgnali živino s planin. Neprijetna usoda slabega vremena je doletela tudi pianšdjski tečaj na Men;ni. kakor znano, ima na tej planini banska uprava veliko posestvo, ki ga bo preuredila v Realen planinski pašnik za vzgojo mlade plemenske ždvme. Za vzor ji pri tej nameri služi krasno urejeno planšarstvo v Švici in v drugih alpskih deželah, kjer so ga z vedmm izboljševanjem povzdignili v dobičkanosno panogo narodnega gospodarstva. Tudi pri nas bi se dalo s smotrenim delom marsikaj napraviti, predvsem pa nadomestiti zastarele metode planjiarstva z novimi preizkušenimi pridobitvami m tako pomagati najsiromašnejšim goratim krajem naše domovine Banska uprava zadnja leta vneto zasleduje te cilje in je kljub slabim časom letos organizirala planšarski tečaj na svojem posestvu »Bibi« na Menini. Tečaj je bil namenjen planšarjem. ki bodo prevzeli vodstvo planin Po načrtu bi moral trajati 14 dni in bi obsegal vsak dan 8 ur praktičnega dela ter dve uri teoretičnega pouka o oskrbovanju in melioraciji planin, o pridobivanju krme, o mlekarstvu, prvi pomoči itd., torej 25 ur predavanj in 100 ur prakse. Neugodno deževno vreme pa je tečaj skrčilo na 10 dni, tečajniki pa so bili deležni več ur teoretičnega in manj praktičnega pouka kar jim je bilo. mimogrede povedano, še bolj všeč. Predavali so znani strokovnjaki, tečaj pa sta vodila upravnik posestva na Menini inž. Vinko Sadar. znani priljubljeni vodja modrega vlaka. ;n inspektor agrarnih operacij inž. Alfonz Pirc k' sta imela tudi največ predavanj Ob zaključku so tečajniki delali rzpit m prejel-potrdila o obiskovanju tečaja Lepa udeležba iz vseh planinskih krajev naše banovine je bila dokaz, kako potrebni so taki tečaji in kako si naše ljudstvo želi pouka, da si izboljša svoje gmotno stanje in krene na pot racionalnejšega gospodarstva. Banski upravi gre za njeno przade^anje zo izboljšanje plansarstva največje priznanje in splošna želja je. da bi prvemu planšar-skemu tečaju čimprej sledil dmgi. Menino so letos zelo pogosto obiskovale razne izletniške družbe, zlast- s štajerske strani. Ta doslej tako mato z iana planina je zdaj z dobro markiran.mi potmi zveza na s svetom. Iz Gornjega graja z Vranskega, iz Bočne in iz Tuhin'a voaijri na nio prav zložne poti. Sloves. M ^a b2iv» Meni-Tia med našimi smučarji, pa v zagotavlja i prihodnji zimi še več obiska kafcor doslej. Barska uprava je že lan; znatno znižala pristojbine za prenočišče v ?voi; lepi p;amn-sJo zgradbi, še poseben popust pa jc dolo Iz Kamnika — Športne ve»ti. Teniški turnir za prvenstvo SK Kamnika je organizirala teniška sekcija. Turnir je prav zanimiv in vsi smo radovedni, kdo si bo pridobil častni naslov prvaka. — Kamniški nogometaši so v nedeljo gostovali v Tržiču, kjer so odnesli po lepi in zanimivi igri zmago v razmerju 3:1 (2:0). Kamničani se pogajajo tudi z novomeškim »Elanom« za medmestno tekmo Kam n i k -Novom es to. Ob tej priliki naj bi bii v Novem mestu tudi teniški dvoboj med obema kluboma. — v nedeljo bo v Domžalah lokalna derby tekma med Diskom in Domžalami. Za tekmo viada veliko zanimanje. — Kamniški galici so organizirali za nedeljo popoldne v kino dvorani trgatev grozdja. čristi dobiček je namenjen za. Miklavževo obdarovanje revnih otrok. — O priliki nesreče pri žalcu, kjer se je S tovornim avtomobilom ponesrečilo več članov godbe »Zarje«, so pisali časopisi, da je vodil tovorni avtomobil mladi Rode, sorodnik avtopodjetnika iz Kamnika. Ker bi marsikdo s tem 'ahko napačno tolmačil, da je bil šofer eden izmed solastnikov avtobusnega podjetja vbratje Rode« iz Kamnika, moramo ugotoviti, da je šofer Vilči Rode pač v daljnem sorodstvu s kamniškimi podjetniki Rodeti, nima pa nobene