Leto XXI.. št. 1281 Ljubljana, torek 4. junija I940 Cena 2 Din UpravniAtvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — TeL 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg iti. - TeUfon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pri po«_ ček. zavodih: Ljubljana St 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Urcdnlfttvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg itev. 7. telefon št. 2455; Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. 1, telefon Stev. 65. Rokopisi Be ne vračajo. Španija in vojna V Španijo je prispel britanski poslanik Samuel Hoare, bivši zunanji minister, eden najodličnejših predstavnikov angleškega političnega sveta. Njegovo imenovanje je vzbudilo po svetu zelo veliko pozornost in se smatra kot nad vse značilen dogodek. Res priča, da stopa važnost Španije in njene postojanke na zapadnem koncu Sredozemlja čim dalje v ospredje, ne glede na to, da se v zadnji dobi Španija vedno pogosteje imenuje v okviru mednarodnopoliti-čnih razmotrivanj. osobito pa v času, ko se od dneva do dneva večata možnost in verjetnost italijanskega vstopa v vojno. Imenovanje Samuela Hoarea za angleškega poslanika v Madridu se je izvršilo orž potem, ko je špansko prestolnica zapustil maršal Petain, ki ga je Revnaud poklical v francosko nacionalno vlado. Zavezniki smatrajo Madrid za zelo važno točko, zato težijo za tem, da imajo v njem prvovrstno diplomatsko zasedbo. Nedvomno je bil Samuel Hoare poslan na Špansko s povsem določenimi navodili. Pred tedni, še preden se je začel nemški sunek čez Nizozemsko in Belgijo, je ugleden švicarski publicist analiziral pogoje od katerih zavisi odgovor na vprašanje, ali bo Italija intervenirala in v kakšnem primeru bo intervenirala v sedanji vojni. Med okol-nostmi je avtor označil na prvem mestu Španijo, češ da je od zadržanja Španije v zelo veliki meri zavisna tudi politika rimske vlade. Na drugem mestu je imenoval zadržanje Sovjetske unije, a na tretjem mestu položaj na bojiščih. Odtlej se je že marsikaj zgodilo, a v odnošajih do Španije se ne more govoriti o kakih posebnih spremembah. Res je, da je bila Evropa ta čas silno zaposlena z drugimi dogodki in presenečenji, pa zato španskim problemom ni imela časa posvečati količkaj pozornosti. Toda kolikor bolj so se jeli preteči oblaki zbirati nad Sredozemskim morjem. toliko bolj se je pozornost zopet vračala k Španiji, od katere se je bila odvrnila. odJkar se je tamkaj nehala državljanska vojna. Španija je že ponovno izjavila, da namerava ostati nevtralna v sedanji vojni. V času. ko ves svet pričakuje, da se rimska vlada odloči za vojno, si seveda na neštetih mestih postavljajo vprašanje, ali in kako bo italijanska intervencija vplivala tudi na špansko politiko. Soglasno naglašajo, da se v tej problematiki skrivajo mnoge uganke. na katere si tudi dobro informirani krogi ne upajo dati zanesljivih odgovorov. V zadnjih tednih se ponavljajo vesti, da je na Španskem na delu močna propaganda za udeležbo v vojni na strani totalitarnih držav. Prihajajo glasovi, da vrši tako propagando tudi politični tabor »falange«, one izza državljanske vojne posebno znane organizacije, ki je hotela posnemati totalitarno gibanje m po njegovih geslih preurediti Španijo. Postavljajo se parole po osvojitvi Gibraltarja in razširitvi španske posesti v Maroku. Prav spričo te in podobne propagande se je začel zunanji svet zelo krepko zanimati za španske zadeve in množijo se poročila, ki skušajo očrtati sedanji položaj ter sploh novejši razvoj v Španiji. Polagoma se odgrinja slika o sedanjih političnih razpoloženjih, slika, ki je še daleč od tega. da bi se mogla imenovati jasna, ki pa kaže vendarle že nekatere karakteristične poteze. Španija v razpoloženju do sedanje vojne ni enotna. Pred vsem je tu še dediščina po državljanski vojni. V vladajočih krogih je še živ spomin na totalitarne sile. ki so s svojo vojaško pomočjo bistveno pripomogle k Francovi zmagi. Toda pri tem opozarjajo, da je med istimi krogi vzbudila dokaj odpora sprememba nemške politike napram Sovjetski uniji. Protiboljševiška politika madridske vlade se je čutila z ber-linsko-moskovskim sodelovanjem v avgustu lanskega leta zelo prizadeta. Toda na podoben način je paradoksen razvoj evropske politike napravil obilo zmede tudi v levičarskem taboru, ki si šele polagoma skuša odpomoči od poraza v državljanski vojni. Prav te okol-nosti so mnogo pripomogle, da se je načelo nevtralnega zadržanja na Španskem jako utrdilo. Razen tega sili k nevtralni politiki tudi dejansko stanje samo. s katerim ima opravka španska vlada. Sai ni mala stvar, zaceliti rane, ki jih je zasekala skoro triletna državljanska vojna spraviti v red gosnodar-sko in finančno življenje ter obnoviti vojne zaloge. Mnoge vesti zato zatrjujejo, da ie nevtralno razpoloženje španske vlade resnično in iskreno. Posebno pozornost posvečajo zunanje informaciiske službe razmerju falange do vseh teh problemov. Kakor znano, je general Franco skušal najti kompromis med falango in ostalimi desničarskimi elementi, ki so se angažirali v državljanski vojni. Kakor se mu ie na Zadnja faza boiev pri Dunkerqueu Mkrcavanie zavezniških iel se bliža koncu — V Londonu napovedujejo novo veliko nemško ofenzivo — Prvi vecii letalski napad na Pariz Pri Dunkerqueu, kjer je še vedno edino prizorišče večjih bojev na zapadu, se položaj od sobote do včeraj opoldne ni bistveno spremenil. Angleške in francoske čete srdito branijo mesto in njegovo okolico. Po vesteh iz zavezniških virov so z njimi tudi oddelki belgijske vojske, ki niso položili orožja. Nemci nadaljujejo z letalskim in topniškim obstreljevanjem dunkerqueškega področja ter z napadi prav vseh oddelkov svoje vojske. Obrambe je Angležem in Francozom olajšana, ker so veliki okoliški predeli slej ko prej poplavljeni. Glavni nosilci borb so legala. Nemška letala hočejo uničiti čim več transportnih ladij ter zanesti demora-lizacijo med francoske in angleške čete, ki čakajo na vkrcanje, angleška letala pa skušajo nemške napade čimbolj paralizi-rati. Po zavezniških vesteh so se pri tem baje zelo dobro izkazali novi ameriški avioni Hudson, močna lovska letala z veliko brzino in orožjem v gibljivih stolpičih. Koliko zavezniških čet se je že odpeljalo iz Dunkerquea, o tem si poročila nasprotujejo le na ta način, da skuša zavezniško vojno vodstvo število odpeljanih čet prikriti pred nemškim vojnim vodstvom. Ameriška poročila vztrajajo pri trditvi, da so glavne zavezniške sile že preko morja, deloma v Angliji, deloma pa v zapadni Franciji, kamor so prepeljavali zlasti francoske oddelke v Cherbourg in Brest. Angleški in francoski listi pripisujejo temu uspehu velik vojaški in še večji moralni pomen ter so nanj ponosni. Opozarjajo pri tem, da je položaj po nemškem prodoru do Kanala izgledal za zavezniške čete brezupen, tako da so nemška poročila že napovedovala, da bo obkoljeno zavezniško vojsko zadela enaka usoda kakršna je zadela v septembru obkoljene poljske d'vizije pri Kutnu. Prevažanje angleških in francoskih čet iz Dunkerquea bo v najkrajšem času končano, ako ni že sedaj. Ali bodo zavezniki potem Dunkerque zapustili ali pa ga bodo skušali še naprej braniti, dokler bo le mogoče, se še ne da reči. Na južni fronti od Abbevillea do Magi-notove črte in ob tej v nedeljo in včeraj ni bilo večjih spopadov. Položaj je ostal tam neizpremenjen. Najvažnejši vojaški dogodek včerajšnjega dne je bil po doslej došlih poročilih veliki napad nemških letal na Pariz. Napad je bil namenjen predvsem letališčem v pariški okolici. Podrobnosti o njegovi izvedbi in njegovih učinkih doslej še ni. Francoska poročila javljajo samo, da je bilo zadetil več hiš na periferiji, o žrtvah pa ne navajajo podatkov. teč do Hamburga in Osnabriicka. V ne-Kem mestu ob Renu so letala uničila neko motorizirano kolono, most čez Ren so pa znatno poškodovala. Vse te operacije so izvedli angleški aparati brez kakršnekoli izgube. Tri letala tipa Hudson, ki imajo sicer nalogo braniti obalo so se pri Dunker-queu udeležila napada na sovražno formacijo 40 bombnikov. Tri bombnike so letala zbila, dva sta opustila boj, dva pa sta bila poškodovana. Letala tipa Hudson niso utrpela nobene škode Ln so nadaljevala svoje patruliranje. Davi zarana so druga letala tipa Hudson izvedla uspešne napade na Bergen in napadla tam tudi radijsko postajo. Angleška letala so zažgala petrolejska skladišča, ladje, ki dovažajo hrano, so pa v bergenski luki napadla z bombami in s strojnicami. Druga letala, ki takisto opravljajo službo obrežne obrambe, so napadla skupino štirih bombnikov tipa Heinkel, in enega od njih sestrelila, šest angleških letal se ni vrnilo v svoja oporišča. Lovska letala so napadla strmoglavo tri sovražne bombnike pri Ostendu in jih zažgala. Francoska lovska letala, ki operirajo skupaj z angleškimi, so 30. maja uničila pri Narviku tri nemške bombnike. Angleška lovska letala so napadla devet sovražnih letal in dve od njih najbrže uničila. Po dosedanjih poročilih so angleška lovska letala uničila 35 nemških aparatov. Osem zavezniških lovcev se ni vrnilo v svoja oporišča. Angleška vojna poročila Prevažanje angleške vojske iz Flandrije končano Nemci pripravljajo novo ofenzivo ni napad na Pariz Okrog 300 nemških bombnikov nad francosko prestolnico — Do zoo človeških žrtev Pariz, 3. junija. AA. (Havas) Opoldne je bil v Parizu dan znak za alarm. Nebo je bilo modro, le tu in tam je bilo videti kak visok oblak. Sirene so zatulile ravno, ko je bil čas kosila. Parižani so odhiteli v zavetišča. Ob trotoarjih se ustavljajo avtomobili. Ni minulo več ko nekoliko minut, in že se je slišalo streljanje protiletalskih baterij. Na nebu je bilo opaziti siv-kaste brazde. Očitno je eksplodirala granata težkega kalibra. Slišalo se je buča-nje motorjev, toda ni bilo mogoče razločiti, ali prihaja od nemških bombnikov ali francoskih lovcev. Na Pariz so začele padati bombe. Protiletalsko topništvo je streljalo 20 minut. Istočasno je bilo slišati streljanje strojnic. Ko je bil dan znak, da je nevarnost minula, so začeli Parižani prihajati iz zavetišč. Nekatere hiše so gorele, in gasilci so se trudili pogasiti požare. Zdi se, da so nemška letala metala bombe iz zelo velike višine, na glede na to, kam bodo padle. V večini primerov so nemški bombniki gotovo slabo merili. Tako so zadeli hišo, ki je bila zapuščena. Neka druga bomba je padla na vrt neke hiše, na kateri so bili razbita okna. Tudi tu ni bilo žrtev. Pariška predmestja so enako dobro zdržala prvo bombardiranje. Oddelek za prvo pomoč je povsod takoj interveniral. Prebivalci so ohranili popolno hladnokrvnost, pripravljeni na novo ofenzivo. Pariz, 3. jun. s. (Reuter) Nemška letala so izvedla danes popoldne prvi bombni napad na Pariz. Po dosedanjih podatkih so vrgla več bomb na predmestja. Zadetih je bilo več privatnih hiš, daleč od vsakega vojaškega objekta. Letalski alarm v Parizu je trajal približno eno uro. Nemška letala so bila opažena nad mestom v veliki višini in v večjem številu. Prebivalstvo se je disciplinirano poskrilo tekom nekaj minut v zaklonišča, čim je bil dan letalski alarm. Streljanje protiletalskih topov je bilo izredno močno slišati tudi v središču mesta, kakor doslej še nikoli. Mnoga stekla na oknih v središču mesta so popokala. Francoska lovska letala so stopila takoj v akcijo, čim so se nemška letala pojavila. Pariz, 3. jun. s. (Ass. Press). Posebni ameriški poročevalci javljajo, da je današnji letalski napad na Pariz izvedlo zelo veliko število nemških bombnikov. Bombe so bile vržene na več okrajev. Med drugim je bila zadeta, neka postaja podzemske železnice, v kateri pa tedaj ni bilo nobenega človeka. Uradni podatki o številu žrtev še niso znani, ameriški novinarji pa so na lastne oči -videli, da je bilo zelo veliko število oseb ranjenih. Ambulan-čni avtomobili so trumoma odvažali ranjence. Mnogi od njih so bili v nezavesti. Ko je pričel letalski napad, so pariške radijske postaje prekinile oddajo. Pariz, 3. jun. s. (Reuter.) Po uradnih podatkih so bila ob priliki današnjega bombnega napada na Pariz sestreljena tri nemška letala. London, 3. junija, s. (Reuter) Danes zjutraj je neko nemško letalo vrglo dve bombi pri Ashdown Forestu v vzhodnem Sussexu v Angliji. Bombi sta padli v bližini neke šole, na kateri je zračni Drit.isk razbil okna. Sicer ni bila povzročena nobena škoda. Angleška lovska letala so nemško letalo pregnala. Berlin, 3. jun. s. (Ass. Press.) V merodajnih nemških krogih so nocoj potrdili, da so danes nemška letala bombardirala letališče Moulinoau pri Parizu kakor tudi druge vojaške objekte v okolici. New York, 3. jun. s. (Ass. Press.) O današnjem nemškem letalskem napadu na Pariz je bilo do večera mogoče dobiti naslednje podrobnosti: Napad se je pričel ob 13.20 po pariškem času. Po uradnih podatkih je zahteval 45 smrtnih žrtev in 149 ranjenih. Vrženih je bilo okoli 1000 bomb. Od teh jih je 83 padlo na središče mesta in 557 na predmestja. Največje razdejanje in največ žrtev so povzročile bombe v revnih predmestjih, poškodovane pa so bile tudi mnoge najlepše ulice v središču mesta. Zadeta je bila med drugim neka važna javna zgradba, vendar francoska cenzura ne dopušča, da bi bilo ime te zgradbe sporočeno v inozemstvo. Zelo mnogo hiš je bilo pri napadu porušenih, med njimi tudi več velikih stanovanjskih zgradb. V bližini sta- London, 3. jun. s. (Reuter) Po neuspelem poskusu nemške vojske, da bi uničila angleško ekspedicUsko vojsko in zavezniške čete v Flandriji. je vladalo včeraj in danes na vsej fronti v Franciji primerama zatišje V krogih francoskega vojnega ministrstva so danes izjavili, da ni bilo včeraj in v pretekli noči pri Dunkerqueu nobenega pomembnejšega dogodka. Tudi vsa glavna fronta od ustja Somme do švicarske meje je bila primeroma mirna. Zavezniški vojaški krogi mislijo, da Se za tem mirom skrivajo priprave za novo nemško fenzivo. Tako zavezniško, kakor tudi nemško letalstvo sta izvedla z ozirom na ugodno vreme v zadnjih 48 urah zelo mnogo izvidniških ooletov. Zavezniška letala so ugotovila važna premikanja čet za prvimi nemškimi postojankami. Sedai izvidniška letala posebno pazijo na po-krete večjih transportnih kolon, ker bodo ti prvi znak za skorajšnji začetek ofenzive. Med tem Se evakuacija zavezniške vojske iz Dunkerquea nadaljuje. 2e včeraj ni bilo prepeljanih v Anglijo skoro nič več angleških čet. ker je njihova evakuacija že dovršena, pač pa je včeraj in danes dospelo v Anglijo iz Dunkerquea več tisoč francoskih vojakov. V francoskih vojaških krogih pravijo, da so Nemci sedaj očitno opustili namen da bi Dunkerque direktno napadli po kopnem preko poplavljenega ozemlja, pač na skušajo z obstreljevanjem iz težkih topov in bombardiranjem z letal ovirati nadal njo evakuacijo zavezniške vojske iz Dunker-quea ali vsa.i povzročiti med vojaki paniko. Pri letalskih napadih na Dunker-que se Nemci ne straši io nobenih žrtev, vse doslei pa se jim kljub temu ni posrečilo povzročiti nereda ali panike Zavezniške čete so se privadile na neprestane letalske napade. Vojaki se skrijejo čim se pojavijo nemška letala v peščene sipine, ki jih dobro ščitijo pred drobci bomb. Nadalje napadajo Nemci zavezniške vojaške transporte v Kanalu z malimi, toda izredno hitrimi torpednimi čolni, ka- SJtSfZ terih vsak ima po en torpedo Zavezniška letala so z bombami in strojnicami potopila že večje število takih ladjic. V Flandriji padel vojvoda Northumberlandski London, 3. jun. s. (Ass. Press.) Danes je bilo javljeno, da je v bojih v Flandriji padel tudi vojvoda Northumberlandski. Med žrtvami vojne v Flandriji je nadalje še več drugih članov angleškega visokega plemstva. Pri prevozu sodelovalo blizu 900 ladij London. 3. jun. s. (Reuter.) Admiraliteta javlja nocoj nadaljnje podatke o vlogi angleške mornarice pri evakuaciji za- bomba porušila neko stanovanjsko hišo in napravila na mestu 10 m globok lijak. Posebno je trpelo ozemlje ob Seini, kjer so bile porušene tri velike stanovanjske hiše in neka tovarna. Vse predele, ki so jih poškodovali letalski napadi, je takoj zasedlo vojaštvo. Očividci cenijo, da je v napadu sodelovalo najmanj 250 nemških bombnikov, morda pa celo 300. Francoska policiia pravi, da ie število žrtev napada primeroma majhno. Pariz, 3. jun. s. (Ass. Press.) Pri današnjem letalskem napadu na Pariz je neka bomba zadela hišo, v kateri se je pravkar nahajal ameriški veleposlanik Bullitt pri kosilu. Bomba k sreči ni eksplodirala. Borbe v zraku London, 3. junija. AA. (Havas). Uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da so angleška letala nadaljevala operacije, da podpro za ščitnice zavezniških armad v Flandriji. Letala so izvedla tudi uspešne napade na sovražnikove proge, ceste in mostove, na municij-ska skladišča in na vojaštvo samo. Ponoči so operacije nadaljevali težki bombniki. Več formacij težkih bombnikov je izvedlo napade na vojaške objekte v Nemčiji, le- vezniške vojske lz Dunkerquea. 