zveze s podjetjem in seveda tudi ni sotestmk znanega kamniškega podjetja. It Maribora — Predavanje o jahanju. Za člane jezdnega odseka mariborskega Sokola in tudi za ostale Sokole, ki se zanimajo za jahanje, bo predaval brst Matko Kumcr nocoj ob 30. uri v društveni sobi v Narodnem domu o temi »Teorija in osnovni pojmi o jahanju*. Za člane omenjenega kluba je predavanje obvezno, ker sicer ne bodo pripoSčeni k jahanju — Gankarjevi »Hlapci« — druga premiera. Nocoj vprizori Narodno gledališče v Mariboru eno najboljših slovenskih dram »Hlapce« našega odličnega slovenskega dramatika Ivana Cankarja Vodstvu gleda Hšča gre v*e priznanje, da je vstavilo med uvodni repertoar letošnje gledališke sezone Cankarja, ker bo to za Maribor izreden kulturni dogodek Delo bo tem bolj privlačno, ker bo vprizorjeno v novi zasedbi in nori inscenaciji. Hkrati bo nocojšnja vprizorttev lep jubilej naše prve igraTke Elvire Kraljeve, ki slav 15 letnico umetniškega udejstvovania Pri nocojšnji premieri veljajo bloki. — Dnevni red prve sere mestnega sveta Na nrv redni sei; mestnega sveta, ki se bo vršila v okviru novega zakona in ii bo predsedoval predsednfk fi dr Franjo Li- čila dijakom in članom SPD Letos 00 o* razpolago mnogo vej p»vnoČ;šl kakor do-zdaj Menina je tjrej dobro pr-.pravijena za zimo. Tudi na Krvavcu in na W;ki pian ni s« že pripravljajo na zimo. Vse tr; nedelje v septembru SO bile krasne, zadnia ir..>rda najlepša v letošnjem letu. Turisti hiti »o. da nadomestijo, kar so zamudili v avgustu. Planine so kar nenadno oživele, vse koče so bile polne, najbolj pa seveda na Krvavcu in na Veliki planini. Zimski športniki so že vzeli v najem vse planšarske koče jh) planinah in jih skrbno preurejajo za zim-A > sezono. Ce je kje v leseni steni ra/pok.i. jo previdno zamašijo z mahom, tla bodo varni pred mrazom in vetrom, po krvčah kopičijo skladovnice drv in nosijo inah in listje za gorska ležišča. Vsi hitijo, da bo delo čimprej gotovo in da jih zima ne najde nepripravljene. Odej in kuhinjske posode pa nihče ne nosi prekmalu v planine, ker imajo planinci s tem /e slabe i/kušnjc. Dolgoprstneži iz doline so namreč izvohal', da bi se dalo kaj uporabnega najti in so lani vlomili v vse planšarske koče. Odnesli so vse. kar jim je prišlo pod roke in so raz dejali celo lesene stene, med katere so nekateri skrili odeje. Tvdj letos so po bdho du planšarjev vlomilci pretaknili vse koOc na Mali in Gojški planin: in napravili ponekod precej škode. Med smučarskimi postojankami v Kamniških planinah je pač najbolj ob.sk.uiii Velika plaryna. Pot je lahko dostopna, čeprav je precej dolga in strma. Kdino nevarno mesto je na Pasjih peJeh. v viŠmi IJOHm. Tu je vsekana v skalno steno ozka ste/a, ki jo pozimi sneg popolnoma zamede in smučarji morajo natovorjeni s smučkami in nahrbtnikom skrbno paziti, da jim na pole-deneli gazi ne izpodrsne in da ne strmoglavijo v prepad. Posebno nevaren je prehod ob novo zapadlem visokem snegu ali pa ob poledici. Smučarji so sicer previdni in se, hvala Bogu, dozdaj še ni pripetila nobena nesreča, vendar pa so že pogosto izražali željo, da bi se to mesto primerno zavarovalo. Danes, ko hodi v planine smučat ^taro in mlado, moški in ženske, se prav la!ik'> pripeti, da bo gol SlnCtiftj povzročil hudo ne srečo. Zlasti je to nevarno ponoči v megli, ko mora človek že utruicn p<» do1<^; in naporni poti prekoračiti Pasje peči Sicer imajo smučarji na razpolago Se drugo pot. ki je mani nevarna m bolj naporna, pa se jrih vedno večina odloči za spodnjo pot. A1, ne bi bilo primerno da b; to pot. ki ie dolga komaj rO metrov skromno zavarovali? Par železnih palic, ki b; jih zabetonirali v skale in neka i