222 zavezniških vojnih ladij in 665 drugih ladij vseh vrst in velikosti je sodelovalo pri evakuaciji. Pri tem so bili pred Dunkerqueom potopljeni trije angleški rušilci, minonoscev in podobnih, ladij je bilo potopljenih 24. Admiraliteta dalje javlja, da je mornarica s potopitvijo težkih tovornih ladij zaprla dostop v luko Zeebriigge. Tudi vse druge luke ob Kanalu, ki so sedaj v nemških rokah, so bile napravljene neporabne. Koliko čet je rešenih L°ndon, 3. junija, z. :>Daily TelegTaph« poroča, da je bilo d ose daj izkrcanih na angleški obali že 300.000 vojakov, ki so jih prepeljali s francoske in belgijske obale. Za prevoz skrbi nad sto vojnih in nad dvesto transportnih ladij, še vedno prihajajo nove čete in to kljub silnim napadom nemškega letalstva in topništva, ki poskuša na vse načine ovirati vkrcavanje. Priznati pa je treba, piše list, da postaja položaj pri vkrcavanju vedno težavnejši, ker brani Dunkerque čim dalje manjši oddelek zavezniške vojske, tako rekoč le še zadnje straže, ki se bodo umaknile kot poslednje. Med četami, ki so bile pripeljane v Anglijo, so tudi veliki oddelki belgijskih čet, ki niso hotele kapitulirati, marveč so se pridružile zavezniški vojski, število -teh čet je mnogo večje, kakor pa se je do sedaj mislilo. Novo nemško tajno orožje Rim, 3. junija, z. United Press poioča, da so pripravili Nemci za napad na Anglijo neko novo doslej tajno orožje. Gre za podmorniške transportne ladje, ki lahko prepeljejo naenkrat do tisoč mež z vso potrebno opremo in orožjem. Te podmorske transportne ladje vlečejo podmornice, ki jih obenem ščitijo. Sedanji poizkusi s temi novovrstnimi ladjami so baje dobro uspeli. Danes bo govoril Churchill I/>ndon, 3. junija, p. »Daily Express« poroča, da bo Churchill v svojem napovedanem govoru v spodnji zbornici, ki ga bo imel jutri popoldne, obeležil nele pomen vojaških operacij okrog Dunkerquea, nego tudi stališče zapadnih zaveznikov do Italije. Ta del njegovega govora pričakujejo londonski diplomatski in politični krogi z največjim zanimanjem. Pri tem pripominjajo, da bo reakcija italijanskega tiska na Churchillove izjave pokazala, ali je še kakšna možnost za sporazum med Italijo in zapadnimi zavezniki, ali pa je vojna neizbežna. List izraža mnenje, da bo Churchill v svojem jutrišnjem govoru podal tudi povsem konkretne predloge za dokončni sporazum Italije, da bi tako dokazal, da je angleška vlada v resnici pripravljena sporazumeti se z Italijo. Nemška vojna poročila Obstreljevanje Dunkerquea s težkim topništvom — Letalski napadi na zavezniške vojne ladje - 330.000 ujetnikov unaj ta namera v glavnem posrečila, J nostim celo največji pomen in gledajo tako se je na znotraj dejansko ponesie čila. Zdi se, da so v Španiji znova prevladali pretežno konservativni elementi in se ojačili zlasti v neposredni okolici Franca samega, dočim so falangi-sti potisnjeni bolj na podrejena mesta. Med falangisti ni zadovoljstva s Fran-covo politiko in domneva se, da izvira intervencijska politika falange v veliki meri prav iz želje, da bi se krep-keie uveljavil njen politični pravec. Toda na Španskem razmotrivajo položaj tudi še z vidika, ka'ko in ka] storiti, ako bi bil od zunaj storjen poskus, da se Španija proti svoji volji potisne v vojno. Vzemimo ako tuje sile zasedejo kako špansko otočje ali provinco ter jo porabijo kot oporišče ali celo izhodišče za napad na sovražnika v sosedstvu. V sodobni vojni, pravijo, takih možnosti nikakor ni mogoče izločiti. Vesti iz Madrida pripisujejo tem mož- v njih največjo opasr.ost. Podoba je, da je še povsem negotovo, kaj bi storila država v takem primeru, tem bolj, kei bi mogel biti tak poskus združen z ra7-nimi presenetljivimi komplikacijami. Eni so mnenja, da bi se madridska vlada s silo uprla takemu poskusu, pa naj bi prišel od koderkoli. Druge vesti pa trdijo, da bi bil to signal za obnovo državljanske vojne. V vsakem nrimeru bi se vojna razširila na ves Pirenejski polotok. Zakaj Portugalska je povezana z Veliko Britanijo in bi v takem primeru ne mogla ostati na strani Opo-zaria se, da je Samuel Hoare nastopil svojo pot v Madrid po ovinKu skozi Lizbono, kar se ni zgodilo samo slučajno. Pirenejski polotok je na talko izredno važnem delu Sredozemskega morja, da bi ga bilo težko on raniti v miru, ako bi se vojni požar zares razširil tudi na to področja Berlin, 3. jun. br. (DNB) Prodiranje proti Dunkerqueu od zapada, juga in vzhoda, se počasi nadaljuje. Težavno, od mnogih jarkov prepreženo in poplavljeno ozemlje otežuje operacije. Kljub temu je uspelo v sodelovanju z letalskimi vojnimi silami prodreti v močno utrjeno mesto Bergues. Ves teren okrog Dunkerquea, ki je še v rokah sovražnika, je nenehoma pod ognjem nemškega težkega topništva. Tudi formacije bombnikov in strmoglav-cev so v teku 2. junija nadaljevale s svojimi napadi na Dunkerque. Pri tem so bili potopljeni dva rušilca, en stražni čoln in ena 5000 tonska trgovinska ladja. En^. vojna ladja, 2 rušilca in 10 trgovinskih ladij je bilo z bombami poškodovanih. V ostalem so se napadi letalskih vojnih sa raztegnili do doline Rodana in do Marseillea. Naše čete so prodrle na obeh straneh Forbacba v sovražno ozemlje, tako da se je moral sovražnik umakniti do Magino-tove črte. Nemškim četam je prepustil nekaj ujetnikov ter svoje orožje in orodje. V teku uničujoče bitke v Flandriji in v Artoisu se je število Angležev in Fracozov, ki so bili ujeti, po dosedanjih trnih ugotovitvah povzpelo m V noči na 3. junija je sovražnik znova izvršil nekaj letalskih napadov na nevojaške cilje v zapadni in južnozapadni Nemčiji, ne da bi napravil kake omembe vredne škode. Celotne izgube sovražnih letalskih sil so znašale včeraj 59 aparatov. Od teh je bilo sestreljenih 27 v letalskih spopadih, 10 od j protiletalskega topništva, ostala pa so bila ! uničena na letališčih. 15 nemških letal se J ni vrnilo v svoja oporišča. Diisseldorf, 3. junija. AA. (DNB) V zvezi j z napadom sovražnih letal na Diisseldorf j poročajo, da so bombe priletele na neko | zasebno poslopje in na neko bolnišnico, ki je bila opremljena s predpisanim znakom j Rdečega križa. Človeških žrtev ni bilo. Trdovratna borba Berlin, 3. junija, z. Berlinski listi objavljajo poročila očividcev bojev za Dun-kerque. Eden pripoveduje, da se drže angleške čete izredno hrabro ter da so nemške oddelke dobesedno zasule s topniškim ognjem. S tam, da so poplavili ozemlje na H* itf« okrog' Dunkerquea, so si Angleži znatno olajšali svoj položaj, trdovratno pa branijo vsako ped zemlje. Borba, ki se vodi okoli Dunkerquea, je hujša od vseh dosedanjih borb. Drugi očividec naglaša, da je docela napačno mnenje, da so Angleži slabi strelci Zlasti v zadnjem času so dokazali, da ne oddajo nobenega strela zaman. Nemško pojasnilo o vojaškem položaju Berlin, 3. junija. AA. (DNB) Sef oddelka za tisk nemškega vrhovnega poveljstva Hesse je dal poročevalcem tujih listov pojasnila o vojaškem položaju. Predvsem je podčrtal, da je nemške častnike in vojake same presenetila hitrost, s katero so dosegli uspehe. Eden izmed pogojev teh uspehov je ta, da se voditelj rajha in vrhovni poveljnik sam mudi na fronti, prav tako pa tudi to, da so vsi armadni in drugi poveljniki v prvih bojnih črtah. Po drugi strani je te nagle uspehe omogočila oprema nemške vojske in sodelovanje vseh vrst orožja, ki je brezhibno funkcioniralo tako v bojih na daljavo, kakor v bojih na nož. Nemške čete so znale prodirati s hitrimi marši in premagati vse terenske težave. Sovražni častniki so sami priznali, da jih je presenetil nagli padec močnih utrdb, o katerih so mislili, da se ne dajo osvojiti, posebno pa ne v tako kratkem času. Hesse je podčrtal, da so iz vseh navedenih vzrokov nemške izgube zelo majhne. Nemški tanki so se odlikovali s svojim materialom, s svojo tehniko in taktiko, nemška pehota je pa povsod podpirala prodiranje motoriziranih enot. Francoska vojna poročila Pospešeno vkrcavanje zavezniških čet, sicer na fronti v Flandriji predvsem letalski boji Pariz, 3. junija. AA. (Havas) Medtem ko je včerajšnji d. minil brez posebnih dogodkov na kopnem, je bilo letalsko delovanje zelo živahno. Pri Dunkerqueu niso Nemci poskušali ničesar pomembnejšega na fronti, le iz zraka so ogorčeno napadali, da bi ovirali vkrcavanje zavezniških čet, ki se nadaljuje v pospešenem tempu. Nemška letala so trčila nad Dunkerqueom na francoske in britanske aparate in so spet utrpela velike izgube. Razen tega je bilo francosko letalstvo zelo živahno tudi nad ozemljem, kjer so se bili boji med zavezniškimi in sovražnimi četami. Pariz, 3. junija. AA. (Havas) Uradno poročilo vojaškega vodstva pravi: Ponoči ni bilo nobenih novih dogodkov. Pariz, 3. junija, br. Francoski tisk danes ugotavlja, da se vojne operacije okrog Dunkerquea zaključujejo. Sedaj odhajajo Iz Flandrije v Anglijo že poslednji oddelki angleške, francoske in belgijske vlade. »Petit Parisien« poroča, da so Nemci včeraj prešli v napad na več krajih ob Sommi. Povsod so bili odbiti. Napadi so bili le lokalnega značaja. »Jour« računa s presledkom v nemški ofenzivi, do katerega je moralo priti, da bi se nemške vojne grupacije preuredile, izgube izpopolnile ter nadomestili tudi izgubljeni in poškodovani tanki ter oklopni vozovi, že konec tega tedna ali pričetkom prihodnjega pa bo postal položaj spet nadvse resen. Do 2.000 leta! v bop Pariz, 3. junija, z. »Exchange Telegraph« izve iz krogov francoske generalitete, da so Nemci vrgli v boj nad Kanalom in nad Dunkerqueom istočasno 1800 do 2000 letal, ki imajo nalogo bombardirati transportne ladje in preprečiti nadaljnjo vkrcavanje. Zavezniško letalstvo in protiletalsko topništvo uspešno zavračata te napade, obalno topništvo in topništvo z vojnih ladij pa istočasno sistematično obstreljuje nemške postojanke in razbija nemške baterije,, ki obstreljujejo Dunkerque. Prva faza Mike London, 3. junija. AA. (Reuter). Vojni urednik agencije Reuter piše: Nikoli nI francosko vrhovno poveljstvo imelo navade pretiravati pri poročanju o svojih uspehih. Zato lahko sprejmemo kot popolnoma zanesljivo izjavo francoskega poročila, po katerem so nemške čete doživele težko preizkušnjo in utrpele velikanske izgube. Prva faza bitke je končana. Vprašanje, ki si ga zadaja ves svet, je: v kateri smeri bo Nemčija zdaj napadla ? Kajti, če hoče ohraniti svojo iniciativo, mora sovražnik nadaljevati premične operacije. Po 20 dneh bojev se zdi, da bo pregrupiranje potrebno. Ce naj sovražnik vrže v boj še neuporabljene oklopne divizije, bodo potrebni najbrže še trije tedni, še preden bo možen kak poskus velikega sloga, pa moramo pričakovati manjše napade, ki jim bo cilj priprava za prebitje obrambne črte na Sommi. Mnogo je odvisno od izgub, ki so jih imeli Nemci v svojih mehaniziranih formacijah. Od te okoliščine bo odvisno, kdaj se bo začela druga faza bitke. Londonski listi še zmerom poudarjajo vrline zavezniških čet in pravijo: Zavezniškim četam se je po zaslugi odlične organizacije in velike hrabrosti na flandrijski fronti posrečilo izjaloviti vse sovražnikove načrte, da bi jih obkolil, pri čemer so jasno dokazale bratstvo francoskega in britanskega orožja. Jedro zavezniških armad se je moglo rešiti in ohraniti svojo moč. »Times« prinaša uvodnik na čast lordu Gortu in pravi: Lord Gort je pokazal veliko hrabrost, hladnokrvnost in požrtvovalnost — lastnosti, ki sicer odlikujejo vse dele britanskega ekspedicijskega armad-nega zbora. Vojaški urednik »Daily Telegrapha« misli, da je sovražnikovo poveljstvo žrtvovalo velike množine vojaštva in materiala, da bi prizadejalo nasprotniku udarec, o katerem je mislilo, da bo usoden. Vojaški urednik sodi, da se bodo sovražne čete morale zdaj reorganizirati in da bo zato prodiranje proti Parizu od dne do dne težje. »Daily Herald« naglaša, da mora Anglija nuditi vso pomoč armadi, ki brani Pariz, kakor da bi šlo za obrambo lastne obale. Bitka pri Dunkerqueu je poglobila hvaležnost in povečala ponos Anglije do njenih zaveznikov Francozov. Ne smemo pozabiti, da so nam francoske armade pomagale pri našem umiku in da so bili francoski rušilci med ladjami, ki so prepeljale angleško ekspedicijsko armado nedotaknjeno čez Rokavski preliv. Švicarska sodba o zavezniškem umiku Basel, 3. junija, b. Tukajšnja »National Zeitung« objavlja uvodnik o zavezniškem umiku v Flandriji, ki ga takole komentira: »Dasi so se zavezniške čete po odločitvi belgijskega kralja znašle v obupnem položaju, so se vendar borile z izrednim na-ponom vseh energij. Njihova obrambna energija odkriva notranjo odporno moč tako v vodstvu kakor v moštvu. Samo z disciplino bi kaj takega ne bilo mogoče doseči. Tu se je pokazala moč značaja proti strahotam mehanizirane vojne, moč, ki ima svoje izvore samo v možati odločnosti in v popolni notranji samozavesti vsakega poedinega borca. Moralnega vpliva te akcije ni mogoče prezreti. Brez notranje edinosti naroda in njegove zavesti, da gre za borbo na življenje in smrt. bi tak uspeh ne bil mogoč. Udarna sila nemške vojske je tu prvič zadela na vojaško enakovrednega nasprotnika, kar kažejo tudi uradna poročila nemškega vrhovnega poveljstva, ki viteško priznavajo spoštovanje pogumnemu sovražniku. V sicer strahotno delujoči sliki zmehanizirane moderne vojne in njenih učinkov prihaja tako spet do veljave ves blesk klasičnega osebnega junaštva, ki je za obrambo vselej poglavitna stvar. Iz tega bodo tudi mali narodi lahko črpali velike namke«. Odlikovanje generala Blancharda in Priouxa Pariz, 3. junija. AA. (Havas) Na predlog generala Weyganda je bil poveljnik armadne skupine na severu general Blan-chard odlikovan z velikim križem legije časti, armadni poveljni general Prioux pa je dobil stopnjo velikega častnika legije časti. Generala Blanchard in Prioux sta dobila ti visoki odlikovanji v priznanje za njuno junaštvo v bojih na severu. Reynaudovi posveti Pariz, 3. junija. AA. (Havas) Predsednik vlade Reynaud je danes konferiral z maršalom Petainom. Konferenci sta prisostvovala tudi general Weygand in admiral Darland. Nato je Reynaud sprejel britanskega poslanika sira Ronalda Camp-bella. Bullittov razgovor z Rooseveltom Washington, 3. jun. s. (Ass. Press.) Predsednik Roosevelt je imel takoj danes popoldne telefonski razgovor z ameriškim veleposlanikom Bullittom v Parizu. Bul-litt je podal Rooseveltu Izčrpno poročilo o današnjem nemškem letalskem napadu na Pariz. 300 ameriških bombnikov na poti v Evropo New York, 3. junija, s. (Reuter) V zadnjih dveh dneh je bilo odposlanih iz New Yorka za Anglijo in Francijo 300 ameriških bombnikov. Angleži zan!kajo potopitev ,.Nelsona" London. 3. junija br. (Reuter). Informacijsko ministrstvo je danes v posebnem komunikeju službeno demantiralo nemške in druge vesti, po katerih naj bi bila pretekli petek potopljena 34.000-tonska angleška bojna ladja »Nelson«. Komunike pravi, da so tostvarne vesti od pričetka do kraja izmišljene. Borbe na Norveškem Težavna nemška obramba proti zavezniški premoči okrog Narvika — Angleške vojne ladje vdrle v Ranenfjord Berlin, 3. jun. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske pravi v svojem današnjem rednem vojnem poročilu o položaju na Norveškem: Težka obrambna borba naših gorskih lovcev in na kopnem razporejenih posadk naših ladij se nadaljuje nasprot- ogromni premoči sovražnika v gorah okrc-g Narvika. V severni Norveški so bili dre 1 junija z bombami razdejani oddamo poslopje in zunanje oddajne naprave radijske postaje v Vadsoju Ob zapadnem vhodu v Ofotski fjord je bila potopljena neka sovražna trgovinska ladja. Stockholm 3 jun br (Havas). »Afton Bladed« poroča da so včeraj angleške vojne ladje prodni e v Rancnski fjcrd, na čigar dnu leži norveško mestece Mo, ki je sedaj v nemških rokah. Nemci imajo tam skladišča streliva in življenjskih potrebščin za vojsko, ki operira na področju med Mojem in Bodojem. Angleške vojne ladje so že snoči pričele s svojim težkim topništvom obstreljevati mestece Mo in vso okolico. Zveze nemške vojske z zaledjem so bile prekinjene. Granate so razdejale več cest in en most. London, 3. junija. AA. (Havas\ Zavezniško letalstvo je zadnje dni pri Narviku zbilo devet sovražnih bombnikov. Norveški kralj resno zbolel Stockholm, 3. junija, s. (Ass. Press.) Nekateri švedski listi javljajo, da je norveški kralj Haakon resno obolel in da obstoji resna nevarnost za njegovo življenje. KAJ BO STORILA ITALIJA Časopisna kampanja v Italiji proti zaveznikom se vedno bolj stopnjuje in se računa ie z možnostjo vstopa Italije v vojno Rim, 3. junija, z. Po vsej Italiji se nadaljujejo vpoklici rezervistov. Tudi prostovoljci se prijavljajo v velikem številu, zlasti za letalce in padalce. Vežbanje padalcev je do skrajnosti pospešeno. Za str-moglavca se je prijavil tudi generalni tajnik fašistične stranke Muti. Kampanja proti zapadnima zaveznikoma se vedno bolj stopnjuje. Listi objavljajo poročila iz francoskega Maroka in Tunisa o preganjanju Italijanov, danes pa so začeli objavljati tudi poročila o zapostavljanju Italijanov v Alžiru. Po vsej Italiji je splošno prepričanje, da je vstop Italije v vojno neizogiben. Mnenje v Londonu London, 3. junija, z. V merodajnih londonskih krogih smatrajo vstop Italije v vojno že za gotovo dejstvo. Vse je samo še vprašanje formalne objave. Čudijo pa se postopanju italijanske diplomacije, ki se je pogajala, a po že doseženem sporazumu poga.iar.ja prekinila. V londonskih mero-dijnih krogih smatrajo, da je to posledica pritiska Berlina, ne prikrivajo pa, da pomeni vojni potencial Italije za zaveznike veliko obremenitev. London, 3. jun. s. (Ass. Press.) »Eve-ning Standard«, glasilo ministra za produkcijo letal, lorda Beaverbrooka, piše nocoj, da utegnejo v prihodnjih dneh izbruhniti sovražnosti med Italijo in Anglijo. List naglaša, da ne obstoje med obema državama nobene razlike, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti na miren način. Ce pa si Italija kljub temu izbere vojno, naj se zaveda, da je Anglija pripravljena in da hc znala udarec vrniti Basel, 3. junija, z. Londonski dopisnik »Basler Nachrichten« poroča, da v Londonu mnogo razpravljajo o vprašanju, za kako dolgo se bo vojna z vstopom Italije v vojno na strani Nemčije podaljšala in pa o vprašanju, ali se bo vojna sedaj razširila tudi še na druge države. Splošno vlada v londonskih krogih prepričanje, da se bodo dogodki zelo naglo razvijali in da bo zajela vojna še širši krog držav. • ••in v Parizu Pariz, 3. junija, z. Današnii »Temps« priznava, da intervencija Italije v sedanji vojni na strani Nemčije ni več izključena, naglaša pa, da v sedanjih okoliščinah ni mogoče napovedati nič konkretnega. Presenečenie igra sedai taiko v vojni kakor v politiki veliko vlogo, tako da ie vsaka zanesljiva napoved nemogoča. Kar se danes smatra za docela gotovo, ie že jutri demantirano po dogodkih. List naglaša. da med Anglijo in Francijo na eni. ter Italijo na drugi strani, ni nobenega spornega vprašanja, ki se ne bi dalo urediti na miren način. Princ Umberto v San Remu Rim, 3. junija, br. (Štefani). Prestolonaslednik princ Umberto, ki je v soboto nenadoma odpotoval v severno Italijo, kar je v tukajšnjih političnih krogih vzbudilo precejšnjo pozornost glede na okoliščino, da je princ generalni inšpektor italijanske pehote in poveljnik piemontskega armijskega zbora, je davi prispel v Imperio, kjer mu je bil prirejen svečan sprejem. V opoldanskih urah se je odpeljal v kraljevsko letno rezidenco San Remo. Korzika, Savo ja, Niča Rim. 3. junija. AA. (Štefani). »Giornale d'Italia« prinaša obširen članek pod naslovom »Italijanski značaj Korzike, Savoje in Niče.« Članek našteva zgodovinske dogodke in vlogo Korzike, Savoje in Niče, ki so prcdstraža na Sredozemskem in Ti-renskem morju ter Piemonta. Korzika, Sa-voja in Niča imajo isto nalogo kot jo ima Sicilija v sredini Sredozemlja Francozi so vzeli Korziko. Savojo in Nico enako, kot so Angleži vzeli Malto, da bi bila predstra-ža proti Italijanom in za izvedbo njihovih teženj. Istočasno list pobija trditev angleškega admirala Fremantla, da bi vojna proti Italiji pomenila za Anglijo samo g »tovo neprijetnost, manjšo od resne nevarnosti, medtem ko bi za Italijo ime;a najtežje posledice. Ako bi vojna z Italijo bila za Anglijo samo neprijetna, potem ni mogoče razumeti zakaj je angleška admiralitcta zbra'a na Sredozemskem morju cvet svoje mornarice in zakaj jo drži navzlic temu. da visi nad angleškimi otoki vedno večia nevarnost, še vedno v Sredozemskem morju »Tribuna« polemizira proti trditvam včerajšnjih francoskih listov glede Italije in i njenih zgodovinskih zahtev. L;st pravi, da argumenti pariških listov msc prepričevalni ter smatra, da je take pisanje znak ner-voze v pariških novinarskih krog'h. Svetovna razstava v Rimu odgodena Rim, 3. junija, br. Agencija Štefani je danes opoldne objavila komunike, po katerem je bila rimska svetovna razstava »E 42«, ki bi morala biti 1. 1942.. odgodena za nedoločen čas. Komunike pravi da je italijanska vlada na iniciativo držav, I ki nameravajo sodelovati pri razstavi in j ki svojih pripravljalnih del do leta 1942. j ne ,bodo mogle dokončati, sprejela ta sklep, toda le s pogojem, da pred rimsko razstavo ne bo nobena druga razstava v takem obsegu in takega značaja. Med tem se bodo deia za dograditev vseh razstavnih objektov nadaljevala, kolikor bodo dopustile to okoliščine in prilike. London, 3. junija, br. Agencija Reuter, ki je nocoj razširila vesti, da je rimska svetovna razstava odgodena za nedoločen čas, ugotavlja, da so v Italiji še pred nekaj mesci proglašali intenzivno nadaljevanje priprav za svetovno razstavo v Rimu za znamenje, da bo Italija ostala izven vojne. Churchillovo pismo Mussoliniju London, 3. jun. s. (Ass. Press.) Baie je poslal ministrski predsednik Churchill te dni italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju osebno pisir^, v ka- terem mu zagotavlja, da ie Anglija pripravljena razpravljati z italijansko vlado o vseh teritorialnih in drugih aspiracijah tako sedai kbkor tudi po vojni. Papeževo zanimanje za položaj Rim, 3. jun. s. (Ass. Press) Papež ie sprejel danes nuncija pri italijanski vladi. Čeravno o vsebini njunega razgovora, ki se je vršil v papeževi knjižnici v Vatikanu. ni ničesar znanega, domnevajo, da se ie razgovor tikal pričakovanega vstopa Italije v vojno. Izredni varnostni ukrepi v Egiptu Kairo, 3. junija s. (Reuter). Zaradi napetosti v Sredozemlju nadaljuje egiptska vlada z izrednimi varnostnimi ukrepi. Danes je bil objavljen voia-"ki dekret, ki določa stroge kazni za vse razširjevalce vznemirljivih govoric. Nadalje je bil ustanovljen osrednji urad za pobijanje vohunstva, ki bo imel podružnice po vsej državi. Egiptske oblasti so tudi odredile, da ne sme nobena ladja odpluti iz Egipta brez posebnega dovoljenja. Včeraj in predvčeraj-njim je bilo v Egiptu aretiranih 700 sumljivih oseb, ministrski predsednik pa je sporočil, da so bili izdan! še ukrepi proti udejstvo-vanju pete kolone. Določeno je bilo. da se morajo vsi tuji državljani javiti na nolicij-skih postajah in predložiti svoje papirje. Strateško važne točke v Egiptu su voja ko zastražene. Policija je oborožena s puškami in opravlja sedaj službo v polni opremi. Da se omogoči v primeru potrebe hitrejši prevoz vojaštva, je bilo ustavljenih več potniških vlakov. Nadalje so bili izdelani načrti za prevoz civilnega prebivalstva iz ozemlja, ki bi ga bilo treba v primeru napada na Egipt evakuirati. Tudi v Palestini so bili izdani varnostni ukrepi. Za nocoj je odrejena v vsej Palestini zatemnitev. Kairo, 3. jun. s. (Ass. Press.) Vse železniške postaje in poštni uradi v Egiptu so sedaj vojaško zastraženi. Posebno močno je zavarovanje ozemlje okoli S »eškega kanala. V Aleksandriji so bili izdani navodila za evakuacijo prebivalstva v primeru potrebe. V Kairu je opaziti veliko diplomatsko aktivnost. Angleški in italijanski poslanik sta se posvetovala z vodilnimi egiptskimi državniki. Tudi v Palestini Jeruzalem, 3. junija. AA. Havas: V Palestini so izdani vsi potrebni ukrepi za primer razširjenja vojne na Sredozemlje Prebivalstvo ima zaupanje v /aveznifko vojaštvo in je neomajno. Italijani zapuščajo E-sijst Kairo, 3. junija, s. (Reuter) izseljeva.ije italijanskih državljanov iz Egipta se nadaljuje Danes odpelje iz Port Saida italijanska ladja vse otroke italijanskih držav,ja-nov, k' so bili zbrani iz celega Egipta. Rini, 3. junija, o. Skupina Italijan-kih generaištabnih oficirjev, ki je te dni odpotovala v Berlin, bo te dni obiskala nemški generalni štab in si ogledala netiaj pomembnejših tečk na zapadnem bojišču. Njej bo sledila čez nekaj dmi .skupina španskih oficirjev. mirovna ponudba? Ameriške vesti napovedujejo^ da bo po flandrijski bitki Nemčija predlagala mir, ki ga bo Italija podprla z ultimatom Angliji in Franciji New York, 3. junija. A A. (Reuter). Associated Press poroča iz Washingtona, da je po končani flandrijski bitki pričakovati nemšiko-italijansko mirovno ponudbo, ali točneje: Nemčija bo predlagala mir. Italija bo pa ta predlog podprla s svoji multi-matom Veliki Britaniji ln Franciji ln z grožnjo, če obe državi ne sprejmeta nemške ponudbe. Washingtonski krogi mislijo, da bo nemško-italijanski mirovni predlog obsegal vse zahteve, ki sta jih Hitler in Mussolini sestavila za primer britan-sko-francoskega sporazuma. Trde, da so se italijanske zahteve povečale. V Wa-shingtonu ne verjamejo, da bi zaveznici pristali na takšno mirovno ponudbo. VVashingtonski diplomatski dopisnik agencije Associated Press piše v zvezi z novo nemšfeo-italijansko mirovno ofenzivo: Uradni krogi v VVashingtonu nimajo še nobenih točnih informacij o tej stvari, vendar so njihovi sklepi zgrajeni na poročilih, ki izvirajo iz zelo zanesljivih virov. Ameriški uradni krogi so prepričani, da bo Italija poskušala predlagati zaveznikom mir v svojem imenu in v imenu Nemčije. Italija bi to predlagala v splošnih obrisih, a mirovna konferenca, ki bi se imela v takšnem primeru sestati, bi uredila vse podrobnosti Washingtonski krogi pa mislijo, da bo Mussolini med svojimi predlogi posebno poudaril italijanske zahteve do Francije in Velike Britanije in da bo Italija podkrepila svojo mirovno ofenzivo z ultimatom, v katerem bo sporočila, da pojde v vojno, če ne bodo zavezniki sprejeli njenih mirovnih pogojev. Diplomatski opazovalci v VVashingtonu ne verjamejo, da bi bila Mussolinijeva akcija samo nova šahovska poteza, češ da Mussolini ne bo odnehal, če bo poslal takšen ultimat. Isti krogi dodajajo, da so se podobni glasovi že večkrat razširili v ameriškem tisku. MosKva, 3. junija. AA. (Tass). Iz New Yorka poročajo: Washingtonski dopisnik agencije Associated Press poroča, da Rooseveltov tajnik Early ni hotel ne potrditi ne demantirati glasov, da bi bil Mussolini sporoči Rooseveltu, da misli Italija pomagati Nemčiji. Early je samo izjavil, da obstoji ptalna zveza med Rooseveltom ln šefi nek'h držav. Vprašanje ameriške intervencije Rim 3. junija. AA. (Štefani). »Popolo d'Italia« prinaša članek senatorja Luigia Barzinia, ki pravi, da je intervencija ameriških Zedinjenih dižav v evropski vojni nemogoča pred predsedniškimi volitvami. ' Pisec pravi dalje, da se nahaja ameriška vojna industrija še zmerom v fazi načrta, to je, nacionalna organizacija za produkcijo vojnega materiala obstoji samo na papirju. Govori se o ustanovitvi stalne ameriške vojske ckoli enega milijona mož, v resnici pa šteje armada danes samo 100.000 mož. Clankar pravi, da Amerika razpolaga samo z velikansko močjo na morju, da pa ne more razpolagati s svojim brodovjem, ker je zbrano v Tihem oceanu. Ogroženi so velikanski ameriški interesi v vzhodnih vodah, ker je vprašanje Nizozemske Indije dejansko na dnevnem redu. Moskva in Balkan Stockholm, 3. junija, z. Tukajšnji listi poročajo, da je sovjetska vlada še enkrat opozorila italijansko vlado, da smatra Balkan za nedotakljiv in vsako kršitev statusa quo v tem delu Evrope za neposredno ogražanie ruskih interesov. Kakor naglaša jo švedski listi, nai bi bil to zadnji opomin, da vztraja Rusija na brezpogojni ohranitvi statusa quo na Blka-nu. Posebno zanimanje kažejo v Moskvi po poročilih švedskih listov za Jugoslavijo. V Moskvi odklanjajo vsako odgovornost za vse posledice, ki bi nastale, če hi se porušilo sedanje ravnotežje na Balkanu. »Izvesti ia« pišejo, da ie Italija sod smodnika, ki lahko ekspl d:ra v.ak trenutek. London, 3. junija, o. (Reuter). Odstop rumunskega zunanjega ministra Gafenca je izzval v londonskih krogih veliko pozornost. Splošno pričakujejo, da bo prišlo na Balkanu sedaj do pomembnih dogodkov. Predvsem računajo z veliko rusko diplomatsko akcijo. Eventualni napad Italije na Solun bi na drugi strani povzročil takojšnjo intervencijo zavezniških sil v smislu garancij, ki so bile dane Grčiji. S tem bi se avtomatsko oživil tudi turiki pakt z zapadnimi zavezniki. Rusija Madžarski ni ponudila jamstva Budimpešta, 3. junija, br (Štefani). Koncem preteklega tedna so st v tujini raz irile vesti, da je sovjetska Rusija ponudila Madžarski garancije za primer, da bi bila ogrožena ali napadena s severa in z zapada. »Uj - Magyarsag« objavlja danes službeni demanti teh vesti 'n naglaša, da so izšle iz francoskega vira. Rumunija bo vztrajala pri sedanji politiki Bukarešta, 3. jun. br. (Štefani). Novi rumunski zunanji minister Gigurtu je danes dopoldne prevzel svoje nove posle. Takoj za tem ie sprejel novinarje in jim dal krajšo izjavo o svojem političnem delovnem programu. Gigurtu je v svoji izjavi naglasil: Nadaljeval bom dosedanjo zunanjo politiko, ki je pod vrhovnim vodstvom kralia Ka-rola. Njene glavne smernice so obramba miru. neodvisnost države in nedotakljivost njenih meja v okviru čim boljšega sporazumevanja z vsemi državami, še prav posebno pa z vsemi našimi sosedi Tako politiko zahteva pravilno pojmovanje življenjskih interesov našega naroda. a narekujejo jo tudi naš zemljepisni položaj in naše zgodovinsike tradicije. Zato bom za tako politiko zastavil vse svoie sile. Današnji listi objavljajo, da bo dosedanji rumunski zunanji minister Gafencu v kratkem imenovan za rumunskega poslanika v Ankari s posebno diplomatsko misijo. Grški demanti Atene, 3. junija. AA. Atenska agencija je pooblaščena odločno zanikati vesti nekaterih tujih listov, češ da je turška vlada zahtevala od grške vlade dovoljenje, da sme izkrcati svoje čete na gTŠkih otokih v vzhodnem delu Egejskega morja. Borba za Španijo London, 3. junija, z. V londonskih krogih izjavljajo, da docela razumejo interes Italije, da spravi tudi Španiio na svojo stran, da ne bi bila Italija edina država. ki nastopi v prilog Nemčije. V zvezi s tem poudarjajo, da je vpliv španskega notranjega ministra Sunera. ki je največji zagovornik zavezništva z Italijo, v zadnjem času zelo narastel. Bližnji dnevi bodo pokazali, v koliko bo uspela misija, ki je bila poverjena angleškemu poslaniku Hoareu. Prihod našega novega veleposlanika v Bukarešto Bukarešta, 3. junija, p. Danes je prispel v Bukarešto novi jugoslovcnski veleposlanik na rumunskein dvoru A vakumovič. Na jx>-staji je bil prisrčno sprej»-t od zastopnikov rumunskega zunanjega ministrstva in vsega osebja jugcslovenskega veleposlaništva. Zemunska: Postopna zjasnitev nad se-verozapadom se bo razširila proti vzhodu. Velika oblačnost bo še v vzhodnih in južnih krajih, kjer je pričakovati še novih ploh. Toplota se ne bo posebno spremenila. »JUTRO« St. 128. Tat*, 4. YL »40. Ruski poslanik Lavrentijev se ]e poklonil na Oplencu člani sovjetskega poslaništva so se poklonil! na grobu Viteškega kralja ln njegovih slavnih prednikov na Oplencu. — Na pod med Mladenovcem in Topolo je neki pastirček poklonil poslanika bratskega roškega naroda g. Lavrentijevu lep šopek poljskega cvetja. — Poslanik Lavrentijev in gdčna Strigo zapuščata vilo kraljevskega namestnika g. dr. Badenka Stankoviča, kjer sta bila na obisku. Podrobnosti o bivanju ruskega poslanika v Beograda objavljamo na 7. strani Ko je poslanik Lavrentijev zapustil prostore znane Venčačke vinogradniške zadruge, se je prisrčno poslovil od zadrugarjev. — Na desni pa je prizor z zasedanja gospodarske zveze balkanskega sporazuma v Beogradu: naš zananji minister g. Cincar Markovič je spregovoril pozdravno besedo. Sedijo od leve na desno: poslaniki Grčije, Turčije in Rumunije Praznik Mirita Poliča Danes praznuje 50-letnico svojega rojstva bivši ravnate!j ljubljanske Opere Mirko Polič. Čeprav ne deluje več med nami, so vendar ostale vidne brazde, ki jih je za- oral v našo glasbeno ledino. Vesten in natančen delavec v direktorski pisarni in za dirigentskim pultom je leto za letom sipal z opernega odra najpomembnejša, najobsežnejša in najtežja dela operne literature. Kljub stalnim finančnim bojem smo vendar poslušali na našem odru Mozarta, Wag-nerja.Musorgskega itd. Kot sodoben glasbe- nik naprednega duha je na stežaj odpiral vrata najnovejši domači in tuji glasbeni produkciji in se je večkrat zgodilo, da je marsikatero tako delo prav v mali Ljubljani doživelo svojo drugo, tretjo svetovno premiero. Drugo prav nič manj bogato plat njegovega repertoarja pa zavzema njegovo delo na koncertno-simfoničnem odru, najčešče v zvezi z zborom Glasbene Matice, ki ga je prevzel v najbolj kočljivem trenutku — tik pred francosko turnejo — kot dediščino mojstra H ubada Pod njegovo taktirko smo čuli najpomembnejša vo-kalno-instrumentalna dela Mozarta, Beethovna, Berlioza, Verdija, Liszta. do najno- vejših Szymanovskega, Stravinskega, Vyc-paleka, Kričke, pa tudi domačih Lajovica, Osterca in Škerjanca — Kot neposreden naslednik mojstra H ubada je posvečal skrb tudi čisto vokalni glasbi. Njegovi tovrstni koncerti so bili posvečeni predvem domačim, slovenskim in jugoslovenskim delom. Kvaliteta skladb in Poličeve inte>pretacije je dosegla potno zanman/e doma. pa tudi v Franciji, Švici in Bolgariji kamor je vodi/ svoj zbor. Ob 50-letnici mu želimo, da bi na svojem novem mestu, v širših razmerah, na široko razmahnil vse svoje sposobnosti in da bi ga vendar le pot še vselej pripeljala v Ljubljano Vojni minister novim borcem Slovesna zaprisega vojaških novincev v Beogradu V nedeljo zjutraj so imeli na prostrani Banjici pri Beogradu veliko vojaško svečanost. Vsi novinci vojnih edinic beograjske garnizije so v prisotnosti vojnega ministra generala Milana Nediča in nekaterih drugih visokih vojaških dostojanstvenikov prisegli zvestobo kralju, vojaški zastavi in domovini. Četam je poveljeval general Nikolič, poveljnik dunavske divizije. Po zaprisegi, ki so jo opravili svečeniki pravoslavne, katoliške, muslimanske, evangelj-ske in židovske vere, je nagovoril vojsko general Nedič: »Junaki! Danes je najsvečanejši dan v vašem življenju, saj ste danes prisegli zvestobo in vdanost našim največjim narodnim in vojaškim idealom: vrhovnemu poveljniku kralju, naši širom po svetu proslavljeni domovini in naši vojaški zastavi, pod katero so služili kralju, narodu in domovini tudi vaši očetje in vaši bratje. Vi ste danes pred Bogom in ljudmi izpovedali, da jih hočete junaško braniti. Naj vam Bog pomore! Spominjajte se današnje prisege ne samo, dokler boste v kadru, marveč tudi pozneje, vse življenje, ker ste branilci domovine od danes do konca življenja. Skrbite, da z ničimer ne zasenčite slave naše vojske, ki je ostala zvesta svojim narodnim idealom tudi v hudih časih in v slavnih dobah. Bodite vredni svojih prednikov, ki so kakor vi služili v istih četah, baterijah, eskadronih in eskadrilah in so bili vselej in na vsakem mestu junaki, vedno zvesti svoji prisegi. Ko stepate v stalni kader, ste v njem našli svoje predpostavljene starešine: kaplarje, podoficir-je in oficirje. To so vaši bratje. Oni so Vašemu detetu prinese malo zobne kreme ODOL zdrave zobe za vse njegovo življenje. Nega zob izmlada prepreči tvorbo gnilobe, ki povzroča bolečine v zobeh, prihrani staršem mučne dni in noči. Obilna pena zobne kreme ODOL nudi otroku pravi užitek, krepi mu nežne dlesni ter ga napravlja veselega in zadovoljnega. 1 TUBA ODOL-A VELJA PO KOLIČINI IN UČINKU ZA 2. poklicani po zakonih, da vas nauče vojaških veščin, da boste sodobni borci in bra-nitelji domovine. Vi ste danes prisegli, da boste njihova povelja poslušali in jih zvesto izpolnjevali za blaginjo, varnost in obstoj našega naroda in domovine. Tako morate v resnici ravnati. Prepričan sem, da boste po zgledu svojih prednikov, dedov, očetov in bratov dobri in hrabri vojniki. Zato vam kot vaš minister vojske in mornarice čestitam k dani prisegi Ta svečani dan vas pozivam, da gromko pozdravite vrhovnega poveljnika vse naše oborožene sile, Nj Vel. kralja Petra II., in prav tako vrhovnega inšpektorja Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla.« Ko se je razleglo gromko vzklikanje po Banjici, je vojaška godba zaigrala državno himno. Polkovne zastave so se priklonile. Minister vojske in mornarice se je še enkrat obrnil h krasno postrojenim četam in jim v slovo vzkliknil: »živela jugoslovenska vojska!« Mladi vojščaki so navdušeno vrnili ministru pozdrav. Kakor v Beogradu so bile svečane zaprisege tudi v mnogih drugih velikih garni-zijah, tako v Subotici, Novem Sadu. Splitu, Bjelini, Vršcu in drugod. Povsod se je zaprisegi priključilo prebivalstvo v velikih trumah in je manifestiralo za kralja, domovino in vojsko. Bila je splošna sodba, da so novi vojaki krepak in zdrav rod. Memn%'.t*.s v litijskem okolišu bsds zatrli Odločni ukrepi zdravstvenih oblasti na litijski šeli Litija. 