žice. pa b; Sila pot varna, smučarjem pa bi bilo prihranieno ob'lo nepotrebne ieze. Morclo pa bomo tud' tu. kakor že splošno navada v našem žvlienju. počakal na kako težko nesrečo al' pn celo na smrten slučaj m potem hiteli na vse mogoče načine zavarovat; pot. ker se bo »pokazala nujna potreba«... pold, bo naslednji dnevni red: poročilo predsedstva, prenos poslov 'Z kompeteacf mestnega sveta na stalni odbor in določitev odborov v smislu § 64>. zakona 0 mestih ter volitev odborov, ustanovitev stalne pristojnosti predsedn k;i /volitev dveh članov mestnega sveta za podpisovanje f poslih, ki obvezujejo mestno občino, priključitev okoliških občin k mestu ter poročilo odsekov. Seja. ki oheta biti zelo zanimiva, se bo vršila v torek °. t. m ob IS. uri v mestn- posvetovalnici. — Razprava proti morilcema Laknerju in Pančurju. V ponedeljek 15. t. m. ob pol 9. se prične v moški kaznilnici izredne) zanimiva razprava proti Laknerju in Pančur-ju. ki sta nedavno na poskušehem begu iz kaznilnice ubila nadpaznka Petrina. Obtožnica, ki je preeej obširna, natančno opisuje grozno dejanje, za katero terja državni tožijec smrt obeh morilcev. Vsekakor bo ta razprava monstre proces v letošnji sezoni. O poteku razprave bomo poročali. Iz Celja —c Še enkrat na naslov me»t \, poglavarstva Nedavno smo ptfOČaU da je mestni svet celjski že dvakrat sklenil, da se Oblakova ulica odpre za promet. Ker je ostalo samo pri sklepu, smo to grajal . Od takrat je zopet preteklo neknj časa. a mestno poglavarstvo še ni ukreni'o ničesar, da bi to uheo odprlo za promet i&raj-ni čas je, da se mestno poglavarstvo zgane in uredi zadevo. Na Oblakovi ulici bo treba v predelu med Zrinjskega in Kersnikovo ulico namestiti javno električno svetilko. Treba bo tudi urediti pešpot od Tavčarjeve ulice ali plotu bolnišnice do Oblakove in Jenkove ulice ter jo primerno razsvetliti. To je s stališča javne varnosti nujno potrebno. —c Plačilo najemninskega vinarja. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike, da je 1. t. m. zapadel v plačiko zadnji obrok najemninskega vinarja (go-staščine). Stranke se pozivajo, da plačajo zapadle zneske zanesljivo do 30. t m. pri mestni blagajni. Po preteku plačilnena roka se bodo zaračunale zakonite zamudne obresti Plačila, ki bodo izostala bodo izterjana z izvršbo. —c Celjski nogomet. V nedeljo popoldne bo na G!azij;> podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Svobodo iz Maribora Tekma bo gotovo zanimiva ker se bo moštvo SK Svobode zelo potrudilo, da popravi neugodni vtis. ki ga je povzročil težki poraz Svobode preteklo nedeljo * Čakovečkim SK v Čakovcu. Celjan* ne bodo smeli podcenjevati nasprotnika, ampak bodo morah nastopiti s kompletnim prvim moštvom. SLOVENSKI NAROD«, crne 4. oktobra 1934 — O, prav dobro se spomijijam. Elterv se je brž ozrl po vseh drugih navzočih. Jannev je sedel in zrl še vedno mračno v tla. Sodeč po izrazu njegovega obraza je bil zatopljen v težke misli. Mmoheri je sta-l naslonjen na vrata in pazljivo poslušal. Clavto-nova je opazovala Elteryja. Zdelo se ji je, da je očarana. Druga stražnica je sedela mimo na stolu, roke prekrižane na kolenih. Ellerv se je sklonil naprej. — Gospodična Priče, kdo je vstopil v čakalnico, ko sta doktor Leslie in Glav-tonova odšla? Zdelo se je, da je spravil izredno važen EUervjev glas strežnico malo iz ravnotežja. Trenutek je oklevala. — No, nihče, samo doktor Jannev, gospod. — Kaj? — je z-arohnel doktor Jan-n&y. Planil je pokonci tako naglo, da je Clavtonova prestrašeno kriknila. — No, to je pa že od sile, kaj se vam je zmešalo, Luciile! Kako si drznete sedeti tu tako mirno in govoriti mi v obraz, da sem stopil v čakalnico pred