3. junija. Spričo precej nenavadnega števila obolenj za meningitido v litijskem okolišu so se oblastva z vso resnostjo zavzela, da preprečijo nadaljnje širienje te zavratne bolezni. Danes ob 9 je prispela v Litijo komisija ljubljanskega Higienskega zavoda z ravnateljem dr Pircem r.a čelu Preiskali so vse učiteljstvo in otroKe 3 in 4 razreda v katerih je bilo največ obolenj Preiskava ni bila brezuspešna Našli so enega obolelega učenca in 3 sumljive Kakšen bo nadaljnji uspeh preiskave, se bo pokazalo v najkrajšem času Šola ostane zaprta do 10 t. m. po tem dnevu pa bo stalno pod zdravniškim nadzorstvom Vsak dan bo posamezne razrede obiskal zdravnik in se zanimal za vsakega učenca. Kakor hitro bo ugotovil kak sumljiv prmer. bo učenec ali učenka takoj poslan v bolnišnico v nadaljnjo preiskavo V šoli bodo tudi preuredili prostore in sicer tiste, kjer je bila gospodinjska šola, da se bo tam lahko stalno vršil zdravniški pregled. Ravnatelj dr. Pire je v razgovoru z uči-teljstvom in pristojnimi činitelji omenil, da bo treba pri zidavi meščanske šole misliti na ureditev dveh zdravniških sob. Ker ima vsaka šola polikliniko, bo to tudi v Litiji gotovo kar najbolje urejeno. Bilo bi dobro, če bi krajevni šolski svet določil kak fond za zdravljenje revnih otrok, katerih starši nimajo nikakih zdravniških ugodnosti, da se bo lahko prav vsak otrok podvrgel brezplačni zdravniški preiskavi. KakoT čujemo. ima krajevni šolski odbor že v načrtu, da se vnese v proračun za bodoče leto v ta namen znesek 2000 din. Ta načrt vsi občani toplo pozdravljamo. Da se čim prej zatre nevarna bolezen, bi bilo pač na mestu, če bi se priredila v našem okolišu predavanja, ker preprosto ljudstvo pač noče in noče verjeti, da se meningitida širi le z okuženjem. Če bo komisija nedvomno ugotovila, da je med preiskanimi otroki eden izmed tistih, ki ima v sebi bacile meningitide, bo poskrbela za strogo zdravniško nego. turni pr Samospevi Gojmira Kreka Odličen uspeh, ki ga je dosegla izdaja prvih šestih zvezkov »Samospevov« skladatelja Gojmira Kreka, je bržkone vzpodbudil avtorja, da je pravkar izdal še troje sešitkov pesmi s klavirsko spremljavo, op. 8. 26 in 35. V naši solospevni literaturi zavzemajo dela dr. Kreka posebno mesto, označeno z avtorjevim docela avtohtonim in originalnim stališčem. Vsi samospevi dr. Kreka imžjo skupne značilne poteze, k: razodevajo avtorjevo glasbeno usmerjenost, pripadnost k določenemu estetskemu nazoru in njegovo izražanje s pre-gnantnimi in vedno v prepričevalnem slo-nečimi sredstvi. Te vrline očitujejo tudi novi trije zvezki, ki obsegajo vsega enajst pesmi, od teh eno s flavto in klavirjem. Op. 26. vsebuje petero pesmi na pesnitve O J. Bierbauma, ki po svojem udobno melanholičnem razpoloženju najbolje nadaljuje Heinejevo smer ter so se njegovi priprosti, a mehko občuteni verzi najbolj prilegali skladateljevemu osnovnemu na-strojenju. V več kot mojstrskem prevodu Otona Župančiča (samo četrti prevod je izpod spretnega peresa N. štritofa) nali-čijo te poezije skoraj na Kettejeve in bi šle v celoti / našo literarno zakladnico. Njihovo intimno občutje je skladatelj zlasti zvesto podal v prvi (Ali veš?) in tretji (Nočna luč), kjer je ustvaril prave vzore samonikle, od nobenih ekstremnih smeri vplivane naše pesmi ki črpa svoje osnove naravnost iz zgledov romantične dobe, kamor sodijo tudi pesnitve. Nagajiva šega- vost, v kateri se je odražal Bierbaumov nekoliko dvolični temperament, je prišla do sličnega izraza v 4. pesmi (Plesna), četudi morda elegična razpoloženja bolje odgovarjajo ravnemu, nekolebajočemu avtor- jevemu značaju, kakor je razviden iz ostalih, poglobljenih pesmi. Prav v 4. pesmi bi (od št. 2 dalje) morda kazalo poenotiti in poenostaviti notni pravopis. Drugi zvezek, op. 8, obsega troje pesmi, katerih pesnik je skladatelj sam. V pesniškem pogledu sociijo njegovi verzi v isto izrazno skupino z Bierbaumovimi, čijih vpliv je nesporen. Tem lirsklm čustvom je skladatelj podložil glasbo, ki se jim popolnoma prilega, podčrtavajoč iskrenost Ln neposrednost izraza. V naslednjem sešitku (op. 35) najdemo troje pesmi Alojzija Gradnika in Ljudmile Poljančcve. Ne da bi skladatelj bistveno spreminjal tehniko in izraz svojega dela, se prav tako prilagodi tem pesnitvam kakor prejšnim ter jim s svojo nevsiljivo, plemenito glasbeno Unijo pripomore do okrepitve tn jasnosti. Vseskozi pevne melodične poteze bodo dokaj olajšale študij vsakemu kon^ertantu. samonikla, trdno v trad'cij! vsidrana spremljava pa tudi nikjer ne * • .!; pip.«;?:'u posebnih težkoč. Tako je upravič-.-r« i pi:-'n-kovati, da bodo trije nov: Krd:n<-"h pesmi nadaljevali preje zanoč3to pot :'spr>-hov, saj nam prikazujejo avtorjrv lir k: talent v najboljšem, tehnično do^nrmsm okviru in tvorijo tako pomrmbm doprinos naši samospevn: literaturi, za katero so žal usahnila drugo pota obelo anjenja kot samozaložna. (Op. ured 3e mi zvezek Samospevov stane 18 din. osmi ln deveti pa po 14 din). L. M. Š. Finžgarjeva „Naša kri" V soboto je bila v ljubljanski drami zadnja premiera te sezone- vnnzorili so zopet po dolgih letih F S. Finžgarjev igrokaz v štirih dejanjih »Naša kri« O tem delu. ki se dogaja v zadnjih tednih Napoleonove Ilirije, je kritika že svoie dni izrekla besedo, ki ji kljub nekaterim predelavam ni mogoče dostaviti nič bistvenega. »Pisec označuje tendenco svoje isrre takole: Pokazati sem hotel, da moramo znati braniti svojo zemljo, svoje ljudstvo, pravice in vero, trdno in neomajno Droti kakršnemu koli sovražniku, ki bi hotel posegati vanje in nam jih kratiti.« In na drugem mestu svojega inteiviewa v »Gledališkem listu«: »Zgodovinska snov mi ie bila samo sredstvo, da bi vzbudil narodno zavest, da je treba v vsakem primeru nevarnosti in vojne biti neomajen in se zavedati svojih pravic do svoje zemlie« Nič ni aktualnejšcga od te tendence in s te strani bi bilo vse prav. če bi bila igra tudi dramatsko tako zgrajena, da bi v polni meri prepričala in nam s presunljivo močjo pokazala ne le narodno, marveč tudi človeško utemeljeni odpor zavednega ljudstva zoper tujega osvajalca. Zdi se le, do ti gorenjski kmetie niso v vsakem pri-iU :u nevarnosti neomajni. Medtem ko jim francoske vojne kontribuciie in rekvizicije niso dopustile, da bi doumeli pomen velike socialne in kulturne preosnove. ki jih je osvobodila tlačanstva in dala prve pravice naro iiemu jeziku, so mnoeo manj občutljivi in mnogo bolj omajni glede restavracije habsburške države. Ko izvedo, da se zopet bližajo cesarske čete, ni med njimi nobenega strahu ali neievolie. Vsekako bi bilo naše tedanje stanje do nemožnosti idealizirano, če bi dramatik orisodil slovenskim kmetom kaj več narodne zavesti. kakor je instinktivno močna zvestoba zemlji, domačemu kraju in vaškemu kolektivu. Njihova borba ni bila boj za narodno svobodo, marveč navaden upor zoper nasilne cajatve, združen z mržnjo zoper onega tujca, čigar gosoodstva niso bili vajeni. Ko se vrača drusr. znan tujec, da zopet zagospoduje narodu, je odnos drugačen. V tem je protislovie te igre, ki naj bi bila igra svobodoljubja in narodne zvestobe slovenskega kmeta. Poteči je moralo stoletje po invaziji zasovraženega »Napoljona«, dovršiti se je moralo sloven- sko narodno prebujenje in nastopiti velik narodni prerod v državi, ki ii ne gospoduje tujec, da so se te reči izoremenile in da se je začel naš človek zavedati pomena svobode in narodne države. Domena krvi in drugih žrtev, ki jih je treba dati za obrambo domovine. Kakor koli so v »Naši krvi« nekateri, tudi v današnjem času aktualni dramatski akcenti, je vendar njena zerodovinska vsebina morda prav v sedanjem trenutku nekoliko enostranska. Prizor, ko maire Borštnik potepta tisti simbol francoskega naroda, ki je ostal veljaven tudi po Napoleonu, je učinkoval malce čudno. V ostalem pa Finžgarjevo delo rešuie in ga dviga preko tehničnih in druErih hib pisateljev krepki, sočni jezik, ki daie že sam tej igri nekaj pristno domačesra. čisto slovenskega, kar je tako močno, da si komaj lahko mislimo njen uspeh v kakšnem drugem jeziku in v drugačnem okolju. Režijo »Naše krvi« je prevzel Milan Skrbinšek in je skušal dati čim več domačega kolorita, razgibanosti in dramatično napetosti ta izbrisati naivnosti in tehnične pomanjkljivosti. To prizadevanje je bilo očitno na vsem poteku iere. vendar pa režiserju ni vedno uspelo niti tam, kjer bi bilo mogoče popraviti avtorieve nejasnosti v zgradbi značajev (na pr. Jerica, Re-nard) in v drugih dramatskih sestavinah igre. Posebna zanimivost Skrbinškove vprizo-ritve Finžgarjeve ljudske iere je sodelovanje mladih igralskih sil. ki so nastopale doslej samo v postranskih vloeah in niso imele zadostne prilike, da bi Dokazale občinstvu, pa znajo in zmorejo. Vedno smo se zavzemali za to, da se DOle«r starih, že zdavnaj prignanih umetnikov uveljavlja vsaj v nekaterih, posebno primernih igrah naš umetniški naraščaj, ki mu posvečajo vse premalo pozornosti. V »Našo. krvi« so Domače vesti Boj šle vam! Gospod urednik! Da bom kratek: ničesar ne sovražim bolj kakor šle varstvo in figarstvo. Vem, da se šlevarjev in figar-jev nikjer ne manjka, a kar jih je med nami, jih smrtno sovražim. Hvala Bogu, da vam lahko povem, da sem zadnje čase nekajkrat bil priča, ko so zavedni ljudje obsodili kakega širokoustneža prav tako odločno, kakor tisti gospod, ki je v včerajšnjem ponedeljskem »Jutru« povedal svojo besedo o raznašalcih senzaeij! Mož, ki je slišal ob napovedi vojne s strani Italije pred 25 leti žvižgati pri Sv. Višarjah prvo granato, bil štirikrat ranjen na italijanski fronti in koroški borec do leta 1920, pravi: »Pi ide kaka baraba, po domače rečeno, ln naše mirno ljudstvo hujska z dogodki na bojiščih, o katerih sam nima pojma. Vsi resni in izkušeni ljudje, posebno bivši bojevniki naj preidejo na delo ln naj takim elementom pokažejo prava pot za zamrežena okna!« Podpišem. V vzpodbudo pa naj navedem dva kratka prizora. Nedavno sem bil na Dolenjski cesti priča, ko je vstopil v tramvaj vesel mladenič. Igral je na harmoniko in prepeval. Ko smo ga vprašali, od kod je, povedal, da se je pripeljal s Francoskega. Jc sin slovenskih rudarskih staršev in se jc rodil v Bretanjl. Šele zdaj je na poziv vojaškega oblastva prvič prišel v domovino. In kako je bil vesel, da ji bo lahko slu-fi! r; puško in zvestobo! Ves tramvaj se je razživel ob tem živahnem mladcu. sploh še nihče ni resno načel. Disidentom, pretežnemu delu dobrovoljcev L srbske dobrovoljske divizije v Odesi, je bila storjena velika krivica, ki bo zdaj popravljena. Treba je samo še izpolniti nekatere formalnosti. Vse potrebne informacije kakor tudi formularje, ki jih je treba čim prej izpolniti, dobe disidenti dobrovoljci pri g. Srečku Lapajnetu, Ljubljana, Aleksandrova 4. Opozarjamo disidente-dobrovoljce v njihovem interesu, naj se čim bolj požurijo z izpolnitvijo formularjev, da bo mogoče čim prej urediti to pereče vprašanje in po praviti velikemu številu naših dobrovolj cev storjeno krivico. G. Srečku Lapajnetu se je treba prijaviti odnosno izpolniti formular osebnih podatkov najkasneje do ponedeljka 10. t. m. Kdor bi zamudil ta rok, bo moral sam nositi posledice. * Novi grobovi. V čiginju je umrla po kratki mučni bolezni ga. Ana Š a v 1 i, roj. Peštenova. — V Ljubljani je umrl g. Ka-rol M a c h t i g, železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo jutri ob pol 17. izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti. — V Radovljici je umrl po daljšem bolehanju po vsem Gorenjskem znani gostilničar Janez Kleindienst, po domače Hiršman. Bil je zmerom živahnega temperamenta in dobrega srca. Pokopali ga bodo v Radovljici danes popoldne ob pol 18. Zapustil je dve hčerki, ki sta že poročeni. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Plemenito delo beograjske go»pe. Gospa Persa Milenkovičeva ie storila že mnogo dobrega za omiljenie bede v pre- — odlično parfumiranih — toči PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa c. 9 Te dni pa sem spet videl, kako sta se dva vojaška obveznika, preprosta moža z dežele, pred vzhodom v vojašnico Viteškega kralja poslavljala od dveh sorodnikov, ki sta prišla z njima iz domačega kraja. Ko so si ob slovesu segli v roke, je eden izmed spremljevalcev, mlajši od vpoklicanih dveh, rekel rezervistoma: — Le dobro se držita, pa moška bodita! Te kratke, jedrnate in vsebinsko globoke besede so mi razoclele pravo narodno zavednost. To mi je povedalo več kakor dolgovezni govori. Narodna zavest našega ljudstva je zdrava, odlična, posnemanja vredna. Pa če bi bila med nami samo peščica takih zdravih, zavednih mladcev, zaslužijo, da se zanje vnamemo v borbi zoper figarstvo in malodušje. ženski sod daje firedfiost našim e,'eganfnim. lahkim, robuprostim očalam, katEre se nabavite pri bipLophl LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA * Velika narodna svečMMt je bila v r.edeljo v Pančevu, kjer so počastili 100-letnico rojstva narodnega borca in rodoljuba dr. Svetislava Kasapinoviča. Panče-vo je bilo vse v zastavah. Od ranega jutra so prihajali gostje iz vse Voivodine, zlasti mnogo pa je prišlo Beograjčanov, med njimi tudi prometni minister Beslič, nekateri vseučiliški profesorji, politiki, zastopniki Akademije, Srbske Matice, Sokola in raznih korporacij. V sorevodu, ki se je razvil po Pančevu, je bilo kakih 3.000 udeležencev. Na hiši, kjer je dr. Kasapi-novič snoval svoje borbe proti Madžarom, od koder je moral leta 1876. v peštanski zapor zaradi »veleizdaje« in od koder je naposled ob ogromni množici vojvodinskih Srbov nastovpil zadnjo pot so zdaj odkrili spominsko ploščo, številni govorniki so proslavljali pokojnikovo borbenost. * Disidentsko vprašanje bo končno urejeno. Storjeni so bili potrebni koraki in na pristojnem mestu je bilo dano zagotovilo, da bo končno urejeno tudi tako zvano disidentsko vprašanje, pereča zadeva naših dobrovoljcev v Rusiji, ki se vleče že skozi vsa povojna leta. Tega vprašanja doslej Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabe »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Ogl. reg. S. br. 30474/35. stolnici. Zdaj je v Tabanovački ulici zgradila že četrto svojo ustanovo, dvonadstropno hišo, v kateri je 16 stanovanj z zračnimi sobami, kopalnicami in vsemi pritiklinami. V nedeljo so novo zadužbino blagoslovili ob navzočnosti kraljevega zastopnika kapetana Mateja Paiiča, dvorne dame ge. Mirke Grujičeve in cele vrste drugih predstavnikov, ki so gospej Persi prisrčno čestitale. Brasnorje in voluharje uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji KAN C — Ljubljana, židovska 1. * Permanentne legitimacije ljubljanskega velesejma so bile že v prometu, preden je bila izdana odredba ministrstva trgovine in industrije, da mora biti junijski ve-lesejem preložen. Uprava velesejma prosi vse posestnike teh legitimacij, da jih shranijo, ker bodo predvidoma veljale za bodoči velesejem, ali pa bodo zamenjane z novimi. (—) * Zagreb za tujski promet. Zagrebška občina ima v svojem proračunu za prosvetni in tujsko-prometni oddelek določeno vsoto 2,734.000 din. V območje tega oddelka spadajo tudi razne podpore posameznim zavodom, ustanovam in društvom, ki skrbijo za kulturo in tujski promet. Zdaj pripravljajo v Zagrebu avtobusni kolodvor, ki bo urejen na podoben način kakor v Mariboru. Izdali bodo nov okusen prospekt mesta Zagreba. Nadalje bodo uredili meteorološko službo na Sljemenu ter uredili in izpopolnili fotografski in novinski arhiv. Priredili bodo v teku leta teden kulture s športnimi tekmovanji vseh vrst športa, z razstavami in kongresi. V splošnem se je pričelo živahno delovanje, da se Zagreb čimbolj uveliavi kot glavno tujsko prometno središče banovine Hrvatske. RAZSTAVA PREPROG Banovinska tkalnica preprog iz Sarajeva razstavlja svoje preproge in perzi-jance v Ljubljani v dvorani hotela »Slon«. Desni glavni vhod. Razstava je odprta celi dan od 5. VI. do 10. VI. 1940. Prevzamemo naročila na dolgoročna odplačila. — Vhod prost. * Ljubljanice nimamo samo v Ljubljani, marveč jo imajo tudi na Hrvatskem in sicer tik pri Zagrebu. Tako se namreč imenuje prijazno naselje tik za zagrebško mestno mejo. pri černomercu. ki bo v kratkem priključeno Zagrebu. Preteklo nedeljo je bila vsa Ljubljanica v zastavah. Blagoslavljali so prapor ondotne organizacije HSS. V dr. Mačkovem imenu je govoril Gjuro Maršič, ki ie odločno poudarjal, da moramo danes, ko se po Evropi prelivajo solze in kri borbeno pokazati, FILM MLADOSTI — PETJA IN RAZVEDRILA z mlado Deanne Durbin v glavni vlogi. Njen partner je znanec lz filma NIN OČKA — Melvyn Douglas. Predstave ob 16., 19. in 21. urL — KINO UNION, teL 22-21 Njena prva ljubezen | da tujega ne zahtevamo in da svojega ne damo. , • Velika smotra otroških pevskih zborov je bila v nedeljo v Zagrebu ood imenom »Dan otroške pesmi«. Smotra je bila v veliki dvorani Delavske zbornice. Sodelovalo je nad tisoč malih pevcev iz 14 pevskih zborov, poslušalcev pa je bilo nad 2.000 in so toplo odobravali posamezne nastope. * Izpit za pooblaščenega »nženjerja elektrotehniške stroke, posebej iz področja elektromediclne, je položil pri ministrstvu za zgradbe v Beogradu g. dr. inž. Avčin France iz Ljubljane z odličnim uspehom. c^BedLsal KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU. UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG, TRDI KOŽI. KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM. mn3.-6.-NI2.-DROGERIJA l SAMO še danes Paul Httrbiger, Theo Lingen Za smeh in razvedrilo! Poročno potovanje v Dnbrovnik i Kino Matica, teL 21-24. Ob 16., 19. in 21. uri. | Dodatek: Poslednja moda — v naravnih barvah. || I Samo še danes predvajamo najlepši socialni film znanega karakternega filmskega igralca Wallace Beerya, ki prepričevalno podaja najboljšo vlogo junaškega policijskega stražnika, zaščitnika ubogih sirot. Kino Sloga, teL 27-30, ob 16., 19. in 21. uri. NEZNANI JUNAKI 1 UBLIANA MARIBOR * Lokomotiva in konj. Iž Ljutomera nam poročajo: V soboto so se trije vozniki iz Radomerja po cesti, ki drži s Cvena v Ljutomer, vračali z njiv, kamor so bili zapeljali gnoj. Konji so tekli v lahnem kasu, ko so se bližali železniškemu prelazu. Prvi voznik je videl, da se vračata z ormoške smeri dve lokomotivi, sodil pa je, da bo še pred njima mogel z obema drugima vred prečkati proga Njemu se je to še posrečilo, toda drugemu že ne več. Na vozu je sedel posestnik Filipič iz Radomerja, ki se je, zanašajoč se na prvega voznika, še oziral nekam nazaj in ni pazil na cesto. Konja sta pritekla na progo, ko sta bili na prelazu tudi že lokomotivi. Odbijač lokomotive je zadel priročnega konja z vso silo in ga pri priči ubiL Seveda je vse vozilo z voznikom vred odletelo v velikem loku z nasipa. Vaz je ves polomljen, drugi konj pa se je odtrgal in ostal neranjen. Tudi vozniku se ni nič posebnega zgodilo. Ker je bil utoiti konj lep in mlad, ima lastnik nekaj tisočakov škode, povrh pa ga še čaka globa zaradi neprevidne vožnje. Naši vozniki so včasih hudo brezbrižni. To se vidi vsak dan na cesti, koder ne vozijo, kakor je predpisano, na desni strani, ampak ves čas po sredi ali celo na levi strani in to s težkimi vozovi. Stroga leteča kontrola bi bila zelo na mestu. * Zagoneten zločin na cesti. V soboto ponoči je neki zločinec na poti. ki vodi iz Ripnja v Lukovico, z nožem usmrtil kmetovalca Božidarja Mariča. Zadal mu je več vbodov. Varnostna oblastva daleč naokrog iščejo ubijalca in skušajo ugotoviti vzroke tega zločina. Zvečer pred smrtio se je zadrževal pokojni Marič v neki gostilni in je pripovedoval prijateljem, da je nekoč prej nekdo streljal nanj. vendar ga ni zadel. Ob 23. uri se je Marič. ki je bil ves čas veselo razpoložen, odpravil domov, oziroma v smrt. Ljudje ne morejo razumeti, zakaj je neznani zločinec stresel po življenju poštenega človeka, za katerim joče vdova in četvero otrok. * Tombola podružnice Narodne strokovne zveze v Medvodah, ki bi se imela vršiti v nedeljo, dne 9. junija, se preloži zaradi izrednih razmer na nedoločen čas. S tem opozarjamo vse podružnične člane, kakor tudi ostalo občinstvo, ki naj blagovoli vzeti odpoved na znanje. * Mrakov »Karadjordje« v Tržiču in Kranju. Danes bo recitiral v Tržiču pisatelj Ivan Mrak svojega »Karadjordja«. Uvodno besedo bo spregovoril Držaj. Recitacija istega dela bo jutri v Kranju. * Nacionalna ura. Drevi ob 19.20 bo predaval g. Rudolf Dostai o temi: »Simon Jenko preroški glasnik slovanstva«. Opozarjamo vse poslušalce radia na zanimivo predavanje. * Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je prejela mesca maja 1940: I. podružnice: Celje mesto 300 din; Maribor, ž. 1.500 din; Poljane—Prevalje 400 din; Ribnica na Pohorju 36 din; Rogaška Slatina 1391.50 din: Sv. Jernej nad Muto 100 din; Novo mesto, ž. 1.317 din; Brežice 600 din; Krško 350 din; Beograd 1612 din; Ljubljana, mestna ž. 1050 din; Ljubljana, šentja-kobsko-trnovska m. 6150.75 din; Ljubljana, šentjakobsko-trnovska ž. 6150.75 din; Ljubljana. šentpetrska m. 9298.75 din; Ljubljana. šentpetrska ž. 10452.50 cm. II. K»čev- , ski dinar. Podružnica Ribnica na Pohorju j 233 din. III. Razni prispevki. Ljudska š">- j la Guftanj 150 din; Ljudski šoli Svečma 105.75 din; neimenovan. Ljubljana 1.4F5 din; uprava »Jutra« 200 din: I. Smielov- imeli nekateri mladi igralci tako priliko ln lahko takoj zapišemo, da sn se v nji dobro obnesli. Na splošno bodo morali še proučevati stil našega Ijudskep-n življenja, kmečkega človeka v njegovi pravi pristnosti zakaj prav v kmečkih igrah ooažamo vedno bolj, da se igralsko pojmovanje našega kmeta nekam standardizira, nrehaja v neko maniro, tako da na pr. vsi kmetje mnogo vpijejo in mnogo gestikulirajo, kakor da je prav to njihova tipična, skupna značilnost. V podrobnostih pa ao ti igralci pokazali lepe sposobnosti, ki jih bo treba s smotrnim udejstvovanjem gojiti in razvijati, pa nova generacija našo drame ne bo zaostajala za ono. ki je že dosegla višek svojega razvoja. Posebej je treba omeniti Presetnika v vlogi maira Borštnika, Igorja kot Štefana, Severja kot Kosa, Novaka kot mežnarja, Kauklerja kot Gašperja, pa Raztresena, Brezigarja, Slav-čevo, Simčičevo, J. Boltarjevo v manjših vlogah, da omenimo najprej one, ki predstavljajo naraščaj. Vse označuje očitno in zdravo stremljenje po pristnem odrskem življenju, vsi skušajo bolj ali manj uspešno premagovati igralski patos, h kateremu jih zlasti v tem primeru zavaja že sama igra. Vsekako je njihov nastop vzbudil simpatije in željo, da jih poslej še večkrat vidimo še bolj v ospredju odrskega dogajanja. Izmed že priznanih igralcev so se uspešno angažirali za igralski uspeh »Naše krvi« ga. Boltar-Ukmarjeva kot Jerica, Drenovec kot Renard. Bratina kot Matija, Jerman kot kmet Matijevec in Peček kot seržant Turbot. Zapiski Fi®n šturm, »Francos^o-slovenski slovar«. Pravkar je izšel četrti zvezek velike- ga slovarja, ki ga sestavlja profesor rema-nistike na ljubljanski univerzi dr. Fran Šturm. Kljub neprijaznim časom izhaia še dalje to monumentalno leksikalno delo. čigar potreba in pomen sta bila že nekajkrat pravilno poudarjena v naši kulturni javnosti. S 4. zvezkom je dosegel slovar že 356 strani in gesio »cage«. Tako ie torej zaključil gesla z začetnivo b. ki se je končala na 347 strani. Material prvih dveh črk v abecedni vrsti je dal do malega 350 strani, kar pričuje, kako obsežen in podroben je šturmov Francosko-slovenski slovar. Tudi v tem zvezku nam kaže nekoliko primerov. kako bogat in natančen je ta slovar zlasti s frazeološke strani, n. pr. pri pridevniku »bon. — ne«. Ob vsakem novem zvezku smemo po pravici čestitati avtorju k njegovemu delu in želeti, da bi mogel v miru dovršiti ta potrebni in koristni slovar, ki bo ostal za cele generacije največji prevodnik francoskega jezika in duha v slovensko kulturno življenje. Mesečnik »Modra ptica« priobčuje v najnovejšem zvezku šest pesmi Frana E 11 e r-j a, ki se po daljšem presledku zopet oglaša v naši poeziji in vnovič kaže, da je samorasla in zanimiva pesniška osebnost. Končuje se daljša novela Vladimirja Bar-t o 1 a »Na oddihu«, prav tako se zaključuje razprava kritika in esejista Iva B r n č i-č a »Cankarjeva ljubezenska drama«. Poleg dr. Alojza Kraigherja, ki pa je pisal predvsem kot zdravnik, je Ivo Brnčič najgloblje posegel v intimni svet Cankarjevega življenja in pokazal na podlagi celotnega, doslej znanega materiala, kako se je pisateljevo ljubezensko življenje odražalo v njegovem slovstvenem delu. Vsekako je razprava Iva Brnčiča eden najzanimivejših prispevkov zadnjih let k naraščajoči literaturi o največjem prozaistu v slo- venski književnosti našega stoletja. — Asta Znidaršič se oglaša s prikupno pisano prozo iz besenskega življenja »Palica«, številko zaključujejo krajša po^cčJa T. Potokarja iz srbske iitc.atu.e. »S- p;ka književna za-Iru. je izdala v svoji zbirki »Savremcnik štiri nove knjige in sicer pesniško zbirko Slovana P. B e š e v i č a »U grrdu ■ radost:«, Isidore S e k u 1 i č pripovedno p-czd »Krouika pa-lanačkog grobna«, novclistično zbirko Brankr Čopiča -s.P;an:nci« in Vclimira ž i v o j i n o v i č a kritike in eseje v knjigi z naslovom »Utisci i razm?tranja«. V pesebni knjigi kot nov zvezek zb:rke »Poučnik« i2 izd»Srpslca književna zadruga« p.iro Lslovno knjigo Mihajla Pe- j troviča »Roman jegulje«. K posameznim izdni ki imajo zanimanje za njene knjižne izdaje. Tudi med Slovenci bo nedvomno mars'kdo z veseljem po pri Matico Hrvatsko v nieni akciji za domačo knjigo in v n.ienem stremljenju, da preko knjige zopet utrdi tradicionalne vezi s Slovenci. u— Produkcija šole Glasbene Matice. Jutri, v sredo, ob 18.1-5 bo o nastopili v vel:ki Filharmonični dvorar.i naslednji gojenci klavirskega oddelka: Lehpamer Sonja. Samec Janja. Ahlin Cvetka, Erjavec Helena. Brilrta Metka, Popovič Petar Lenarčič Alenka. Miklavčič Miriam. Stern Helena, Hašlakijevič žutka, Strniša Metka, Kovač Valentina, Fakin Mara, Pelko Vanda in Lampič Stanislav. Vmes bodo nastopali gojenci violinskega oddelka in sicer: Sever Janko, Butara Mitja, Dolinar Vera, Habe Bogdan, Grafenauer Stanislav, Hočevar Mirko in gojenec oddelka za čelo Weber Karel. Podrobni spored dobite v knjigarni Glasbene Matice. Spored je obenem vstopnica k produkciji. Ravnateljstvo najvljudneje vabi starše, da posetijo v obilnem številu šolsko produkcijo. Prihodnja in zadnja bo v petek 7. t. m. (—) u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse gg. zdravnike in medi-cince na predavanje, ki bo danes, v torek, ob 18.15 v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. Predavata gg. dr. I. Hebein: Anomalije calona, dr. B. Brecelj: Morbus Littler. (—) Dore Matul, zborovodja Ljubljanskega Zvona, je s svojim zborom v resnici delaven. Pripravil nam je spet nov koncert z bogatim sporedom, na katerem nam hoče pokazati razvoj slovenske glasbe izza protestantske dobe do današnjih dni. Ta Zvonov koncert bo v Frančiškanski cerkvi v ponedeljek, 10. junija, ob pol 21. uri. Vstopnice so v knjigami Glasbene Matice. u— šentjaKobski gledališki oder vabi vse svoje članstvo, da se udeleži predavanja, ki bo v torek 4. t. m. ob 20.15 v društvenih prostorih v Mestnem domu. Predaval bo režiser Narodnega gledališča g. dr. Bratko Kreft. u— Dar CMD. Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. Miloš Bablč iz Dola pri Hrastniku 100 din. Iskrena hvala! u— Tatvine koles. Kolesarski tatovi z i vso vnemo kradejo kolesa in se ne strašijo I neprilik. Prav nikjer niso kolesa varna t pred njimi, odpeljejo ti ga takorekoč iz-! pred nosa, iz najprometnejših ulic in še j celo zaklenjena. Ce že drugače ne morejo odstraniti in odpreti ključavnic, pa kje na samem s silo to store, naj se magari kolo poškoduje. Posamezne dele bodo lahko s pridom spet prodali naprej ali pa sestavili iz vseh vetrov nova kolesa. Na takšna »nova« kolesa, ki so v resnici stara, kombinirana in sveže prepleskana, opozarjamo kupce, da ne bodo nasedli in si nakopali nepotrebnih sitnosti in stroškov. — Iz dvorišča Rebčeve gostilne na Tyrševi cesti je dne 27. maja odpeljal nepridiprav dr. Gorniku črno pleskano moško kolo znamke »Vilo Stadion«, tov. št. 163707, evid. št. 2/19235 1. prostega teka, z dinamo svetilko znamke »Radsonne«, vredno 1.300 din. »Kavčič« moško kolo, rdeče pleskano, evid. št. 2/109455/16, v vrednosti 1.000 din. z dinamosvetilko je bilo ukradeno dne 26. maja Jožetu Habiču iz veže Poljšakove gostilne na šmartinski cesti. Obroči koles so rumeno pleskani. pnevmatika je nova, znamke »Dunlop«. Rdeče pleskano moško kolo znamke »Horizan«, tov. št. neznana, evid. št. 2/7452/1, z ravnim krmilom in z dinamosvetilko je izginilo že pred mescem izpred Vidmarjeve gostilne na Vrhovcih pri Viču. Vrednost 1.000 din. Z dvorišča Mikiičeve restavracije je 26. maja nekdo ukradel 800 din vredno kolo znamka »Excelsior«, črno pleskano tov. št. 14237, evid. št. 2/6101/1, z dinamosvetilko. »Mars« moško kolo, črno pleskano evid. štev. 2/108173/16, tov. štev. 584749, je bilo ukradeno 27. t. m. iz čakalnice kina Kode-ljevo Francu Zrncu. Kolo je vredno 600 din. Črno pleskano kolo znamke »Puch«. brez tov. št., evid. št. 2/13042/2, vredno 600 din je bilo ukradeno 27. maja iz kletnega prostora s srednje tehnične šole v Aškerčevi ulici Dušanu Žagarju. Desni ročaj od krmila je iz črnega gumija, levi pa iz moreda cololoida. »Victoria« moško kolo, rdeče pleskano, tov. št. 1211993, evid. št. 607301, z dinamosvetilko, vredno 1.000 din. je bilo ukradeno 28. maja izpred gostilne pri Alešu na Ježici Mihaelu Koko-Iju. u— Tatvine. Pred nekaj dnevi se je neznan tat splazil skozi odprto okno v spalnico v Beethovnovi ulici št. 15. in naložil obilen plen naslednje vsebine: damska zapestnica, zlata, zlat bivši avstrijski zlatnik, emajlast, z zlatom obrobljen me-daljonček v ovalni obliki s sliko Matere božie, zlata zobna kr ona, dva para zlatih uhanov, od katerih je bil, en par v obliki preste z belimi kamenčki, drugi pa v obliki rože za narodno nošo v skupni vrednosti 1.450 din. Iz spalnice na Tržaški cesti 45 pa je bila Miroslavu Tomažiču ukradena zlata moška verižica za žepno uro, okrog 40 cm dolga, sestavljena iz podolgovatih členkov, vredna 1.000 din. Pernica rdeče barve, prešita v obliki kvadratov, vredna 1.200 din, je bila ukradena 28. maja z dvo-rišča v Gradišču 3 Franji Pezdirjevi. u— Dve nesreči. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek delavčevo ženo Ivano Je-senovčevo iz Sinjih goric pri Vrhniki. S kolesom se je peljala po Tržaški cesti, pa je za njo prihitel neki motociklist in jo podrl na tla, da si je zlomila desno nogo. Prav tako je moral v bolnišnico pleskarski pomočnik Ivan Klemenčič iz Slap pri Devici Mariji v Polju, ki je bil zaposlen pri pleskanju mostu čez Soro pri Medvodah, pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Iz Novega mesta n— Oder se je podrl. Pri popravljanju stavbe je bil zaposlen pri graščaku Lan-gerju v Bršljinu 63-letni Martin Brudar iz Potavrha. Z nenadnim truščem se je porušil oder in Brudar je z njim vred strmoglavil na tla. Poškodoval si je prsni koš, glavo in roke. Poškodbe so za priletnega moža resnega značaja in je moral v bolnišnico. n— Pn igri je padel na železniški tir. V Rožnem dolu, kjer ima gozdno podjetje izpeljano ozkotirno železnico, so se vaški otroci igrali z vagončki. 12-letni Alojzij Baldin je pri igri padel in prišel z gornjim delom telesa čez tir. Trenutek za tem je po tiru privezil vagonček, ki je dečku zdrobil prsni koš. žrtev smele otročje igre so pripeljali v bolnišnico, kjer imajo le malo nade, da bo deček prebolel poškodbe. P ostani in ostani član Vodnikove družbe! Iz Celja e— »Jakob Rada« v celjskem gledališču. Dijaki klasične gimnazije v Ljubljani so uprizorili v soboto zvečer v celjskem gledališču Cankarjevo igralsko komplicirano dramo >Jakob Ruda« v tehtni in temeljiti režiji g. Milana Skrbinška, ki je tudi zelo skrbno izoblikoval izvedbo posameznih vlog. Predstava je bila na odlični višini. Vloge so bile presenetljivo dobro podane. Mladi igralci so pokazali mnogo znanja in talenta ter so se docela vživeli v svoje vloge in okolje. Vse priznanje zaslužijo Janez šmon (Jakob Ruda), Marija šukljetova (Ana), Janko Smole (Peter Broš), Danijel Bezlaj (Ivan Dolinar) in Alfonz Du-bravič (Dobnik). Krepko so se uveljavili tudi Zlata Pirnatova (Marta), Klio Mav-rova (Alma) in Nikolaj Jeločnik i Justin). Moralni uspeh predstave je bil zelo ^elik. Mladi ljubljanski gostje in režiser g. Milan Skrbinšek zaslužijo vse priznanje za odlično opravljeno kulturno delo. Vso grajo pa zasluži žalostno dejstvo, da se je predstave udeležilo v ogromni večini samo di-jaštvo in da niso niti razni vzgojitelji in kulturni delavci (z malenkostnimi izjemami) čutili potrebe ali vsaj dolžnosti, da bi bili prišli v soboto v gledališče uživat resnično umetnost, ki jo je nudila idealna igralska skupina z ljubljanske klas:čne gimnazije.. V takem primeru ne drži noben izgovor in nobeno opravičilo. — R. P. e— Oljska vojaška godba 39. pešadij-skega polka priredi drevi ob 19. na balkonu mestnega magistrata pod vodstvom vojaškega kapelnika g. P I. Fabijanoviča koncert. Na sporedu so cklrdbe Fabijanoviča. Urbana, Smetane, Griega in Petroviča. Koncert zaključi koračnica celjskega skladatelja Cirila Preglja: Pozdrav Rogaški SlaLmi, ki bo v Celju prvič javno izvajana. e— Koncert Celjskega pevsK»ga društva v počastitev skladatelja Rista Savina ob njegovi 80-letnici bo v ponedeljek 10. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Vstopnice 5?o v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. e— Gradnja palače na VrazOvem trgu. Mestna občina je prodala odvetniškemu in notarskemu pokojninskemu fondu stavbi-šče poleg Delavskega doma na Vrazovem trgu in sicer okrog 550 ms. Omenjeni fond bo zgradil tam trinadstropno palačo. Občina je ponudila to stavbišče pred nekaj leti brezplačno OUZD za gradnjo nujno potrebnega modernega uradnega posl-cpja OUZD. Izgledalo je že, da bo končno prišlo do gradnje, nenadno pa je OUZD odnosno SUŽOR opustil svojo namero, da bi zgradil v Celju moderno uradno poslopje, e— Gradnja železobetonskega mostu. Banska uprava je razpisala oddajo del za gradnjo železobetonskega mostu čez Bistrico pri Sv Petna pod Sv. gorami. Proračun znaša 272.000 din. e— Razprava proti Emanuelu Zelinki, prokuristu kemične tovarne v Hrastniku, ki je 15. aprila popoldne pred svojo pisarno ustrelil brezposelnega delavca Viljema Gačnika, se bo pričela danes ob 8. pred tričlansk;m senatom okrožnega sodišča v Celju. Za razpravo vlada živahno zanimanje. e— Pri požaru se je opeke?. V soboto se je vnela hiša 60-letnega posestnika Antona Mal gaja v Strtenici pri Zibiki. Hiša je pogorela do tal. Ko je Malgaj reševal svoje stvari, se je nevarno opekel po vsem telesu. Malgaja so v zadnjem hipu rešili iz poslopja in ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Msrifeora a— Relejno postajo vendarle dobimo. Podoba je, da je prešel načrt o zgradnji relejne radijske postaje na Teznem v novo fazo. Odveč bi bilo poudarjati pomen takšne postaje za naše obmejno ozemlje v današnjih časih. Sedaj, ko so bile dovršene vse formalnosti, ki so bile potrebne zaradi zasiguranja zemljišča itd., o čemer smo že poročali, je Prosvetna zveza v Mariboru predložila mestnemu poglavarstvu načrte za gradnjo radijske relejne postaje v Teznem, ki jo bodo uredili na parcelah št. 645, 646 in 647 na Teznem. O načrtih, ki jih je izdelal inž. Stojan G1 o b o č n i k, je razpravljal mestni gradbeni odbor, ki je predložene načrte proučil in odobril. S tem je načrt radijske relejne postaje na Teznem znatno primaknjen svoji realizaciji in je upati, da bodo pričeli čim preje z gradnjo. Nacionalna obmejna javnost pričakuje, da bodo pritegnjena k sodelovanju vsa obmejna narodnoobrambna in nacionalna društva. Le ob takšnem ravnanju in složnem sodelovanju bo naša obmejna relejna oddajna postaja na Teznem opravičila svoj smisel in pravi pomen. a— Prodoren uspeh ljubljanskega baleta. V nedeljo zvečer je bil ljubljanski balet za umetniško izvajanje svojega slikovitega. smiselno izbranega sporeda deležen navdušenega priznanja mariborskega občinstva, ki ie docela napolnilo gledališče. Baletni ansambl. ki ie žel prodoren uspeh, ie nastopil pod vodstvom inž. Golovina in pod glasbenim vodstvom dirigenta Neffata. a— Zaključek gostilničarske strokovne nadaljevalne šole ie pokazal lep napredek te ustanove. Nagovoru voditelja šole. šolskega upravitelja g. Spangerja so sledila poročila razrednikov, ki kažejo vsestranski napredek gojencev. Spregovril je tudi predsednik združenja gostinskih podjetij g. A. Klešič. nakar ie bila razdelitev nagrad odličnim ter prav dobrim goiencem. Gojenec Kliček se je zahvalil združenju in učiteljskemu zboru, gojenec Simončič Pa predsedniku združenja g. Klešiču in tajniku g. Jenku a— »Pobreški prezident« je umrl. V bolnišnici je umrl Ludvik Hantič, ki je bil splošno znan kot «prezident pobreške republike«. Slovel je po Mariboru in okolici zaradi svojih posebnosti. Tako je umrl za znanim »španhaklom« največji mariborski original, ki menda nima naslednika. Bil je zmerom dobro razpoložen, temu razpoloženju je dajal duška s svojim znanim vzklikom: »Ober jo«. Pokopan bo na stroške pobreške občine, Naj mu bo lahka žemljica na pokopališču, kjer se je tolikokrat ponoči pomenkoval z rajnimi v grobovih! a— Iz sodne službe. Za starešino sre-skega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ie imenovan sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča g. dr J Čemer a— Naši železničarji so zmerom v nevarnosti. 