operacijo? — Toda, gospod doktor, — je odgo-TOrilo dekle s slabim glasom in pre-btedelo — jaz sem vas videla. Kirurg je izbuljil oči na strežnico in dolga roka mu je omahnila na koleno. EUery se je ozrl nanj, na gospodično Priče, na Minchena — in tiho je nekaj za mrmral sam pri sebi. Ko je znova spregovoril, je zvenel njegov glas mehko in malo tresel se je. — Vi že lahko odidete, gospodična C4aytonova. Strežnica je široko odprla oči. — Ah, toda . . . Prosim, bodite tako prijazni. Nerada je odšla in ko je Minchen zapiral za njo vrata, se je hrepeneče ozria čez ramo. —Tako. — Elderv je odložil očala in jih začel skrbno brisati. — Zdi se, da smo prišli do točke, kjer je majhno protislovje. Vi, doktore, trdite, da pred operacijo niste bili tu? Jarmev je izbuljil oči. — Seveda trdim to. To je največji nesmisel Saj ste vendar sami govorili z menoj o pol enajstih na hodniku, baš ko sem končal operacijo in tudi videli ste me, ko sem odhajal z vratarjem Gobbom v ča-kamico. Kako bi mogel biti tu v predsobi, Luoelle? Vi se gotovo motite, — Trenutek, prosim doktore, — ga je prebil Ellery. Gospodična Priče, ko-Kko je bite nra, ko je prišel doktor Jarmev sem? Ali se morete spomniti? Strežnica se je z nervoznimi prsti dotikala svojega belega plašča. — No, točno se ne spominjam, mislim pa, da je bik> ob pol enajstih. Morda nekaj minut pozneje. Gospod doktor, jaz sem . . . — In kako veste, da )e bil baš doktor Jarme*-? Nervozno se je nasmetoife, — To je naravno. MisKIa sem, skratka spoznala sem ga. Bila sem trdno prepričana, da je to doktor Janney. — Aha! Vi ste bili o tem trdno prepričani? — ie dejal ElTery. Naglo je stopil korak naprej. — Kaj ga naste viden" v obraz. Ce bi bfli videli njegov obraz, bi bili vedeli to točno in zanesljivo. — Seveda, — je vrzkriknil Jannev, — saj me vendar že dovolj dolgo poznate, Luciile. Ne razumem . . . Zdelo se je, da je ves zbegan in razburjen. Minchen ga je presenečeno gledal. — Oh, vi, na sebi je imel piaše, čepico in gazovo masko, kakršna se rabi pri operacijah, — je zajecljalo dekle in tako sem videla samo njegove oči. Toda povedati moram, da je šepal, gospod, bil je pnbLižno enako visok, to je tisto, kaT sem hotela povedati, ko sem dejala, da sem bite trdno prepri- Motomo kolo v zelo dobrem staajn fcapt— proti takon jetrni plačila. Jfcv-ričan, Preval je. w-ui-i, *a imam iiicci seboj doktorja Janneva. Človek prav za prav nikoli ne ve, zakaj. Janney jo je presenečeno gledal. — Križ božji, nekdo se je izdajal zame! — je kriknil. — Da, o tem ne more biti dvoma. Saj ni težko posnemati me___ krajša roga ... maska ... in nekdo... nekdo... VIL KDO SE JE IZDAJAL ZA JANN£YA? S pomirjajočo kretnjo je položil Eilery Janneyu roko na ramo. — Pomirite se, doktore! Sedite, kar sedite! Kaj kmalu pridemo resnici do dna . . . Kaj je to? Vsopite! Začulo se je namreč krepko trkanje na vrata in na pragu se je pojavil orjaški mož visoke postave v prome-nidni obleki. Imel je krepka ramena, svetle oči in ves brazgotinast obraz. — Velie! — je vzkliknil EHerv. — Je moj papa že tu? Prišlec je ošrail Jarmeva, Minchena in snežnico s pogledom izpod gostih obrvi . . . — Zunaj na cesti je se. Policisti z bližnjega komisarijata in detektivi z glavne policije so že tu. Vstopili bi radi. Mislim, da si tega ne želite. — Pomembno se je ozrl na Ellervjevo družbo. — Ne, ne, Velie, — ;e odgovoril E!lery hitro. Zadržite jih zaenkrat zunaj. Ne pus.ite sem nikogar, dokler vam ne dam drugačnih navodil. Ko pa pride moj oče, me takoj obvestite. — 1'cbro. — Orjak je molče odšel :n t.h:> so se zaprla vrati za njim. EUery se je zopet obrnil k strežnici. — A zdaj, gospodična, morate odgovarjati točno, kakor