531etni kurjač Franc Brumee s Pragerskega ie padel oo nesrečnem naključju z lokomotive in si poškodoval hrbtenico Prepeljali so ea v bolnišnico. a— Smrtno nevarne poškrdbe ie dobil 201etni posestniški sin Franc Sabotič iz Novakov pri Poljčanah. Vozil ie les z Boča. Vozilo pa se ie na nekem ovinku j prevrnilo in pokopalo pod seboj Sabotiča, ■ ki ima nalomlieno hrbtenico. Zdrava se v mariborski bolnišnici. a— Roji mesarskih muh vznemirjajo tudi Mariborčane. Pojavile so se zlasti ob Tržaški cesti, kjer morajo sedai odstraniti vse odpadke z dvorišč in bližine sta-novališč. a— Komunalna politika, v petek, 7. junija, ob 18. uri bo v mestni posvetovalnici V. se:'a mestnega sveta. Na dnevnem redu bo poročilo predsednika mestne občine in poročilo odsekov. a— Na boj, mesarsko klanje. Med fanti v Framu je nastal krvav pretep. Sredi bojišča je obležal 241etni Luavlk Kugi. Bil je ves v ranah z 22 zabodljaji po vsem telesu. Kugla so odpremili v bolnišnico. Orožniki poizvedujejo za krvoločnimi napadalci. Gos sivo Vzpostavitev trgovinskih odnošajev s Španijo Pogajanja za vzpostavitev trgovinskega prometa med Jugoslavijo in Španijo so postala znova aktualna. Naši trgovinski od-nošaji s Španijo, kamor smo prej izvažali precej lesa in cementa, uvažali pa smo plu-tovino, kolofonijo, riž, pomaranče, banane in bombažno prejo, so bili praktično prekinjeni od pričetka državljanske vojne v Španiji. V letu 1935 je znašal naš izvoz v Španijo še 51 milijonov dinarjev, naslednje leto, ko je izbruhnila državljanska vojna, smo imeli še za 33 milijonov din izvoza, leta 1937 pa le še za 2 milijona din in leta 1938. komaj za 1 milijon din. Lani je navzlic končani državljanski vojni naš izvoz v Španijo dosegel le 2 milijona din. Uvozili smo leta 1935 iz Španije še za 20 milijonov din blaga, lani pa skoro nič, saj izkazuje statistika le uvoz v vrednosti 100.000 din. V začetku letošnjega leta je prišlo do manjših kompenzacijskih kupčij s Španijo kamor smo izvozili nekaj lesa v zameno za plutovino. Najnovejša statistika za mesec april pa kaže, da se je naglo povečal naš izvoz v Španijo, ld je dosegel samo v tem mescu preko 23 milijonov din, torej skoro polovico toliko, kakor v zadnjem normalnem letu trgovinskega prometa, to je leta 1935. Kakor poročajo iz Splita je tja prispel opolnomočeni predstavnik španskega mini strstva za trgovino in industrijo Luis Gar-cia-Giharo, ki bo posetil naša gospodarska središča zaradi obnove trgovinskih stikov. V Splitu nakladajo sedaj nekaj žita za iz voz v Španijo. Bodoča pogajanja se bodo tikala predvsem ureditve vprašanja naših starih klirinških terjatev, čim se to vprašanje uredi je dana možnost za sklenitev znatnih kompenzacijskih poslov, pri čemer bo lahko prišlo do postopne likvidacije naših starih terjatev, ki izvirajo še iz dobe pred državljansko vojno. Te terjatve znašajo skoro 3 milijone pezet, pri čemer pa ni upoštevano mnogo starih terjatev, ki niso bile svojčas prijavljene v kliring. Pričakovati je, da bo prišlo med našo in špansko Narodno banko do aranžmana, po katerem bi se 20% vrednosti kompenzacijskega uvoza iz Španije uporabilo za realizacijo zamrznjenih terjatev naših tvrdk v Španiji. smo »Privredni bilten« direkcije za zunanjo trgovino objavlja podatke o našem izvozu v mescu aprilu v posamezne države. Iz te statistike je razvidno, da smo tudi v aprilu največ izvozili v Nemčijo, namreč za 170.7 milijona din nasproti 109.5 milijona din v lanskem aprilu. V Ceškomoravsko pa smo izvozili v aprilu za 50.3 milijona din (lani 63.9). Celotni naš izvoz v Nemčijo v prvih štirih mescih t. 1. je dosegel 853.2 milijona din, to je še enkrat toliko, kakor lani, ko je znašala v istem razdobju vrednost našega izvoza v Nemčijo 419-9 milijona din. Naš izvoz v Češkomoravski pro-tektorat pa je dosegel letos v štirih mescih 264.8 milijona din nasproti 179.0 milijona din v istem razdobju lanskega leta. Znatno se je letos dvignil tudi naš izvoz v Italijo, kamor smo v aprilu izvozili za 104.5 milijona din (lani 54.9), v prvih štirih mescih t. 1. pa za 389.9 milijona din (lani za 381.9). Znatno se je letos povečal naš izvoz v Albanijo, ki je posebej označen. Tako smo v aprilu izvozili v Albanijo za 9.6 milijona din (lani za 0.9). Med državami, kamor se je letos znatno povečal naš izvoz, je omeniti tudi Fran- cijo, ki na podlagi novega trgovinskega sporazuma z uvozonl našega blaga likvidira preko organizacije imetnikov naših obligacij svoja dobroimetja v naši državi, ki izvirajo iz anuitetnih plačil za naše dolgove. V aprilu smo izvozili v Francijo za 113.5 milijona din (lani za 5.2), v prvih štirih mescih t. 1. pa za 308.6 milijona din (lani za 28.8). Razmeroma malo- pa se dvignil naš izvoz v Anglijo, ki je znašal v aprilu 38.8 milijona din (22.4), v prvih štirih mescih t. 1. pa 125.3 milijona din (111.1). Med državami, kamor smo letos manj izvažali je omeniti predvsem Belgijo in Zedinjene države. V prvih štirih mescih t. 1. smo izvozili v Belgijo le za 28.3 milijona din (lani za 174.5), v Zedinjene države pa le za 38.8 milijona din (lani za 89.2). Končno je še omeniti naš izvoz v Madžarsko, ki je znašal letos v štirih mescih do 5.5 milijona d'n (90.8), med tem ko smo v Švico izvozili za 54.5 milijona din (33.5), v Nizozemsko za 54.8 milijona din (28.2) in v Grčijo za 41.9 milijona din (35.1). Načrt uredbe o oskrbovanju Industrije s surovinami Po informacijah iz Beograda so v trgovinskem ministrstvu že dokončno izdelali načrt uredbe o oskrbovanju naše industrije s surovinami. Ta uredba ima načelni značaj. Zgrajena je po osnovah dirigiranega gospodarstva, ki naj se izvaja tako glede organizacije, kakor tudi glede načina in kontrole oskrbovanja industrije s surovinami. Sicer pa ima uredba okvirni značaj, ker daje trgovinskemu ministru odnosno banu banovine Hrvatske pooblastila za izdajo drugih uredb in predpisov za pravilno oskrbovanje industrije s surovinami v vseh gospodarskih panogah. V tem pogledu, daje uredba pooblastila, za izdajo pravilnikov, navodil in naredb za ureditev trgovine z industrijskimi surovinami, za uvoz in izvoz ter za razdelitev surovin med podjetja po določenih cenah in na podlagi ugotovljene kapacitete posameznega obrata. Uredba predvideva tudi obvezno prijavljenje zalog surovin v državi ne gilede na to. kdo ie lastnik teh surovin. Končno predvideva uredba možnost ustanavljanja posebnih central za nabavo odnosno za prodajo surovin V tem primeru se uvoz surovin iz inozemstva vrši preko skupne ustanove za vso državo ali pa preko posebnih ustanov za banovino Hrvatsko in za ostalo državo. Surovine, ki jih nabavijo skupne ustanov za vso državo, se dodelijo po določenem ključu tudi banovini Hrvatski, ki jih potem samostojno razdeli med posamejna podjetja na svojem področju Ustanovitev uradnih organizacij za uvoz m prodajo surovin ne izključuje v celoti privarne iniciative, Uredba namreč dopušča možnost ustanavljanja zasebnih organizacij v oblik, interesnih skupnosti za nabavo surovin k' poslujejo pod kontrolo oblastev. Predvidena je tudi finančna podpora posameznim industrijam, ki bodo večji del svojega kapitala investirale v surovine. Taka podjetja bodo dobivala lombardne kredite po posebnih pogo-jih. ___ »Slovenski" hmelj spet straši Dobra dva mesca sta komaj minila, ko smo ob dvanajsti uri povedali, da oznake »slovenski« hmelj nikoli ni bilo in je ne pozna nihče na svetu. Dokazali smo tudi, da bi bila uvedba takšne znamke lahko naravnost usodna za bodočnost našega hmeljarstva, ker je naš hmelj že desetletja znan v svetovni trgovini pod strokovno znamko »južnoštajerski hmelj«, kakor so znani štajerski kopuni, slovenski hrast in bosanske slive. Trgovska oznaka namreč preživi, kadar gre za kvalitetno oznako, vse politične perturbacije. Zares so upoštevali na pristojnem mestu to dejstvo in priznali staro označbo, ki jo krčevito branijo vsi naši hmeljarji. Zato je v nedavno objavljeni hmeljski uredbi označen naš okoliš kot »štajerski okoliš«. Že smo bili prepričani, da je to vprašanje za vedno rešeno po željah in življenjskih potrebah našega hmeljarstva. Sedaj pa smo v največje začudenje zvedeli, da nekdo spet vlači v pravilnik za obvezno znamkovanje hmelja, ki bo v kratkem izdan, novo oznako »slovenski - štajerski« hmelj za hmelj iz strnjenega »štajerskega« okoliša za izvenokoliški hmelj pa celo samo oznako »slovenski« hmelj. Ne bomo ponavljali vseh tako tehtnih okolnosti, ki govorijo proti »slovenski« oznaki, ker je za vse prizadete to vprašanje je že davno rešeno. Pribijemo le dejstva, da ni ne hmeljarjem, ne trgovcem nihče na številnih anketah niti poizkušal postaviti tega vprašanja, pribijemo, da ni med našimi hmeljarji prav nikogar, ki bi soglašal s to kvarno novotarijo in da ni nihče nikogar pooblastil, da bi si smel v kakšnem koli svojstvu lastiti to pravico. Ce se najde morda eden ali drugi tujec, ki hoče na svojo pest vsiliti našemu hmeljarstvu neprimerno oznako in povzročiti nepopravljivo škodo, je naša sveta dolžnost, da povemo javno in jasno, da dela proti volji in koristim našega hmeljarstva. Kakor smo ugotovili, je poleg te jasne besede naših hmeljarjev tudi »Kmetijska zbornica« odločno zahtevala našo staro oznako »južnoštajerski hmelj«. Zato bi radi vedeli, kdo hoče vzeti nase proti enodušni volji našega kmeta odgovornost za uvedbo nove znamke. Pri vsem tem je treba še pomisliti, da bi z uvedbo nove znamke postala stara že uvedena oznaka »južnoštajerski-brez zaščite in bi se je mogli polastiti v neizmerno škodo našega hmeljarstva podtalni mednarodni trgovski špekulanti in jo zase izkoristiti. Dejstvo je. da se je to že izvršilo in da še danes čaka v. nekem tujem pristanišču 2000 met. stotov tujega slabega hmelja, da se okoristi s to zares ugodno priliko. Vemo, da govorimo v imenu vsega našega hmeljarstva in tudi vse poštene naše hmeljske trgovine, če zahtevamo spoštovanje naše »južnoštajerske« znamke in njeno uzakonitev v novih pravilnikih. To je naša dolžnost in pravica. — K — Gospodarski ukrepi Francije Francoska vlada se je šele sedaj odločila izdati ukrepe za delno oddajo deviz in zlata. Do 30. junija t. 1. morajo pravne osebe (podjetja) s sedežem v Franciji ali v kolonijah, kakor tudi inozemske pravne osebe, ki imajo v Franciji glavno področje delavnosti, oddati Francoski banki vse kovano zlato in zlato v zlitkih, ki ga imajo v Franciji ali v inozemstvu, razen zlatih izdelkov. Ta uredba velja samo za pravne osebe, ne pa tudi za fizične osebe. Po drugi uredbi morajo fizične osebe kakor tudi pravne osebe odstopiti ameriške in kanadske dolarje (novčanice) uradu za valute ali pa jih morajo vplačati pri pooblaščenih bankah, kjer se jim otvori kreditni račun v tuji valuti. Ta odredba velja za tuje fizične osebe, ki bivajo v Franciji. Fizične in pravne osebe, ki imajo devize ali terjatve v ameriških in kanadskih dolarjih, morajo te devize odstopiti Francoski banki ali pa jih vplačati na kreditni račun pri pooblaščeni francoski banki. Uvedba krušne karte, ki je bila napovedana za 1. junij, je odložena, ker glede na obstoječe zaloge in glede na ugodno stanje nove letine ni nujna. Pač pa so bile s 1. junijem uvedene sladkorne karte. Vsaka oseba dobi na mesec tri četrt kilograma sladkorja. Javni lokali in pridelovalci sladkorja dobe v bodoče iste količine kakor v prejšnjem mescu ali pa v ustrezaj očem mescu zadnjih dveh let. Izdajo sladkornih kart so pospešili, ker se v vojnem področju severne Francije v veliki meri goji sladkorna pesa. V lanski Kampanji so francoske tvornice izdelale 115.000 vagonov sladkorja, kar krije francoske potrebe. V kolonijah pa ima Francija za rezervo trsnega sladkorja. Ker se je ustavil uvoz celuloze iz skandinavskih držav, je vlada izvedla racioni-ranje produkcije in potrošnje papirja. Poleg tega je izdala ukrepe za večjo uporabo starega papirja v papirnih tvornicah in za zbiranje starega papirja. Gospodarske vesti = Vinogradnike, ki doslej svojih vinogradov še niso škropili proti peronospori, ponovno opozarja banov, vinarski in sadjarski zavod v Mariboru. naj izvršijo škrop ljenje čim prej, ker je v prihodnjih dneh pričakovati večji nastop bolezni zaradi toplejšega in vlažnega vremena. Oni, ki so prvo škropljenje opravili že pred 27. majem, naj izvršijo drugo škropljenje do 6. junija 1.1. Borze 3. junija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.SO. Za grške bone je bilo v Beogradu povpraševanje po 28.75. Bolgarski klirinški ček' so se trgovali po 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih nadalje mlačna. V Vojni škodi ni bilo tečaja (v Beogradu promet po 393—394). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni prišlo do zaključkov. Pač pa je bil zabeležen promet v delnicah Trboveljske po 235—240 in v delnicah Šečerane Osijek po 220. DE i 1ZE Ljubljana. Oficicini tečaji; London 141.90 —145.10, Pariz 80.26—82.56, New York 4425—4485, Curih 992,92—1002.92. Te^ajj na svobodnem trgu: London 175.56—178.76, Pariz S9.36—101.66, New york 5480—5520, Curih 1227—1237. Curih. Beograd 10, Pariz 8.10, London 14.30, New York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25, Stockholm 106.25, Sofija 400, Varšava 90, Budimpešta 79, Atene 3.00, Carigrad 3.00, Bukarešta 2.25. 5«% popust uživajo do 30. VL v jodnem kopališča LIPIK vsi obiskovalci 50% EFEKTI Zagreb. Državne vrednote. 4% agrarne 48_50.4<»/o severne agrarne 50—51.50, 6®/» begluške 63 bi., 6o/0 šumske 57 bi., 7% Blair 85 b!., 8«/« Blair 94 bi.; delnice: PAB 178 bi., Trboveljska 23»—240 (233—240), Gutmenn 55 den., šečerana Osijek 220— 225 (220), Osiječka lijevaonica 160 den., Isis 31 den., Oceania 600 den., Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 392—393 (393— 394), 4»/o severne agrarne 49—50, 6»/o be-gluSke 62—64, 6o'„ dalm. agrarne 54.75— 55.25 (55-56), 7«/0 invest. 92 den. (92), 8% Blair 94 den., Narodna banka 7950 Jen., PAB 174 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 3. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 81.75, za sept. 81.875, za dec 82.75; koruza: za sept. 61. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okolica Novi Sad 245 — 247; sremska 245 — 247; slav. 245 — 247; ban. 245 — 247; baška ladja Tisa 247 — 249. Rž: baška 208 — 210. Oves: sremski 200 — 202; slavonski 202 — 204. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 205 — 207.50. Koruza: baška 195 — 197; par. Indjija 196 — 197. Moka: baška in ban. s>0g« in »Ogg« ?60 — 370; »2« 340 — 350; »5« 320 — 330: »6« 300 — 310; »7« 270 — 280; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440. Usodni dan naše medicinske šakultete Jutri se sestane nad petdeset rednih vseučiliških profesorjev slovenske univerze v Ljubljani, da vzame v pretres predlog medicinske fakultete za imenovanje treh novih rednih profesorjev. Z zasedbo teh mest naj bi se začelo izpopolnjevanje medicinske fakultete v Ljubljani z najvažnejšimi, to je kliničnimi semestri. Ta sestanek bo formalno odločil o usodi medicinske fakultete za dolgo dobo ali za vedno. Odločitev bo zgodovinskega pomena, ne samo za medicinsko fakulteto, ampak tudi za vso slovensko zdravstveno kulturo in s tem posredno tudi za vso slovensko kulturo sploh. Zato slovenska kulturna javnost ne sme ostati neobveščena o predlogu, ki ga je medicinska fakulteta sklenila predložiti plenumu univerzitetnega sveta. O tem predlogu so sklepali trije redni profesorji medicinske fakultete, od katerih sta dva Slovenca, eden Neslovenec. Oba slovenska profesorja sta si nasprotovala, tako da je pripadla končna odločitev tretjemu, to je Neslovencu. Kdo je ta gospod, ki je odločil pred tem forumom o predlogu? Dobro bi bilo, ko bi naslikali njegov portret v vseh detajlih, da bi slovenska kulturna javnost spoznala, komu je zaupala usodo najvišje slovenske medicinske znanstvene ustanove, kdo vodi slovensko zdravstveno kulturo. Med Slovenci so že često uspešno delovali tuji zdravniki. Naj Imenujem samo dva Scopolija in Hacqueta, »ki sta bila sicer tujca — tako pripoveduje Pavel Grošelj — ki ju je privedlo k nam naključje z najrazličnejših strani Evrope. Toda niso nam tujci ostali. Vživeli so se v naše kulturne in narodnostne razmere ter stopili v živ stik z našim ljudstvom in izobraženstvom«. Moža, ki je odločal na fakultetski seji, nisem še nikdar videl v krogu naših medicinskih predavateljev. nikdar še ni sodeloval pri strokovnih in znanstvenih razpravah slovenskega zdravništva, v slovenski, hrvatski in srbski strokovni literaturi nisem še zasledil članka ali publikacije izpod njegovega peresa, tujejezična znanstvena literatura ga ne pozna. To mora vedeti slovenska javnost. Najhujše je pa. da so deloma iz formalnih razlogov, deloma pa zaradi tega. ker je ostal v manjšini (eden proti dvema), resnični slovenski zdravstveni delavci in odlični znanstveniki pri sklepanju sploh odDadli. Priprave za predlog so se izvrSile v popolni tajnosti. Pri formalni kvalifikaciji kandidatov je sodeloval en sam Slovenec, ki pa ni zdravnik. Slovensko zdravništvo je že davno slutilo, v kakšen debacle nas vodijo razmere na medicinski fakulteti. 2e 15. marca je v obširnem memorandumu razložilo gospodu rektorju svoje stališče in izrazilo svojo bojazen to tem je »Jutro« pisalo v svojem uvodniku z dne 10. maja). Iz strahu, da se slovenska medicinska fakulteta v duhovnem in strokovnem pogledu popolnoma ne uniči, so slovenski zdravniki zahtevali, da se ostvari poseben kolegij, ki naj bi prevzel delo za organizacijo kliničnega študija. Res je iz formalnih razlogov tak kolegij težko sestaviti, toda danes vidimo, da bi bil le ta način lahko rešil medicinsko fakulteto pred pogv.borosnim korakom, ki je potisnil vso slovensko medicinsko tvornost ob zid, ki je odličnemu fakultetske-mu naraščaju zamašil usta, ki je visoko kulturno vprašanje reševal na način, kakor se rešujejo prošnje za oddajo mesta nočnega čuvaja. Naša kulturna zrelost bi se bila le tedaj izkazala, če bi bila medicinska fakulteta, to se pravi njena večina (dva glasova), odprla pot svobodni tekmi z razpisom docentskih mest. Dobro vem, da je v slovenskem zdravništvu toliko tvornega in sposobnega, da bi bili oni trije kandidati, ki so sedaj predlagani, dosegli velik moralen in znanstven triumf, če bi bili svoja mesta dosegli po ravni poti kulturnega tekmovanja. In to po moji vednosti nikakor ni izključeno. Po treznem premisleku si to pot lahko še sami odprejo. Ogorčenje r.ad načinom reševanja kar-dinalnih slovenskih medicinskih vprašani je med slovenskim zdravništvnm srleš^o. Prepričan sem, da bo tudi ostala slovenska kulturna javnost odbila poskušeni atentat na slovensko zrelost, ko bo po teh in drugih avtentičnih informacijah zaznala pravo resnico. Pozivu odličnih slovenskih zdravniških tovarišev, naj natočim javnosti čistega vina, sem se sprva upiral, ker se mi zdijo današnji časi neprimerni za ostra medsebojna obračunavanja. Toda ko vidim, da gre za bistvo slovenskega problema, da gre za osnovna vprašanja slovenske bitnosti, ko spoznavam, da je treba one ljudi, ki trosijo kužne kali, po higienskih principih izolirati, se mi zdi kot zdravniku potrebno predlagati kulturno izolacijo tistega ali tistih, ki širijo bolezen nezaupanja med alovenskimi zdravniki in slovenskim zdravstvom. V tem smislu si ne merem pomlšljatl javnosti povedati pravo diagnozo. V nedeljskem »Slovencu« je objavil stanovski tovariš dr. France Debevec tehtne misli ob razširitvi medicinske fakultete. Popolnoma se strinjam z njegovimi teoretičnimi razmišljanji in praktičnimi zaključki. »Slovensko zdravništvo trdno pričakuje, da se zadeva taktno, modro, vsestransko zadovoljivo reši, zaokrene na pravi tir, to je: učiteljska mesta na razširjeni medicinski fakulteti naj se razpišejo«. Na enem bregu slovenske kulture je zadonel Debevčev SOS klic; naj se na drugem bregu oglasi krepak plat zvona. Dr. Alojz Zalokar Naše DRAMA Torek, 4.: zaprto. Sreda, 5.: Naša kri. Red A. četrtek, 6.: Revizor. Red četrtek. Gostovanje Mihajla Markoviča. Petek, 7. ob 15.: Asmodej. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Gogoljev »Revizor« je blesteča satirična komedija iz preteklega stoletja, v kateri je ožigosal avtor moralno šibkost uradniškega stanu in njegove napake. Izvrstno igrana igra je močna privlačnost tekočega repertoarja. Komedijo je zrežiral dr. Brat-ko Kreft. V vlogi poglavarja Antona An-tonoviča bo nastopil Nestor hrvatskih igralcev Mihajlo Markovič iz Zagreba, v vlogi Hlestakova pa Jan. Dijaška predstava, v petek popoldne bodo igrali v drami kot dijaško predstavo Mauriacovo dramo »Asmodej« s šari-čevo, Severjem, Simčičevo in Gabrijelčiče-vo v glavnih vlogah. V okviru družinskega življenja podano dejanje predoči kot osrednjo osebo domačega vzgojitelja Blazija, psihološko izredno zanimiv značaj, ki usmerja dejanje. Bistvo duha Asmodeja je poosebljeno pasivno v Angležu Fanningu, aktivno pa v vzgojitelju Blaziju. Veljajo znižane cene od 14 din navzdol. OPERA Torek, 4.: zaprto. Sreda. 5.: Evgenij Onjegin. Red sreda. CajkOvskega »Evgenij Onjegin« je najlepša opera slavnega ruskega skladatelja, prava visoka pesem najsubtilnejših čustvenih nastrojenj in melodiozne, barvite glasbe. Posamezna mesta spadajo nedvomno med najredkejše bisere svetovne operne literature. Naša nova uprizoritev, ki je bila pripravljena v proslavo stoletnice skladateljevega rojstva, je vzbudila veliko pozornost ob povsem razprodani premieri. Ob re-prizi bodo peli posamezne glavne partije Heybalova, Boris Popov. Banovec, špano-va, Poličeva, Kogejeva, Lupša, B. Sarcin in Orel. Dirigira Niko štritof. Kot naslednja novost letošnjega repertoarja se bo uprizorila čudovita Bizetova opera »C a r m e n«, kjer bo prvič pela glavno partijo naša odlična pevka ga. Mila Kogejeva. Ker bo pel don Joseja naš prvi tenorist Franci, Escamilla pa ba-ritonist Janko ob sodelovanju ostalih prvih solistov, bo ta predstava nedvomno poseben dogodek. »C a r m e n« bo pripravil dr. Danilo švara. Aii sem vrisrreval za fokolskt dom v Trnovemt Razdejane železnice To je posnetek z nekega dela belgijskega bojišča, železniška proga je tako razdejana, da bo treba mnogo truda in žrtev, preden bo zopet obnovljen promet Calais in Dover Dve pristanišči ob Iftokavskem prelivu Iz Calaisa rabijo običajni potniški par-niki do Dover a na oni strani Rokavskega preliva 50 do 40 minut, letala preletijo to progo v nekoliko minutah. Calais, ki je danes tretje največje francosko pristanišče z okroglo 70.000 prebivalci. cvetočo industrijo tula in čipk ter živahno trgovino, je bil dolgo v angleškrnici, objavlja bivši predsednik te zbornice g. Lovro Jakomin daljšo izjavo, v kateri ugotavlja, da je minister socialne politike poslal posebnega zastopnika ministrstva v Ljubljano na podlagi vloge, ki so mu jo svoj čas izročile svobodne strokovne organizacije: Strokovna komisija, Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza, v tej vlogi so zahtevale imenovanje nove uprave iz predstavnikov vseh delavskih strokovnih organizacij. Nova uprava naj bi razpisala volitve. Nadalje so zahtevale Izvedbo volitev tudi za vse ostale socialno-politične ustanove, ki se naj začasno postavijo pod upravo zastopnikov vseh delavskih strokovnih in nameščenskih organizacij. Svobodne strokovne organizacije so v svoji vlogi navajale, da zastopajo ogromno večino slovenskega delavstva. Pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov 1. 1939, ki jih je vodila sedanja, iz zaupnikov Jugorasa imenovana uprava Delavske zbornice, je glasovalo za svobodne organizacije čez 38.000 delavcev, za Jugoras pa 8000. Poleg tega je bila ministru izročena še posebna prošnja, ki utemeljuje potrebo čim prejšnje revizije celokupnega poslovanja današnje uprave Delavske zbornice. Bivši predsednik Delavske zbornice g. Jakomin navaja v svoji izjavi tudi vsebino razgovorov z ministrovim odposlancem, načelnikom Brankom Petrovičem, JRZ in koncentracija V Zagrebu so novinarji v soboto vprašali predsednika vlade g. Cvetkoviča, kaj more reči o vesteh, da bo prišlo do koncentracijske vlade G. Cve+kovič ie odgovoril: »Mi smo za sodelovanje z vsemi elementi, ki so za politiko sporazuma in moja zasluga bo. ako dosežem, da vse skup;ne sprejmejo sporazum.« Na ponovno vprašanje, ali je sedaj na dnevnem redu rekonstrukcija vlade, je g. Cvetkovič odgovoril: »O kaki široki rekonstrukciji, mislim, ne more. biti govora.« V skladu s tem stališčem predsednika Vlade so izvajanja glavnega gasila JRZ, »Samouprave«, ki se v svojem uvodniku od 1. junija odločno postavlja proti ideji koncentracije. »Samoupravi« se zdi karakteristično. da se vprašanje koncentracije pojavlja vedno, kadar se mednarodna situacija zaostruje. Toda zaostritev ir. kompliciranost mednarodnih dogodkov nima nobenega neposrednega vpliva na našo državo in tudi ne na naše notranje razmere. Samouprava« pa je mišljenja, da mednarodni položaj nima nobenega vpliva na razvoj našega notranjega političnega in gospodarskega življenja. Mi stojimo na stališču nevtralnosti in nepri-stranosti, kar nam je bilo že opetovano priznano. Že samo s tem smo si pridobili prepričanje, da se napram nam ne bo podv^e-la nobena akcija, in da se ne bo izvršil na nas noben pritisk. Zato ni razloga menjati današnjo strankarsko koalicijsko vlado in oživotvoriti koncentracijo. Akoravno je skoraj v vseh državah danes izvedena koncentracija, men »Samouprava«, da bi koncentracijska vlada v Jugoslaviji izzvala na zunaj »slab vtis« ter bi se moglo misliti, da stojimo pred velikimi dogodki in da imamo celo namero spremeniti svojo dosedanjo zunanjo politiko! Že ta razlog je po »Samoupravi« dovolj, da se odkilanja vsaka koncentracija. Tudi nas notranji položaj nikakor ne zahteva koncentracijske vlade, ker ima sedanja vlada polno zaupanje najširših narodnih slojev, in so v njej zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci .kakor tudi vse ostale politične grupe, ki stojijo na programu narodnega sporazuma«, pravi »Samouprava«. Nov župan v Ptuju Z odlokom bana dravske banovine od 1. t. m. je postavljen za župana mestne občine ptujske g. dr. Vladimir Breznik, zdravnik v Ptuju. Dosedanji župan dr. Alojzij Remec je na lastno prošnjo razrešen. O razpoloženju v Franciji Pariški poročevalec »Basler Nachrichten« piše v svojem poročilu med drugim: »Prava veličina narodov kakor poedincev se pokaže šele v nesreči. Francoske oblasti in francoski narod so takoj doumeli novi položaj in so bodro reagirali. Brezobzirna odkritost ministrskega predsednika Rey-nauda je delovala kot čudež. Francoska vojska dokazuje sproti, kako zelo zasluži zaupanje naroda. Zgledi vojske pa galvani-zirajo množice. Vsi hočejo biti vredni onih, ki branijo domovino. Nešteto je dokazov, ki kažejo, da vlada povsod najboljša volja. K pravemu cilju vsmerjena energija vlade napravlja najboljši vtis. Pohajači in trosil-ci vznemirljivih vesti se morajo posvetiti ročnemu delu. Ker so se tuji agenti pomešali tudi med begunce iz Nizozemske, Belgije in Luksemburške, so tudi med njimi »čistke« na dnevnem redu. Priznati je treba, da politične in sindikalne delavske organizacije iskreno podpirajo vlado. Nihče več ne misli na razredne razlike. Vsi Francozi so solidarni.« Položaj diplomatskih zastopnikov pri Vatikanu Rimski dopisnik pariškega »Tempsa« opozarja, da se postavlja za vse diplomatske zastopnike pri Vatikanu vprašanje, v kakšnem položaju bi se znašli, ako pridejo njihove države v vojno z Italijo. Ali bi še nadalje obdržali pravico, da smejo bivati v Rimu, prestolnici Italije? Ali pa bi se morali zateči pod okrilje Vatikanskega mesta? Vprašanje ni samo teoretično, postavlja ga čl. 12 lateranske pogodbe med Vatikanom in Italijo, ne da bi -dal nanj točen odgovor. Navedeni člen določa namreč: 1. da priznava Italija Sv. stolici pravico aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopstva po določbah mednarodnega prava, 2. da uživajo zunanji diplomatski zastopniki pri Sv. stolici v sami kraljevini vse prerogative in nedotakljivosti, ki pripadajo diplomatskim zastopnikom po mednarodnem pravu; zato smejo imeti tudi svoje bivališče na italijanskem ozemlju, tudi v primeru, da njih države nimajo diplomatskih odnošajev z Italijo. Zdelo bi se torej, da bi smeli prebivati v Rimu tudi diplomatski zastopniki držav, ki bi bile v vojni z Italijo. Toda po navedenem besedilu tako široko tolmačenje ni verjetno, kajti po mednarodnem pravu ni obvezana nobena država, ki je v vojni, nuditi svoje gostoljubnosti diplomatskim zastopnikom sovražnika. Očividno se Vatikan sam že na to pripravlja, saj se da v to zvezo spraviti ponudba vsem diplomatskim zastopnikom v Rimu, da bi se nastanili v Vatikanskem mestu za primer, da Italija stopi v vojno. Nasprotno pa se zdi, da je svoboda pošte zajamčena tudi za primer vojne. Verjetno pa tudi v tem pogledu ne bo brez težkoč, ako Italija stopi v vojno. če bi bil predor pod Rokavskim prelivom Dr. Oeri piše v švicarskem listu »Basler Nachrichten« na uvodnem mestu: »Ce bi dejansko in ne le v načriih obstojal predor pod Rokavskim prelivom, bi skozi nje ga danes ne vozili vlaki, temveč bi se v njem sprehajale znabiti samo — ribe. Že pred nekaj dnevi bi ga namreč zavezn kj razstrelili, da bi preprečili nemškim četam vdor v Anglijo ...« Stavka stavblnskega delavstva končana Iz pisarne Narodne strokovne zveze smo prejeli naslednje obvestilo: Napori delavskih strokovnih organizacij za večje zvišanje mezd stavbinskemu de- i lavstvu so ostali brezuspešni, čeprav so 1 se vršila pogajanja polnih pet mssccev. , Delodajalci so odklanjali ipredloige delojemalcev, medtem ko je draginja stalno naraščala Ln so bile zato tudi zahteve delavskih zastopnikov razumljivo vedno večje. Ker se sporazum med obema strankama nI mogel doseči in je bila dana možnost. da se bo banska uprava poslužila določil odst. 2. čl. uredbe o določanju minimalnih mezd, s čimer bi padla kolektivna j pogodba, so se sešli včeraj zadnjikrat zastopniki obeh strank ter dosegli sporazum med delojemalci in delodajalci. Po tem sporazumu je določena mezda za kvalificirane delavce po razredih od 4.75 din do 6.75 din na uro. S 30. avgustom t 1. I pripade delavstvu še nadaljnjih 25 par na uro, t.ako da bo dobivalo cd tega časa dalje na uro od 5 do 7 din. Borba strokovnih organizacij je bila veliko večja, kaker so uspehi, vendar si je delavstvo ohranilo kolektivno pogodbo in bodo vsi nadaljnji poviški. ki nam jih bo narekovala naraščajoča draginja, temeljili vselej na orno vi norih mezd. Dalje spo-ločamo delavstvu, da ne bodo predstavniki delodajalcev zaradi stavke izvajali nobenih posledic nasproti stavkuječemu delavstvu. Veljavnost dodatka h kolektivni pogodbi se na podlagi čl. odst. 1. uredbe 0 določanju minimalnih mezd razširi na vse stroke v območju dravske banovine. S tem je stavka stavbinskega delavstva končana, oh i ar. jena kolektivna pogodba in zvišana uma mezda za 75 par, odnosno 1 dinar. Notranja nesloga je največje zlo narodov Pod značilnimi naslovi, kakor: »Svarilni zgled« in podobno objavljajo švicarski listi nauke, ki si jih morajo mali narodi zapomniti iz razvoja dogodkov v zadnjem času. Tako čitamo v dnevniku »National Zeitung« iz Basla naslednje ugotovitve v zvezi z odločitvijo belgijskega kralja: »Po tem, kar nam je doslej znano o ozadju tega poslednjega dejanja belgijske tragedije, je treba imeti pred očmi posebno dve stvari: prvič, da velika razdvojenost Belgijcev, kakor je prišla sedaj do izraza, ni bila ločen pojav, temveč da so se v vodilnih belgijskih krogih kosale med seboj še druge razlike v mnenjih ter znabiti celo prava nasprotja simpatij in antipatij; drugič pa, da kralj bržčas ni bil osamljen pri svoji odločitvi. To pa praktično pomeni, da v kritičnem trenutku med Belgijci ni bilo enotne presoje političnega položaja in bližnje bodočnosti, pa tudi ne enotne politične volje. Prav to pa smo v zadnjih mescih spoznali: da je namreč usoda države in naroda za daljšo dobo odvisna lahko samo od tega, aili obstoji v odločilni uri popolna edinost v vladi, v vseh odločilnih političnih krogih ter seveda ne nazadnje tudi med vlado in narodom, in sicer edinost v osnovnem političnem zadržanju, edinost v politični presoji celotnega položaja ter edinost in odločnost politične volje.« »Po dolgih letih notranjih razprtij — nadaljuje list — je pn nas (v Švici) končno nastopila popoflna edinost v pogledu državne obrambe, toda potrebni sta nam še enotnost in jasnost politične presoje, in sicer v vseh primerih, ki si jih je mogoče zamisliti. Ne gre le za spoznanje novih tehničnih metod vojevanja. temveč tudi zs izvajanje pravih političnih zaključkov iz posameznih položajev. V tem pogledu pa mora naše časopisje storiti polno dolžnost, predvsem s tem, da varuje primerno razdaljo od dogodkov zaradi čim objektivnejše presoje, toda ne zato, da bi molčalo. V vsakem položaju nam morajo naši listi dati možnost pravilne politične presoje dogodkov, da nam pokažejo jasno našo pravo pot.« <>(>cut(jiv tei nt- riT4*I-SPECiALEN HliV I PUDER (z&t dofiočnjenje dedovanja Orizol-kreme fzi Vas je gotovo vedno zadovo(jiia J V VSEH SPECI ALNl^TRGP VIN AH ! P@RT Atleti so bili v Murski Soboti V Murski Soboti je bil v nedeljo na stadionu SK Mure pod vodstvom domačih funkcionarjev ter saveznega trenerja g. Kleina iz Ljubljane lahkoatletski miting, ki je vsaj v moralnem pogledu uspel prav zadovoljivo. Razen domačinov, ki so se pod vodstvom g. prof. Benedičiča prav dobro pripravili za ta nastop, so se mitinga udeležili tudi atleti mariborskih klubov železničarja in Maratona, izven konkurence pa je startal tamkaj tudi Kien, član ASK Primorja iz Ljubljane. Vsega je bilo startujočih okoli 40, obisk občinstva pa žal tudi nI bil, kakor so želeli prireditelji. Podrobni rezultati so bili naslednji: 100 m (jun.): 1. Hrovatin (Ž) 12; 2. Le-ban (ž) 12.2; 3. Bukvič (M) 13; (sen.): 1. Puhar (M) 12.4; 2. Kolarič (M) 12.5. Skok v višino (sen.): 1. Lojze (Ž); 2. Kolarič (M), oba 165; (jun.); 1. Sumak (Mura); 2. Franček (Ž) oba 150. Met diska (jun.): 1. Veble 36.85; 2. šu-mak 33.70; 3. Orel 32.15 (vsi Mura). Štafeta 4X100 m: 1. železničar 49.6: 2. Mura 50.8. Skok v daljino (sen.): 1. Lojze (ž) 602; (jun.): 1. Leban (2) 577; 3. Bukvič (M) 529. Met krogle (sen.): 1. Lojze (2) 11.28: (jun.): Orel (M) 12.58; 2. Veble (M) 12.17; 3. Hrovatin (ž) 11.88. Tek 100 m: 1. Kien (ASK Primorje) 2:57 (izven konkurence); (jun.): 1. Merko (2) 3:08.5; 2. štefančič (M) 3:11.4; 3. Delko (M) 3.14.8 — Proga je bila nekoliko daljša. Balkanska stffeta (800v400y200yl00): 1. 2elezničar 3:49.2: 2. Mura 3:52.2. ★ V Murski Soboti je bila v nedeljo zanimiva prijateljska tekma med domačo Muro in ligaško enajstorico SK Slavije iz Va-raždina. Zmagali so precej visoko gostje z rezultatom 5:0 (3:0), ki so pokazali prav lepo tehnično igro. Ne glede na to pa je ugajalo tudi domače moštvo, ki pa je imelo precej smole, da ni moglo doseči niti častnega gola. V Zagrebu so skoraj popolnoma končali prvenstvo v podsaveznem razredu, dokončno pa so zasedena prva štiri mesta, ki so jih zavzela moštva, kakor sledi: 1. 