da bi bik) od tega odvisno vaše življenje. Povejte mi, kaj se je godilo tu ves čas od trenutka, ko sta vas doktor Leslie in Claytonova pustila samo z gospo Doornovo in do trenutka, ko so odpeljali bolnico v operacijsko dvorano? Strežnica se je plaho in nervozno ozrla na kirurga, ki jo je srepo gledal. — Torej, jaz sem . . . prisiljeno se je zasmejala. To je zelo enostavno, gospod Oueen . . . Doktor Leslie in Clavtonova sta odšla, čim smo pripeljali gospo Noornovo iz tretjega nadstropja. Opravka nisem imela nobenega, zdravnik je še enkrat pregledal bolnico in vse je bilo v najlepšem redu ... Ali je vam morda znano, da ni bila narkotizirana? Ellery je prikimal. — To je pomenilo, da ni bila potrebna navzočnost zdravnika, ki skrbi za anasiezije, pa tudi meni ni bilo treba paziti, kako bolnici utriplje srce. Bila je v comatičnem stanju ie priprav-Ueaa k operaciji. — Da, da, — je dejal EHerv nestrpno. — To vemo, gospodična. Govorite, prosim, o možu, ki je prišel v čakalnico. Strežnica je zardela. — Da, gospod . . . Ta mož. o katerem — ki sem ga smatrala za doktorja Janneya, je prišel v predsobo deset ali petnajst minut po odhodu doktorja Leslie in Glavtonove. On . . . — Skozi katera vrata je prišel? — je vprašal Ellery. — Skozi tale. — Strežnica je pokazala na vrata, vodeča v dvorano za na rkotiziranje. Ellery s je naglo obrnil k Minche-nn. — Johne, kdo je bil danes dopoldne v dvorani za narkotiziranje? Ali ste jo sploh rabili? Minchen ga je začudeno pogledal. Namestu njega je pa odgovorila strežnica. — Tam so danes narkotizirali nekega bolnika, gospod Oueen. Ce se ne motim, sta bila tam strežnica Ober-maimova in doktor Dvers. — Dobro. — Mož, ki je prišel v predsobo in ki je šepal, je imel na sebi zdravniški plaašč in zaprl je vrata za seboj . . . — Naglo? MALINOVEC pristen, naraven, a fflsfilm tocejero vfcnbas — se dobi na malo m veliko v LEKARNI DR. O. PIOCOU, LJUBU ANA, Dcmajaka e, 6 PUMPARGE modne mace, najboljši A. FKESKKK, LJUBLJANA, Sv-14. I Islandske čefcottc* hijacint, tnJlpanov, krofcuso* m zvončkov nudi SEVER A KomP.. Ljubljana. 2900 POTHrKA epirmiosrrve branše, pi suf ist bo nrtinirano silo, ki dobro sveden in posna Gorski Kotor, Primorja, Dalmacijo ki črno goro, IŠee s perovteijo dolgoletna renomirana tovarna likerja. Fiksna plača si izključena. Samo reflektanti* kd so v tej stroki ie delati, naj pošljejo svoje ponudbe na irpravo Sloven. Naroda pod »Stručna sila«. 2989 Za ogromno ameriško zračno brodovje Poziv generala Mitchela ameriški javnosti — Amerika naj zgradi 50 zrakoplovov za bombardiranje Bivši šef ameriškega vojnega letalstva general VVilliam Mitchel se je obrnil v torek na ameriško javnost s pozivom, v katerem prosi zvezno letalsko komisijo, naj ukrene vse potrebno za zgraditev ogromnega ameriškega zračnega brodovja. Njegov poziv je vzbudi! spiOšno senzacijo, kajti Mitchel je ko: javni delavec prvi jasno označil temeljne politične razlike med Japonsko in Z-edmienimi državami, kar je sprejel del ameriškega prebivalstva in tiska z vidnim zadovoljstvom. Mitchel pravi: Potrebujemo 50 velikih zrakoplovov za bombardiranje, da bomo lahko napadli Japonsko. Ne sme jih biti man.' kot 50. Morate jih nam dovoliti, kajti najmanj 50 najmoderneje oprem- ljenih vojaških zrakoplovov lahko v nekaj urah izpremeni glavno mesto Japonske in vsa najvažnejša središča te otorke države v prah in pepel. Mitchel je z vsem povdarkom opozoril člane odbora, da nihče ne sme pozabiti na to, da se kupici na Daljnem vzhodu zapletljaj na zapletljaj. Zgraditi moramo taka letala in take zrakoplove, ki bodo lahko napadli Japonsko hitro m jo zasuli v nekaj minutah z bombami ter uničili njeno vojaško silo, še preden se bo mogla sama pripraviti za napad. Naše zračno brodovje mora biti zgrajeno tako, kakor je v Angliji. Kakor angleški otok, moramo imeti tudi mi dovolj močno zračno brodovje na Tihem oceanu proti svojemu sovražniku. Tudi Anglija lahko s svojimi zračnimi silami napade kontinent. Mitchel opozarja tudi na razliko med oddaljenostjo Anglije od evropske celine in ameriške letalske baze v Tihem oceanu od Azije. Zato se morajo Zedinjene države odločiti ne za brodovje bombarderskih letal, temveč za bombarderske zrakoplove, ki se morajo graditi po načelu »lažji od zraka« in ki imajo akcijski radius 6000 do 8000 milj. Mitchel odločno odklanja nazira-nje vojaških krogov, da se zrakoplovi v vojni niso obnesli Katastrofo zrakoplova »Matzon« je zakrivila velika stupidnost zrakoplovne uprave. Potrebujemo vojaške bombarderske zrakoplove, ne pa bombarderskih letal, zaključuje Mitchel svoj poziv. Vojna letala so za obrambo naših interesov brez praktičnega pomena. General Mitchel se ie odlikoval med svetovno vojno v ameriški letalski službi v Franciji. Mati zadavila svoja otročička 9. septembra se je nastanila v hotelu v mestu Josefov na Češkoslovaškem Milada Balcar, ki je prispela iz Opave za svojim ljubčkom. Imela je s seboj dva otročička, 31etno Bohuslavo in 7mesečno Ljudmilo. Stanovala je v hotelu v Jaromeru m vsak dan je hodila k svojemu ljubčku, ki je služil pri vojakih v Josefovu. Otročička je puščala večinoma doma. Najbrž se je že takrat pripravljala na grozen zločin, ki ga je storila v ponedeljek popoldne, ko je najprej zadavila svojo hčerkico Ljudmilo. Potem je sedla k mirno spečemu sinčku Bohuslavu in sedela pri njem vse popoldne, dokler se ni prebudil. Sinček je takoj vprašal mater, kaj se je zgodilo z njegovo sestričico. Mati mu je odgovorila, da njegova sestrica spi. V naslednjem hipu je planila rudi na sinčka in ga zadavila. Zločinska mati je potem vso noč presedela pri zadavljenih otročičkih. Zjutraj se je hotela obesiti, pa se jj je vrv pretrgala. Pozneje ni imela več poguma, da bi storila s seboj isto, kar je storila z nedolžnima otročičkoma. Zločin je odkril natakar, ki se mu je zdelo čudno, da Balcarjeve ni iz sobe. Iz sobe je dišalo po lizolu. Zato je natakar vdrl v sobo, kjer je našel nesrečna otročička mrtva. Zločinsko mater so aretirali in izročili sodišču. Izgovarja se, da je zadavila otročička zaradi bede. Na njeni nočni omarici so našli solno kislino in lizol. Oče male Ljudmile je bil podnarednik. h kateremu je Balcarjeva prišla in ki je pošteno plačeval za nezakonskega otroka. Zločin brezsrčne matere je razburil vse prebivalstvo. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroskin m igracniL vozičkov, stolić, bolenderjev, malih dvokoles, tncikljev, SivaJ erih strojev, motorjev is dvokoles v prostorih domače tovarn« »TRIBUNA« P. BATJEJU LJUBLJANA, RARLOV6RA V*, STA «T. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko? Narodna tiskarna LJUBLJANA Ce oddajate ali ii£ete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda UJMI para. PRAZNA SOBA i raven opere s prostim vhodom se odda po četni. Naslov v upravi SI. Naroda. 3000 UGODNO PRODAM prvovrstno »Amerikart peč«. Talko prikladna za lokal ali' stanovanje ker je obenem v okras. Greje 100 m3, posebnost, ker gori sama. Naslov v trpravi Slov. Naroda pod Koks«/300<1 Elegantne obleke do meri in vsa droga krojaška dela izdela solidno, po zmernih cenah krojastvo J. JELOVSEK, LJUBLJANA, Kongresni trg it. 8/1 (poleg kina Matice) IZBRANA JABOLKA v zabojih 30 do 40 kg prodaja po Din 2.— >Ekonom«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. Telefon št. 2506. 3004 Insull pred sodiščem V torek se je pričela pred sodiščem v Chicagu zanimiva obravnava proti bivšemu električnemu kralju Samuelu Insullu. Obravnavo vodi James Wil-kerson. Trajala bo po mnenju ameriških sodišč tri mesece, ta čas bo zaslišanih nad 200 prič, poleg tega bo pa moralo dati sodišče pregledati po strokovnjakih bilance 34 delniških družb Lnsullovega koncema. Insull je obtožen obenem s svoiimi 16 ravnatelji in predsedniki nadzornih odborov poneverb v znesku 143.000.000 dolarjev. Njegovim ravnateljem očita obtožnica, da so s kaznivimi manipulacijami oškodovali delničarje Insullovih delniških družb za 134,000.000 dolarjev. Najvišja kazen, ki lahko zedene In-sulla, je 125 let ječe in 250.000 dolarjev denarne globe odnosno odškodnine. Med obtoženci je poleg mnogih drugih prej uglednih mož tudi Insullov sin. V Ameriki vlada za ta proces veliko zanimanje. Insull je izjavil, da je zdaj brez sredstev, ker je vložil leta 1932 vse svoje ogromno premoženje in dragulje svoje žene v podjetja, da bi preprečil katastrofo. vase. Vse to se ji je posrečno med svetovno vojno, toda njene moči so bile preslabe, da bi kljubovala ukrepom Hitlerjeve Nemčije. Edina nemška hvaležnost je ta roman, ki bo pa nekaj neokusnega, saj se v naznanilih ime velike dobrotnice niti omeniti ne sme. Z Jesenic Nemška nehvaležnost »Berliner Tagblatt« napoveduje nov roman, ki ga bo priobčeval pod naslovom »Sibirski angel«. Nemški vojni ujetniki, piše »Berliner Tagblatt«, so bili med svetovno vojno izpostavljeni strašnemu trpljenju v sibirskih taboriščih, dokler se ni zavzela za nje 23letna ženska kremenitega značaja in železne volje. Kmalu je bila splošno znana pod imenom »Sibirski angel« in to ime ji je ostalo do danes. Nikjer se ne govori o tem, kako se je ta dobrotnica v resnici pisala, in to ima svojo utemeljitev. Tudi v Nemčiji je znano, kako se je tretja država oddolžila temu »Sibirskemu angelu«, ki je pomagal tisočem in tisočem nemških ujetnikov med vojno. Švedinja Elsa Brandstroemova se je namreč omožila z nemškim uradnikom, ki po zakonih tretje države ni mogel biti več uradnik in njegova žena je tudi spoznala, kaj to pomeni. Vzoren dom za otroke bivših nemških vojnih ujetnikov, ki ga je zgradila na lastne stroške, je Hitlerjeva vlada krat-komalo zaplenila, dobrotnici pa namignila, naj zapusti Nemčijo. V romanu se pripoveduje, kako je mlada Švedinja premagala vse ovire birokratične ozkosTČnosti, kako je v neprestani nevarnosti rešila mnogim življenje in zdravie in kako ie vsem vrnila vero — Športne vesti. Ker imata SK Sora ir Škofje Loke in SK Bratstvo v nedeljo, 7. t m« prost termin in je protest SK Korotarta iz Kranja radi odigranja pokalne tekme, ki se je vršila dne 16. sept. v Kramu, že resen se s tem računa, da bo podsavez za ta dan sigurno določil finalno pokalno tekmo med rivaloma ir škofje Loke in Jesenic. Zanimanje za to sreča n-e je na Jesenicah in v Skoiji Loki izredno veliko, ker so vsi prijatelji sporta in tudi oni, ki z-isled ijejo potek pokalnih tekem. »*lo nestrpni in težko pričakujejo, kdo bo izšel iz te hude borbe kot zmagovalec in odnesel lep, od LNP razpisani pokal. Da se oba kluba z vso vnemo pr; pravi iata na to odločilno tekmo nam dokazujejo posamezna poročila, vendar pa js končno žoga le okrogla. Da bodo eni ali dru ci napel' vse »ile za rmacn svouh klubov smo trdno prepričani, vendar priporočamo zastopnikom modro-belih iz. Jesenic, da pokažejo z voljo in elanom, da se jih kar tako tjrii ne da poraziti in da bodo trd oreh vsakemu klubu, ki se je i*1 in se bo Še boieval za ta pokal. — Poročilo o nedeljski tekmi, ki se .e vršila me sfca že dal(e časa ograjeni s primitivnimi ograjami, te dni pa dovršuje« ocrraio na tretjem igrišči, ki leži skoraj v središču mesta ob stekališču cest in železnic Ta oeraja ie zlasti ob južnern obhodu ifrrišča ob železnici tako slabo in grdo narejena, da naravnost kriči in izziva upravičeno grajo domačinov in tujcev, ki hodijo in se vozijo tam mimo. Med tem. ko tehnične komisije izdajajo hišnim posestnikom pn ixdaji gradbenih dovoljen, za prizidk*3, ognaie in drvarnice zelo stroge predpise —-se je dovolilo tu, na najbolj vidnem kraju napraviti tako planke, kakršnih bi ne smeli dovoliti graditi niti m kakšni vasi. Vemo, da bodo prizadeti radi tega s kolom ida-rfli po našem poročevalcu, ki bi upravičeno in to v interesu splošnosti kritiziral tako OGTaio, četudi bi jo napravilo še tako na-cijonalno društvo. (Op. uredništva.) Iz Metlike — KOpali&fte J>e *p**t o£H*eIO. Ob Kolpi je te dni spet vse živo. Že več kot teden dni vlada pri nas prava poletna ^Tocins tn zato ni čuda, če ljudje tako pridno obiskujejo bregove Kolpe. Zlaati mnogo kopalcev je bilo v soboto in nedeljo. Z& konec septembra oziroma začetek oktobra je voda res izredno topla, saj kaže toplomer nad 20« C. — Spisek prk)obnine je razgrnjen v občinski pisarni in je na podlagi čl. 116. zakona, o neposrednih, davkih na vpogled vsem občanom, ki so podvrženi ptridob-nini. — Id So bili odlikovani z zlato ali srebrno kolajno Karadjordjeve zvezde, kakor tudi svojci s temi odlikovanji odlikovanih, pokojnikov naj se v smislu naredbe vojnega ministrstva javijo nemudoma v občinski pisarni. — Umesten ukrep. Na temelju zakona o življenjskih potrebščinah ao dolžne vse osebe, ki so zaposlene pri prodaji ali nakupovanju živeža, pri zdravnikih se pregledati. V postev pridejo nastavljenci trgovin, pekari j, mesnic in gostiln. Vsak nameščenec takega obrata mora potom občine vsako leto predložiti zdravniško izpričevalo, iz katerega mora biti razvidno, da ne boluje na nobeni nalezljivi bolezni. V izogib sitnostim naj vsi prizadeti taka izpričevala predlože občinskemu uradu v 14 dneh, ker omenjeni zakon za kršitev določa tudi kazni — N3** »Američane«, ki jih ima Bela Krajina menda največ od vseh delov naše banovine, obveščamo, da je kongres Združenih držav severoameriških pred kratkim s posebnim zakonom povišal mesečne podpore (pokojnine), ki jih uživajo nasledniki umrlih veteranov, ki so med svetovno vojno služili pod zastavo severo-ameriskih držav in ro kot taki padli ali pa umrli na posledicah vojne. Vsi prizadeti naj se takoj javijo izseljeniškemu komL sarijatu v Zagrebu in navedejo vse potrebne podatke (ime in priimek pokojnika, od kdaj prejemajo pokojnino, koliko in potom koga). — pogodbo za dostavo pošte na progi Ribnik—Metlika za dobo od 16. januarja 1935 do 15. januarja 1936 je razpisalo savsko poštno in brzojavno ravnateljstvo. Javna ustmena pogodba se je vršila v občinskih uradili v Metliki in v Ribniku v sredo dopoldne. Iz — I zmoviceva smola. Lepo šmihelovo nedeljo je hotel izrabiti neki nepridiprav, ki se jo v noči od torka na sredo vtihotapil v spalnico neke tukajšnje gostilne. Med sti-kanjem po predalih se je prebudila gostilni-čarka, ki je že spala in se nemalo prestrašila nenadnega nočnega obiska. Nič manj prestrašen pa ni bil tatic, ki ni računal na navzočnost gc^odinje, ter jo je urnih korakov odkuril skozi okno. Kljub temu pa je odnesel za približno 300 Din plena. — Izpremembe v sodstvu. Sodni pristav Viktor Svetel je premeščen od tukajšnjega sreskega sodišča v Novo mesto. Na njegovo mesto pa pride sodni pristav Jožef Podboj iz Maribora, — D« je pri nas res toplo, je najboljši dokaz mlada smokva na vrtu hotela Henke, na kateri letos že drugič dozoreva to južno sadje. Urejuje: Josip Zupančič* — Za >N«rc