2elez-ničar, 2. Ličanin, 3. Ferraria in 4. Skakav-ci. Znana zagrebška kluba, ki sta nekoč v tem razredu imela precej vidno vlogo — šparta in Viktorija — sta šele na petem odn. šestem mestu. V Subotici je bila v nedeljo važna prvenstvena tekma med znano enajstoricc Sanda in Jugoslovenom iz Sente. Tekma se je končala s 3:2 za Sand, tako da je to moštvo po 10 letih ponovno spet osvojilo prvenstvo subotiškega opdsaveza. Kakor v Italiji so preteklo nedeljo končali državne prvenstvene tekme tudi na Madžarskem z naslednjimi rezultati zadnjega kola: Szeged—Kispest 3:2, Ferenc-vžros—Taxi 7:1, Torek ves—Ujpest 0:0, Hungšria—Gama 2:1, Bocskay—-Haladas 5:0, Szolnok—Elektromos 4:3. — Prvenstvo je osvojil Ferencvaros z 39 točkami, na drugem in tretjem mestu pa sta Hun-gdria in Ujpest. V Novem Sadu so imeli 2. t. m. lepo lahkoatletsko prireditev s precej močno udeležbo beograjskih atletov. Najboljši rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: v teku na 100 m: Jovanovič (Jugoslavija) 11.1, v teku na 800 m: Dobro vič (J) 2:07.9, v metu krogle: Marič (J) 12.735. v teku na 5000 m: Galovič (J) 16:44.4, v skoku ob palici: Lenert (BSK) 3.50 m, v teku na 400 m: Lukač (J) 56.8, v skoku v daljino: Lazarevič (J) 6.88, v metu diska: šetini (Ruski) 40.89, v teku na 1500 m: Banič (J) 4:35.3, v metu kopja: Jane (J) 45.49, v troskoku: Lazarevič (J) 13.18 ter v štafeti 4X100 m: Jugoslavija 46 sek. — Po skupni oceni je zmagala z visoko razliko Jugoslavija. Mednarodni miting v Ljubljani odpovedan Kakor znano, se je ljubljanska Ilirija bavila z mislijo, da bi konee tedna — v soboto, 8. in v nedeljo, 9. t. m. — priredila velik mednarodni atletski miting, na katerem naj bi bili poleg najboljših Iliri-janov, ojačenih z nekaterimi dobrimi močmi od drugod, startali tudi zastopniki po enega močnega italijanskega in madžarskega kluba. Pogajanja so bila v glavnem že zaključena, vendar pa je klub to prireditev iz tehničnih razlogov preložil na poznejši čas. Plavalni tečaji za srednješolsko mladino Na Iliriji bo v tekoči sezoni I. jug. plavalna šola spet priredila stalni plavalni tečaj. Pričel se bo za dijake ljubljanskih srednjih šol že v ponedeljek 10. t. m. Tečaji bodo pod nadzorstvom kvalificiranih mladinskih plavalnih učiteljev in so dostopni vsakomur ne glede na njegovo plavalno znanje — tudi oni, ki ne znajo plavati, naj pridejo! Prijavnina v tečaj znaša din 10.—, vsakodnevna vstopnina v kopališče pa za tečajnike din 1.— Tečaj bo v dopoldanskih urah in bo zaključen s koncem mesca, nakar se bo takoj pričel nov tečaj, ki bo dostopen tudi že osnovnošolski mladini. Prijave od 6. t. m. v kopališču Iliriji. JASO — Vsi oni atleti, ki bodo startali na fakultetnem prvenstvu ljubljanske univerze, naj se zberejo danes ob 15.30 v univerzitetni avli. SK Ilirija, (atletska sekcija): Drevi ob 18.30 članski sestanek. Ponesrečena motorna ladjica Split, 3. junija, o. Motorni brod »Milena« last splitskega veletrgovca Bonačiča, je v pretekli noči trčil ob tovorno ladjo »Šipan« in dobil tako hude poškodbe, da se je potopil. Z ladjico se je vračala skupina Splitčanov z nekega izleta. Ob nesreči so poskakali v morje in se vsi rešili na tovorno ladjo Nesreča se je zgodilla v bližini splitske luke. KATERA HOČE UGLED ATI ŽENE 50 LET LAHKO IZGLEDAJO, KAKOR DA JIM JE 35 Nov dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitalni elementi v koži zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je dermatolog svetovnega slovesa. Dobiva se iz skrbno odbranih mladih živali. Ta ekstrakt, lmenovar »Blocel«, je vsebovan zdaj v rožnati hrani za kožo Toka Ion Uporabljajte jo vsako noč Medtem ko spite. Vaša koža sleherno sekundo absorbira te vitalne elemente V6ako jutro ko se prebudite, Je Vaša koža jasnejša, g!aj-ša, bolj sveža — mlaiSa. Cez dan uporabljajte kremo Toka!on (bele barve, ne mastno). S to enostavno nego lahko vseka žena doseže, de je videti 10 let mlajša. Imejte tudi Vi divno kožo in polt, s kakršno bi se lahko ponašalo vsako mlado dekla S hranami za kožo 1'okalon so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčen!. sicer se Vam vrne denar t MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ca besedo, Din 8.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo tlužb. Najmanjši znesek ea enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Dtn 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din — za besedo, Din 3.— davks Ea vsak oglas to enkratno pristojbino Dto 6.— za štfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek n enkratne objavo trglana Din 17.—. 'jiTtnuj Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova S din. Najmaniši znesek 17 din. Hlapca h konjem sprejme takoj trgovina z gradbenim materialom. Josip. R. Puh. Ljubljana, Gradaška ul. 22. 14505-1 Strojnika z izpitom za svojo fri-jalo v Tuzli išče delni ška pivovarna Sarajevo. Prednost imajo izpraša ni strojniki z daljšo — prakso in delom v pivovarnah. posebno obratu za izdelavo leda. Nastop takoj. Ponudbe z doku mentl. ki jiit vrnemo, opLsom dosedanje s'už-be in zahtevki plače na naslov pivovarne Saraje vo. 14376-1 Šiviljsko pomocnico sprejme takoj salon Augu-stin, Gajeva ul. 8. 14507-1 Brivskega pomočnika sprejme Gril, Ribnica. 14477-1 Kleparski pomočnik mlad, samostojen delavec, dobi delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14479-1 ieseda 50 Dal, davek 3 din. :c» 3 din ta 5ifro »li daj« ije naslova — Naimamii znesek dni 13. Brivskega pomočnika sprejme takoi salon Gjud Aleksander, Kongresni trg štev. 6. 14483-1 Rudarskega nadzornika s šolo, iščemo. Ponudbe na Rudnik uglja, Bukovac, Despotovac, Moravska banovina. 14-184-1 Gospodične ki igrajo violino, harmoniko ali kak drug instrument, začetnice z dobrim glasom za petje, sprejmem za salonsko kapelo. Ponudbe s fotografijo poslati na Raškai, kapelnik, Grand hotel, Slavonski Brod. 14486-1 Nadmlinar in mlinar dobro izvežbana, dobita službo v valjčnem mlinu. Ponudbe pod »Mlinar« na agenturo Pichler, Ptuj. 14485-1 Pekovski pomočnik zanesljiv, dober delavec, ki je zmožen dela udi pri peči dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14526-1 Čevljarskega pomočnika mladega, spreimem za stalno. Franjo Kojc, Studenci Maribor. 14524-1 Dobra frizerka dobi stalno mesto. Nastop takoj. Štuklek F., Cesta na Grad 2, Celje. 14522-1 Brivskega pomočnika mlajšega, za stalno sprejme takoj salon Drago V»'eber, Figovčevo dvorišče. 14517-1 Žagar za venecijanko na akord, obenem tudi žagovodja, ki razume tudi merjenje okroglega lesa, z večletno prakso, sprejme službo, eno ali drugo. Nastop takoj ali kasneje. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žagar in žagovodja«. 14516-2 Postrežnica pridna in poštena, želi službe dvakrat tedensko. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14478-2 Zakrajšek Frančiška Ižanska cesta 96 želi zaposlitev v kaki pisarni v mestu, 14512-2 Mlado dekle s trgovskim tečajem, želi kakršnekoli zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14518-2 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Na slov pustiti v ogl odd. Jutra. 14052-3 Pisalni stroj dobro ohranjen, poceni prodam. Poizve se: Jegličeva cesta št. 10, II. nadstropje, 7. stopnišče, vrata 57. 14493-6 Otroški voziček globok, kompleten .prodam za 350 din radi odpoto-vanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14482-6 Žaluzije lesene, medokenske dobro ohranjene, naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žaluzije«. 14508-6 300 kg stare gume prodam. Jelen, čevljarstvo, Slovenska Bistrica 22. 14525-6 Polnojarmenik (Gatter) 45—60 cm širine, nov ali rabljen, v dobrem stanju, kupim takoj proti gotovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14519-6 Angleško sedlo lahko, kompletno z uzdo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 14527-6 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjli znesek 17 din. Štedilnik namizni (Tischherd) kupim takoj. Ponudbe na Milkovič Einspilerjeva 23. 14044-7 Kosilni stroj rabljen, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na Janko Košak, ključavničar, Št. Rupert, Dolenjsko. 14491-7 Sprejmemo trgovskega potnika ki obiskuje trgovce in mehanike na teritoriju dravske banovine za prodajo že dobro vpeljanih predmetov. Ponudbe na Mihalo-vica — ogl. akviziterja, Subotica, Stipe Grgiča 31. 5061 SAMO NEKOLIKO PAR VEC in Vaše zdravje je sigurno zavarovano Neprimerno bolj fina in zdrava. ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočustvovanja ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega nadvse ljubljenega, nepozabnega soproga in skrbnega, dragega očeta itd. gospoda štrublja Jakoba in ga obsuli s prekrasnim cvetjem, ter počastili na katerikoli način njegov spomin in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 8. junija 1940 ob 6. uri v farni cerkvi sv, Mihaela v Grosupljah. Grosuplje, dne 4. junija 1940. Užaloščena družina gtrubeljeva I Avto, moto Jeseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianje naslova s din. Najmaniši znesek 17 din. Kupim motocikel Harley Davidson 750 ccm nove'še tipe. Ponudbe s točnim opisom na na slov Radomir Ivkovič— Novi Sad, Dunavska ul. 29. 14313-10 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Francoščina in nemščina Za časa počitnic poučujem in pripravljam za ponavljal-ne izpite vseh šol in nudim brezhibno konverzacijo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Praksa in uspeh«. 14490-4 Avto Opel Cabriolet, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni takoj. Ogled garaža Kenda, Kersnikova ul. 14503-10 Petsedežna limuzina 4-ciI„ moderna linija, za din 20.000 naprodaj. Poizve se: Erjavčeva cesta la II. nadstr., levo. 14487-10 Motor BMW 500 ccm OHV prodam ali zamenjam za manjši motor. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14510-10 Pohištvo Beseda 1 din, davek 5 din. za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Kompletno spalnico po izredno ugodni ceni prodam. Pobrežje, Aleksandrova cesta 31 pri Mariboru 14523-12 77/ Vsaka beseda 2 din; davek 3 din. Za dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 20 din. »Akademik, Ljubljana« Prosim sestanek danes 4. ob 18. »Značaje. 14511-24 Gospodična v rujavem kostumu, videna dvema starejšima gospe-ma v Streliški ulici v nedeljo popoldne ob %6, potem pred Škofijo, naj sporoči cenj. naslov na ogl. odd. Jutra pod »Sporočim« 14515-24 Beseda 1 din, davek 3 din Vilo ali h3o, solidno, novo, kupim v Ljubljani do 250.000 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Gostilno buffet ali malo trgovino vzamem na račun na prometnem kraju mesta ali na deželi. Grem tudi kot kom-panjonka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna«. 14-30-17 14475-20 ni in i Ji I': Seseda I din, davek 4 din »-a šifre ili daianie naslova 5 -itn Najmaniši meseK 17 din Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Opremljeno sobo i uporabo kopalnice oddam za 15. junij bolišemu gospodu ali zakonskemu paru brez otrok. A. Augu-stin, Gajeva ul. 8. 14506-23 Dve sobi prazno in opremljeno. Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianie naslova din Najmaniši znesek 17 din. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ul. 12 14350-16 fr a plažah mmsk POLETNI ODMOR 1940. LETA. Motiv z Jadrana Cene za 3. In 2. razred: LJUBLJANA—SUŠAK (Crikvenica, Kraljeviča, Omišalj, Ma-linska, Krk, Aleksandrovo, Baška, Rab, Novi, Selce), din 133.—, 200.—. LJUBLJANA—ŠIBENIK (Zlarin, Beograd n/m) 192.—, 288.— LJUBLJANA—SPLIT (Kašteli, Brač, Hvar, Vis, Komiža, Modra jama, Korčula, Orebič, Viganj), 200.—, 300.—, LJUBLJANA—MAKAKSKA (od Splita parobrod) din 200.—, 370.—, LJUBLJANA—DUBROVNIK (od Splita parobrod — Cavtat, Lopud, Mljet, Kupari, Srebrno) 296.—, 492.—, LJUBLJANA—HERCEGNOVI, (od Splita par. — Bar, Ulcinj) 312.—, 524.—. Po 10-dnevnem bivanju brezplačen povratek. Popusti: Weekend karte 50%, novoporočenci (poročna potovanja) 50%, krožna potovanja 50%, otroci 75%; grupe posameznikov od poč. 3 osebe 50%. — Deca na potu v okrevališče 75%. Pobližnje informacije posebno o hotelih, pensionih, taksah, in dr. dajejo biljetarnice PUTNIKA v državi Posojilo 60.000 din proti vknjižbi na prvo mesto na nepremičnino din 450.000 z odplačevanjem in obrestovan) em po dogovoru potrebujem takoj. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Varno«. 14531-16 f m 2533 m Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianie n.is!m f din. Najmaniši znesek 17 din. Stanovanje dveh sob, s kabinetom in ; visokem pritličju, poleg vsemi prit.kl.nann oddam ■ drame> soinčno oddam= boliš: strank, treh oseb za NasIov v vsch poslovalni-1. jul.j. Naslov v vseh po- j tjh Jut slovalnicah Jutra. i 14504-21 ___3 Sobo s hrano ti dve osebi oddam takoj. Streliška 22. 14489-21 Enosob. stanovanje oddam. Zupančič. Dolenjska cesta 115, Rudnik. 14496-21 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam za 1. ju-lil v I. nadstropju na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 25. 14500-21 Gospoda Stanovanje enosobno, oddam 1. (unija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14476-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam 1. julija, event. takoj. Metelkova 3. 14509-21 4-stanovanjsko hišo proda ugodno, tudi za knjižice Mestne in Kmetske — realitetna pisarna TRIBUČ, Tržaška 42, telefon 26-05. 14336-20 Stavbne parcele v Trbovljah ob Javni cesti, poljubne velikosti, naprodaj že od 6 din m2 naprej. Pojasnila daje dr. Dominik Drnovšek, advokat, Laško. 14035-20 Hišo v Ljubljani do 200.000 din, tudi parcelo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina«. 14488-20 Gozd pri Rogatcu 140 oralov in sadonosnik prodam. Natančne podatke pismeno. Obrniti se je na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodna prilika«. 14498-20 Hišo enonadstropno ali parcelo kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Jugoslavija«. 15001-20 Stanovanja Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Enosobno stanovanje za dve 06ebl ves dan odsotni Iščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 14148-21a Komfortno stanovanje 4—5 sobno iščem za avgust Ponudbe na: dr. Vrtačnik, Trdinova 7. l4497-21a spreimem na s., riovanje in hrano. Sv. Jakoba trg 5. 14492-23 Opremljeno sobo oddam 15. VI. v Ilirski ul. 29, I. nadsrt., levo. 14499-23 Sobo prijazno in zračno takoj oddam. — Beethovnova 15, desne stopnice, vrata 17. 14529-21 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam bolišemu gospodu. Dvorakova 3, priti., desno. 14528-23 Dvosob. stanovanje komfortno, na Mirju ali Bleiweisovi cesti iščem za takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Takoj 520« 14520-21a Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Beseda 50 par, davek 3 din. ter 3 din za šifro ali dajanje naslova — Najmanjši znesek dni 1J. Gospodična va|ena otrok, s prakso, išče išče službo za 15. junij ali kasneje. Ponudbe na ogl. cdo Jutra pod »Vit- ta otrok«. 14491 23.. Boljša šivilja išče večjo sobo, v strogem centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točna plačnica«. 14474-23a Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNL juvelir Ljubljana. Wr\fova □lica Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Dražba posestva! Dne 13. t. m. ob pol 9. uri, v sobi 9 sodišča v Brežicah bo prodana hiša št. 9 v Piršenbregu z gosp. poslopjem, pritiklinami in parcelami. Najmaniši po-nudek din 42.589.66 din. Izven tega bo prodanih še pet zemljiških parcel, tri so v Piršenbregu ter po ena v Brezjah in Dedji vasi. 14521-32 ToreK, 4. junija. Ljubljana 7.00: Jutrnji poadrav. — 7.05: Napovedi in pcrcčiia. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov. — 12.00: Pisana šara (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13.00: Napovedi. — 13,02 Koncert slovenske pesmi. — 14.00: Poročila. — 18.00: Nastcvp dekliškega zbora Vigred-. — 18.40: Vplivi nedostojnosti. kietvin in surovosti na vzgojo naroda (predavanje dr. St. Gogale). — 19.00: Napovedi in poročila. 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20.00: Večer romunske klavirske glasbe (izvaja g. prof. M. Upovšek). — 20.45: Koncert radijskega orkestra. —■ 22.00: Napovedi in poročila. — 22.15: Pre-ženimo skrbi (plošče). Beograd 17.45: Naroitne pesmi. — 18.20: Orkestrski kcncert (plešče). — 19.40: Koncert komornega radijskega zbora, — 20.10: Pesmi Musorgskega. — 20.40: Zabavni koncert velikega radijskega orkestra. — Zagrc-b 17.15: Koncert radijskega orkest a. — 20.00: Prenos opere >. Madaane Butter-fly« iz hrvaškega narodnega gledališča. — Sofija 18.00: Glasba za ples in zsbavo. — 18.45: Koncert radijskega orkestra. — 20.00: Vokalni dueti. — 20.30: Koncert godalnega kvarteta. — 21.05: Ruske romance. — 22.00: Plesna glasba. — Prag3 19.10: Narodne pesmi in glasba. — 21 35: Zborno petje. — 22.00: Kcnceit del čeških skladateljev. — London 20.00: Vokalni koncert. — 20.30: Zabavni program. —- 23.15: Plesna glasba. — Pari,. 20.15: Koncert solistov. — 20.40: Pariški večer, — 22.15: Plošče. — Rim 17.15: Plesna glasba. — 20.35: Plošče. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Vojaški pevski zbor in orkester na pihala. — 20.15: Narodna glasba s plošč. — 21.30: Zabavni koncert radijskega orkestra. Od Vas je odvisno, da Imate obleko vedno kot novo tieseda 1 din. davek i din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Opozorilo! Podpisani opozarjam. d: ^ pustite redUO nisem plačnik dolgov moie , ., 4 _n hčerke Prešeren Anice, kemično čistiti ali Slov. Javornik 200. Prešern Jožef. 14481-31 Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. KLJ SEJE ENO VECBA2VNE JUGOG&AHKA SV. PETRA NAM barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-3 Pralnica — 9veriolikalni<* KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna OGLA Državna tovarna avilonov vKraljevu SPREJME NEKOLIKO Umrla nam je naša, nad vse ljubljena, mama, gospa avli roj. PeSten po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Čiginj, Volče, Doblar, Rogatec, Krog, 1. junija 1940. Žalujoči ostali aero-mehanik prvenstveno z daljšo prakso in poznavanjem načrtov. 2 električarja 1 električarja po možnosti s prakso na avijonskih instalacijah. za slab tok. Prijaviti se je pismeno ali osebno s poslovno knjižico osebnemu oddelka tovarne. Umrl nam je naš dragi soprog, oče in stari oče, gospod Machtlg Karo! ŽELEZNIŠKI URADNIK V POKOJU dne 3. junija 1940. Pogreb bo v sredo, dne 5. junija 1940 ob pol 5. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta št. 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. junija 1940. Žalujoči: LINA, soproga; KAROL, sin; ROŽA roj. FLEŠ, snaha in TOMI, vnuček — in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana 1. . . Vsemogočni je odločil, da je dokončal svojo zemsko pot s 61. letom starosti najin dragi ata Kleinčienst *]anez vulgo Hiršman, GOSTILNIČAR V PREDTRGU, pomirjen in krepčan s sv. zakramenti. Pogreb bo v torek 4. junija 1940 ob pol 18. uri v Radovljici na farno pokopališče. Vsem, ki so ga poznali, ga priporočamo v molitev. Radovljica, Višnja gora, Ljubljana. Hčerki: VIDA ZALOKARJEVA in CIRILA JEGLIČEVA ter ostali sorodniki Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno ^ d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani.