Pt poŠti prejemam u eelo leto naprej 26 K — h • pol leta fietrt 13. - 6 ,50, 2 , 20 , mesec , V upravaiitvu' projoman: M eelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , fletrt , , 6 , — , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate •prejema upravni&tvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo. Urodniitvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 204. V Ljubljani, v petek 6. septembra 1901. Letnik XXIX. Volivno gibanje. Pfeiferja ali Šetino? Liberalni kandidat, Fr. Šetina, jo zadnje dni oblazil skoraj že vse občine po Belokranjskem, da bi prišel v deželni zbor, kamor ga vleče njegovo »agrarsko« srce že celih 27 let, kakor toži na rudečem lepaku na dolgo in široko. Povsod obljubuje nove vodovode in ceste ter be hvali, da je črno-maljsko-semiški vodovod v prvi vrsti njegova zasluga. Sraka in pavovo perje! Najbolj smešno pa je, da obljubuje Belokranj-cem železnično zvezo preko Belekrajine. Dvorni svetnik Šuklj e in drugi so se dovolj trudili, da bi izposlovali belokrajinsko železnico, toda Ogri ne puste blizu. In sedaj meni g. Setina, da bo on ustrahoval Ma-djare. Ravno tako neslano je, da se g. Šetina hvali, koliko je storil za povzdigo vino-reje na Belokranjskem. Gosp. Setina, mi bi Vas le vprašali, koliko ste Vi iz svojega žepa v ta namen trosili? Ali niste dobivali za uzorni vinograd deželno in državno podporo? Ali hočete, da Vam to naštejemo? Kar ste storili, za to ste dobili denarne podpore. In če ste dober sadjerejec, saj je to Vaša dolžnost kot ljudskega učitelja. Torej vse, kar je prav, in ne pravite ljudem, kakor da bi se doslej za Belokrajino ne bilo prav nič storilo. Gosp. Šetina torej šele obljubuje, kar je g. Viljem Pfeifer že storil in dokazal tekom mnogih let, da je eden naj-marljivejših slovenskih poslancev, kar mu morajo priznati tudi najhujši nasprotniki On pač ni kričač in ne bahač, ampak dobra slovenska duša, ki z dobroto povrača nehvaležnost. G. Pfeifer, in to je občno priznano, se je brigal za vsako najmanjšo željo svojih volivcev. Ob vsaki nesreči, ali je bila toča, povodenj ali ogenj, je proBil pomoči deželne in državne za svoje volivce. Povejte človeka, ki bi ga bil gospod Pfeiler zavrnil, ako mu je mogel pomagati kot poslanec. Zato je črna nehvaležnost, da ga danes g. Šetina napada na svojem vo-livnem oklicu. Naravnost zlagano je, da so dolenjski kmetje g. Pfeiferja zavrgli. Naj-odličnejši volivci so se izjavili, da bi ga še volili in priporočali. In gotovo bi bil izvoljen z lepo večino tudi v sedajnem svojem okraju. Toda vplivni volivci iz novomeškega okraja so izrazili željo, naj bi enkrat bil kandidat izbran iz tega okraja. Tej želji se je ustreglo in g. Pfeifer je bil na izrecno željo mnogih zaupnikov postavljen za kandidata za Belokrajino, katero itak dobro pozna in zaBtopa že mnogo let v državnem zboru. Sama zlobnost je torej narekovala dotične napade na lepaku g. Šetine. G. Pfeifer je izkušen parlamentarec, njegova edina napaka je, da ne trobi v liberalni rog. Našteli bi lahko dolgo vrsto predlogov in govorov iz deželnega in državnega zbora, s katerimi je g. Pfeifer koristil davkoplačevalcem v vinorodnih krajih. Vsako priliko je porabil, da je vladi odkrival globoke rane, ki jih je vsekala trtna us dolenjskim vinorejcem. Vedno in povsod se je oglašal s stvarnimi in temeljitimi govori za olajšanje davčnih bremen kmetu in obrtniku. G. Pfeifer je s tovariši zagovarjal predlog, da se domače žganje za domače potrebe oprosti davka, da se zviša carina od italijanskega vina in tako zbolj-šajo cene domačim vinskim pridelkom. Trudil se je mnogo za znižanje eksekutor-skih stroškov in zemljiškega in obrtnega davka. G. Pfeifer ima v tem oziru danes v mezincu, česar bi se g. Setina moral šele leta in leta učiti. G. Pfeifer se je tudi določno potegoval za to, da se na deželi povsod uvede poludnevni pouk za tiste šolarje, ki imajo daleč do doma. In to zahtevo odobrujejo tudi najboljši učitelji sami, ker lačen otrok ne more vzdržati eeli dan brez tople hrane. Sploh je pokazal gospod Pfeiler, da mu je mar za blagor dežele v obče in za koristi njegovih volivcev še posebej. Upamo torej, da se vrli Belokranjci ne bodo dali premotiti od praznih fraz najnovejšega »agrarca« , ampak bodo dne 12. septembra v odločni večini oddali svoje glasove za g. Viljema Pfeiferja. Shod v Mirni Peči Iz Mirne Peči se nam poroča: Preteklo nedeljo 1. sept. smo imeli volivni shod kat. narodne stranke. Udeležilo se ga je po voljno število zavednih mož kat. narodne stranke. G. kapelan je pozdravil navzoče zborovalce ter jim predstavil kandidata kat. narodne stranke, g. Josipa Dularja, posestnika v Jurkavasi. Nato je dal besedo g. kandidatu. Ta je v krepkih besedah pojasnil, da je kmet, da je Slovenec in da je katoličan; če ga bodo 12. sept. izvolili deželnim poslancem, deloval bo v prospeh našega dolenjskega kmeta in vinogradnika v družbi drugih kat. narodnih poslancev po geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Potem je povzel g. kapelan besedo ter navzočim zborovalcem razložil program kat. narodne stranke. Obširneje je zbranim raz-tolmačil razne naprave, ki jih je kat. narodna stranka ustanovila v pomoč kmečkemu in drugim delavskim stanovom. Pojasnil je razne predloge, ki jih je naša Btranka sprožila v deželnem in državnem zboru. Razložil je sedanji volivni red za dež. zbor kranjski, po katerem imajo kmečki posestniki premalo poslancev v primeri b številom meščanov in veleposestnikov. Nato je priporočil kandidata navzočim zborovalcem. On je vsestransko neodvisen, samostojen kmet in vinogradnik, ki sam dela in dobro ve, kje kmeta čevelj žuli; je razumen, priden gospodar, mož kat. narodne stranke skozi in skozi. Dovršil je tudi toliko šol v Novem mestu, da je dovolj izobražen za deželnega poslanca. Zatoraj ni nobenega vzroka, da bi so kdo protivil njegovi izvolitvi. In res ni bilo na shodu prav nobenega nasprotnika, ampak je vladala obča zado voljnost. Z največjim veseljem so obljubili vsi navzoči, da ga bodo tudi drugim priporočili ter ga volili 12. septembra svojim poslancem. Iz kamniikega političnega okraja se nam piše: V 201. št. ste priobčili notico: »Kovač s Krtine pravi, da ga bodo stale volitve 200 gld.« — Z ozirom na to izjavljam, da nikjer nisem rabil teh besed, ki se mi podtikajo, kakor da bi hotel pod. kupovati volivce. Z velespoštovanjem Kovač s Krtine, b pravim imenom Anton Zarnik. Nove kandidature. »Narod« je v največji stiski za kandidate v nekaterih kmečkih volivnih okrajih. To kaže, da razsodni možje nočejo na pogorišče in da tudi kmečko ljudstvo dobro pozna in obsoja liberalno slovensko - nem-škutarsko stranko, oziroma »Narodovo« kliko. Tako »Narodovci« v kmečkih občinah Tržič Kranj-Škofja Loka poleg g. dež. glavarja Otona pl. Detele usiljujejo veleposestnika gospoda barona Lazzarinija iz Smlednika. Toda g. baron Lazzarini dobro vč, da ga »Narodovci« hočejo le izrabljati ter osmešiti ob volitvah. Zato se je g. baron, kakor so nam poroča iz gotovega vira, izjavil proti nekemu posestniku iz Smlednika, da ne sprejme kandidature, in odločno dostavil : »Mene ne volite!« In ta izjava naj zadošča volivcem 1 Dalje piše včeraj »Narod«, da je tudi v ljubljanski okolici živahno volivno gibanje in da si hočejo nekateri kmečki posestniki izbrati svojega kandidata proti g. dr. Su-steršiču. Nato piše »Narod«: »Seveda bo Susteršič vsejedno zmagal, Baj je prav mej volivci v ljubljanski okolici najmanj moštva in zavednosti. Snops je to lj udstvo tako pokvaril, da nima nič ponosa«. Tako piše v »Narodu« človeče, menda ginjeno od »šoopsa«. Taka nesramna pisava mora užaliti vrlo in poštene može v ljubljanski okolici, ki ne prisegajo na zastavo »Narodovih« pisačev. Volivci, pokažite dne 12. sept., da sto zavedni in ponosni katoliški in narodni možje. To bode najboljši odgovor na »Narodove« nesramne napade. Prazne obljube Iz Brezovice pri Kočevju se nam piše: Znano Vam je morda že, kako je čr-nomeljski g. Setina v nedeljo 1. t m. „far-bal" vso našo dolino, obetal vso, malone da zvezde z neba, kako bo Mažarom uro navil, LISTEK. Ukradeni Idi slon. Angleški spisal Mark Twain. Prevel A. K. (Konec.) Toda odgovoril mi je: »Če mi pride v roke, dobijo vsi polovico nagrade.« S tem je bil moj ugovor odstranjen, in nadzornik je napisal ti le dve pismi : Cenjena gospa! Vaš mož si more zaslužiti veliko vsoto denarja (pred zakonom je popolnoma varen), če me takoj obišče. — Načelnik Blunt. Z enim teh pisem je odpravil svojega vernega slugo k »spoštovani gospej« Duffy, z drugim pa k »spoštovani gospej« Mc. Fadden. Čez uro sta pa prišla ta-le dva razža-ljiva odgovora: Starec je blazen; Mc Duffy je umrl že pred dvema letoma. Bridget Mahoney. Načelnik Blunt! Mc Fadden je zaprt, ker je obsojen na 18 mesecev ječe; vsak osel to ve, samo policijski načelnik ne. Mary 0' Hooligan. »Dozdevalo se mi je to že davno«, je rekel nadzornik, »to je zopet dokaz neovrg-ljive gotovosti mojega bistrega duha « Toda če se mu jo ponesrečil jeden poskus, je imel takoj pri rokah druzega. Ta koj nato je namreč napisal za časnike naznanilo s sledečo vsebino: »A. — xolbo. 242 N. Tjnd — fz. 328 mglg. — Ozpo.—; 2 m ! ogw. Mum.« Dejal je, če je le kak lopov še živ, da na to oznanilo pride gotovo na pnmenek. Dalje je razkladal, da je odločeno mesto za pomenek neki kraj, kjer se obravnavajo vsakojake kupčijske zadeve med detektivi in lopovi. Ta sestanek se jo imel vršiti ob dvanajsti uri po noči. Do te dobe se nismo mogli lotiti ničesar in zato sem zapustil uradno prostore ter šel venkaj. Ob enajstih po noči sem donesel lOO.COO dolarjev v bankovcih in jih izplačal nadzorniku, na kar se je on začel pripravljati k odhodu, vedno z onim izrazom na obrazu, polnem trdnega zaupanja. Dolga, skoraj neskončna ura so je bližala h koncu. Tu sem zaslišal njegove korake, postal sem komaj dihajoč, naposled pa sem mu hitel nasproti. Kako mu je gorelo oko zmagoslavja ! Rekel je : »Dobil sem jih! Posmehovalci bodo jutri drugače peli! Pojdite za menoj!« Vzel je prižgano svečo in korakal do ogromnega prostora, kleti podobnega, kjer je že spalo kakih šestdeset detektivov, drugih šestdeset pa je še igralo karte. Sel sem tik za njim. Stopal je hitro na drugi konec dvorane, kjer je bilo popolnoma temno. Tu pa mi jo udaril v nos strahovit smrad in zdelo se mi je, da padam v neko globoko jamo, na kar sem omedlel in se nisem dolgo nič zavedel, črez nekaj časa sem zaslišal nekje spodaj njegov glas, na kar sem stopil nekaj korakov naprej — toda samo nekaj, kajti zmanjkalo mi je tal pod nogami in priletel sem na neko obširno ogromno telo. »Naš vzneseni urad jo maščevan! Tu je vaš slon!« Te besede nadzornikove sem še zaslišal, na to sem pa zopet omedlel. Odnesli so me nazaj v uradno pisarno in me škropili s — karbolovo kislino, da so me spravili k zavesti. Vsa tropa policajev zgrnila se jo semkaj, in nastalo je navdušeno vriskanje, ka-koršnega še nisem slišal svoj živ dan. Poklicali so časnikarske poročevalce, odpirali steklenico šampanjca, govorili napitnice, krog in krog si stiskali roke in si voščili srečo brez konca in kraja. Razumi se, da je bil nadzornik tedaj junak večera, njegova blaženost pa je bila tako popolna, da sem bil ves srečen, gledajoč ga, dasi sem bil zdaj kakor berač breL doma, moj neprecenljivi varovanec pa mrtev in služba zgubljena, ker je bilo gotovo, da bodo samo meni očitali krivdo, da sem svoje poslanstvo izvedel tako nesrečno in lahkomiselno. Marsikatero oko je opažalo globoko začudenje, opazujoč mene, in marsikak glas detektivov so je slišal poluglasno : »Glejte ga, ki nam je napravil toliko presenečenja in veselja!« Razdelitev nagrade 50.000 dolarjev se je izvršila med velikanskim veseljem. Ko jo bila končana, je načelnik izpregovoril nekoliko besedij, potem ko je utaknil svoj del v žep. Rekel je: »Uživajte nagrado, kajti zaslužili ste jo; a še mnogo več — pripomogli sto našemu uradu do nesmrtne slave.« V tem jo prišel telegram, ki so jo glasil tako-le: Monroe, Mich. 10. dopol. — Brzojavil nisem cele tri tedne Sledil sem stopinjam na konju, čez dole in gore, tisoč milj daleč do sem; čimdalje večje so in vedno bolj odkrite. Bodite brez skrbi — čez teden dobim slona prav gotovo. — Darley, detektiv. Načelnik jc zaklical trikratni »hurah« Nemčijo prisilil, da bo krošnjarstvo brez patenta, doma ceste napravil, vodovode pre-skrbel, živinorejo povzdignil, povsod vinograde in sadno drevje nasadil, sploh raj na zemlji ustanovil, za njega poslanstva se bosta cedila mleko in med itd. Ljudje božji! Kaj hočete če več? In to bo storil vse on „kmet" Šetina. Za tako „farbanje* je pač porabil vse Ščetine za svoj čopič. Kaj bo sedaj obljubil Se drugod? Poljanci in Belokranjci, ali vse to verjamete? Česar niti ves deželni zbor kranjski ne more, da cela država ne, in to naj stori on, g. Šetina? Kdor ima le še trohico možganov, mora s studom grajati tako „farbanje" ljudstva. Če ste tako mogočni, g. Setina, zakaj niste s svojimi frazami zabra-nili, da ne bi šla tisti dan, ko ste pri nas za vino dajali, deputacija v Kočevje k „šul-feranjski" podružnici, da vasi Čeplje, Vimolj in Kralji ter Brezovica pristopijo k „šulfe-rajnu." Same slovenske vasi! Vi „Narodovec", odkod to? Pa saj vemo, saj se je vaš general tudi zvezal ž njimi. Tako pada list za listom s slovenskega debla, in liberalci pa pri vsem tem le iarbajo in lahkoverno ljudstvo pitajo z utopijami. Ujeli boste morda nekaj kalinov ali po vašem „analfabetov." Na med muhe, na vino politični kameleoni. Pa pomagala vam ne bode ne trojica Fu-gina, Kajtoš in župan trški in povrh tudi ne Lakner, ki ceste pregleduje in pridno zabavlja čez klerikalce, češ, klerikalci bodo žepe polnili in ves denar za samostane obrnili itd. Le naprej, ljudstvo se strezni in to ne bo dobro za vas. Povemo vam že sedaj na uho, da na Vaše obljube že čakajo in menijo, da bo vsak tudi zase kaj dobil in če ne, grožnje so že tu, in potem vi glejte. Pred volitvami. (Glas iz občinstva.) Obzorje je prevlečeno s težkimi oblaki, grom buči, ko vmes švigajo liberalne puščice, naperjene proti socijalnim možem. A zaman ! Te padajo že opešane na tla, ne da bi koga ranile in mu zadale smrtno rano, pač pa begajo narod, ki opazuje to strašno nevihto. Nasprotniki se jeze penijo, ko se stanovi organizujejo Uradniki so organizovani v patrijotič-nem smislu, istotako zasebni uradniki. Ti se bore edino za svoja načela, ne da bi napadali vero in duhovnike. To je prav in primerno. Organizovati se je treba na podlagi patrijotizma, vzajemnosti in zakonskih določb, brez liberalne taktike in nje sovraštva proti vsakej dobri stvari. Organizovani pa so tudi razni drugi stanovi in organizovati je treba tudi razne delavske stanove. In v to se trudi katoliško-nar. stranka. Zato boj združenih liberalcev proti tej organizaciji, zato se vsipajo njih psovke na katoliško-narodno stranko, a ljudstvo se stavi Darley ju, »enemu izmed najboljših tajnih policajev«, na kar je velel brzojavno ga poklicati nazaj, njegov del nagrade pa mu shraniti. Tak je konec divne povesti o ukradenem slonu. Novine so bile drugi dan zopet polne hvale zaradi prebrisanosti detektivov. Med njimi je delal izjemo samo majhen listič, ki je pisal: »Velik je detektiv! Morda je malo neroden, da bi ugledal nevidne stvari, kakor je mrtev slon — podi se za njim po cele dni in spi pri njegovih gnijočih ostankih tri tedne, ali slednjič ga najde vendar — če se mu posreči dobiti moža, ki mu pokaže mesto, kjer se nahaja«. Ubogi Blon je bil zavoljo mene za vedno uničen. »Top« ga je usodno ranil; v gosti megli so ga pripeljali na ono negosto-Ijubno mesto; in tam, obdan od svojih ne-prijateljev, je trpel glad, dokler ga ni rešila smrt. Mešetarija me je stala 100.000 dolarjev, nagrada detektivom več nego 42.000 dolarjev; službo pri svoji vladi sem zapravil; zdaj sem uničen človek, potepuh — ali občudovanje in spoštovanje imam še vedno za tega človeka, katerega smatram za najboljšega policista na zemlji, in to spoštovanje je ostalo neskaljeno do današnjega dne in tako ostane do smrti. v bojne vrste in prenaša vse napade, misleč si: Ko pride čas, govorimo odločilno mi in obsodimo svoje politične nasprotnike s tem, da jih ne volimo. »Narodovci«, ali vas ni strah, ko gledate proti sebi veliko maso ljudstva, ki bo hoče popolnoma otresti vaše nadvlade v prepričanju, da liberalna stranka ni ljudska, ni kmečka in ne delavska stranka. Zato pa se že stjkajo ure liberalni stranki, ki ima za-slombo le še v liberalnem meščanstvu. In ob propadu spuščajo liberalci puščice psovk in vse, kar ne gre ž njimi slepo čez drn in strn, blatijo s svojimi strupenimi jeziki in zasmehujejo vsako dobro stvar, koja bi bila v korist zatiranih stanov. Liberalnega terorizma otresli so se celo Bocijalni demokratje, ki so — kakor sedaj mnogi učitelji — še pred leti z liberalci hodili lepo roko v roki, drug z drugim, in so blatili to, kar so jim liberalci narekovali. Izprevideli so pa, da so jim le nekako orodje V dosego njih nakan, in obrnili so jim hrbet. Sedaj pa liberalno glasilo udriha po nekdanjih somišljenikih; ti se posmehujejo in gledajo v prepad, kamor pade liberalno mo-gotstvo. Liberalci! Sedaj pred volitvami pokažite, kaj ste še vi dobrega storili za ljudstvo in za delavstvo raznih stanov. Ničesar še! Ali veste, kaj veverica naredi, ko najde piškavi oreh ? In tako bo ljudstvo z vami pri volitvah. Ob propadu se ne čudite. Tudi od strani socijalnih demokratov ste jih slišali in le zapomnite si jih, vi liberalni mogotci, s samimi psovkami se ljudstvo ne pridobiva. Volivci, na noge ! Zasužnjeno liberalno učiteljstvo vpije: Vsi na krov! Da! Vsi somišljeniki, le na krov I Obsodite liberalne kandidate in pri volitvah jih zavrzite, ti niso za ljudstvo, ker so liberalci. Volite vsi ka-toliško-narodne može, ker so prijatelji naroda, vneti za ljudsko korist in njega blagor. Politični pregled. V Ljubljani, 6. septembra. jDeželnozborske volitve v Galiciji. Včeraj so bili v vseh galiških kmečkih občinah pozvani izvoljeni volivni možje, da so izvolili deželne poslance za prihodnjo šestletno dobo. Izid včerajšnje volitve je že znan na celi črti, akoravno so v mnogih okrajih pričakovali ožje volitve, ker se je na raznih krajih za eden in isti mandat potegovalo več kandidatov. Kakor pri vohtvi volivnih mož so se tudi včeraj na mnogih voliščih pojavljali prizori, kakoršni so v navadi le v Galiciji, kjer ume vladajoča stranka na poseben način delati volitve, a se ji na vse možne načine ustavljajo radikalni elementi večjih in manjših strank. Najhuje je bilo glasom došlih poročil v okraju Krosno, kjer so baje radikalci — v oficijelnih poročilih se govori samo o teh, kakor da bi bili drugi same pohlevne ovce — že prejšnji dan zasedli v Krosno vodeče ceste, da zastavijo pot ria volišče volivcem druge nasprotne stranke. Javni pretepi in poboji so bili na vrsti že pred vo-litvijo. Tudi se poroča, da so radikalci zaprisegli vse svoje volivce, da bodo oddali glasove samo njih kandidatom. — Nič bolje ali pa še mnogo slabeje je bilo v okraju židovskega mesta Kolomeja. Okrajna glavarja teh dveh okrajev sta zahtevala in seveda tudi dobila vojaško pomoč, brez katere tu ne minejo menda nikake volitve. Osrednji volivni odbor poljskega kluba je odnesel seveda tudi pri sedanjih volitvah največji delež, vendar pa izid vsakih novih volitev jasneje kaže, da prebivalstvo ni več zadovoljno s sedanjo gospodujočo stranko, ki ima edino zaslombo le še pri vladi in plemstvu. — Vspeh včerajšnjih volitev je glasom poročila korespondenčnega urada sledeči: Od 74 mandatov v kmečki skupini jih je dobila konservativna stranka (poljski osrednji volivni odbor) 46, R u s i n i so izgubili en mandat in jih imajo sedaj 13, poljska ljudska stranka je od sedanjih 7 mandatov ohranila samo 2, zmerna levica, ki je imela dosedaj en mandat, ima sedaj 4; Stojalovskega stranko je doslej v deželnem zboru zastopal sam Stojalovski, včeraj pa je dobila stranka še dva mandata. Poljska kmečka stranka je obdržala od dosedanjih 6 mandatov le tri, polj- ski demokratje so pa ohranili dosedanja dva mandata. Na novo izvoljen je a n-tisemit Szponder. Mej izvoljenimi deželnimi poslanci se nahajajo: načelnik Ja-worski, Pininski, vležel. maršal B a-d e n i, bivši minister Z a 1 e s k i, dalje S z a-y e r, B a r w i n s k i, Idr. Merunowicz, dr. L e w i c k i, T y s z k o v s k i, kanonik Mandyczewski, grof Korykowski, dr. Wurst in Traczewski. Skupno je izvoljenih 50 kandidatov osrednjega voliv-nega odbora. Vsenemški strankarski shod, ki je bil napovedan za 6. oktobra, so zopet preložili. Ker se imenovani dan vrši v Brnu občni zbor nemškega šulvereina, si vsenemci nikakor niso upali prirejati istodobno tudi »parteitaga« v Olomucu in so ga preložili za teden dnij, na 13. oktobra. Morda so se bali, da bi bila na shodu, na katerega naj bi prišlo vse, kar nemško leze in gre, preslaba udeležba, ali pa je prišlo vmes kaj druzega, kar bi kazilo »impozantno« manifestacijo »zavednega« nemštva. Protestan&ka sodba o naSih proč-odrlmovcih. Ko so se minulo soboto zvečer nekateri posebno navdušeni Schönererjanci in Eisenkolbovci vračali z litomeriškega nemškega protestnega shoda ter po svoji navadi dajali duška svojim protirimskim in proti-avstrijskim čutilom, oglasil se je neki z njimi v istem vozu se vozeči protestant, rekoč: Protestant sem in Nemec z Rena, toda zapomnite si: Takih verskih sodrugov, kot ste vi, z menoj vred nihče ne mara, in pri nas v Nemčiji vse obsoja vaše ne-nemške in izdajske mahinacije. — Kajpada je takoj utihnilo tisto navdušeno upitje, ker skupili so jo Eisenkolbovci. Ogerska poslanska zbornica je v sredini seji rešila najvažneje delo, ki jej je bilo odmenjeno v tem kratkem zasedanju. S 112 proti 35 glasovom je namreč po daljši debati vzela na znanje cesarjev odlok glede začasne določitve kvotnega razmerja. Izmej večine v zbornici se povodom dvadeurne razprave razun ministerskega predsednika ni nihče oglasil za besedo. V boj so pošiljale svoje govornike le opozicijonalne stranke. Poslanci Ratkay, Uzath in Rakow-sky so v ime svojih strank izjavljali, da ne bodo glasovali za povišano kvoto ter trdili, da ta odločitev nima legalne podlage, bzell je pojasnil, da je kraljev odlok izšel popolno na legalni podlagi, ker sta se obe kvotni deputaciji sicer posvetovali o tej zadevi, a v parlamentih kvotno vprašanje ni prišlo na razgovor. Volitve v ogerski državni zbor se vrše po mnenju lista »Magyar Nemzet« v dobi mej 30. septembrom in 10. oktobrom ali pa najkasneje mej 2. in 12. oktobrom. Dotičnega ministerijalnega razpisa pričakuje imenovani list mej 10. in 12. septembrom. Ker bodo v večini okrajev volitve završene že v prvih petih dneh za volitve določene dobe, bo približni izid splošnih volitev znan že dne 8. oktobra. Kajpada se tudi sedaj volitve ne bodo vršile mirno. Deloval bo z vsemi silami znani vladni aparat in seveda tudi sedaj donesel zmago inažar-skemu psevdoliberalizmu. Tisza za ločitev carinskega ozemlja. V Velikem Varadinu je poslanec Koloman Tisza dne 4. t. m. poročal o svojem državno-zborskem delovanju. Obširno je mej drugim govoril o nagodbi mej Avstrijo in Ogersko. Rekel je, da treba skrbeti, da se dožene bolj pravična nagodba; kajti ko bi se z avstrijske strani stavile zopet zahteve, kakeršne je dosedaj opetovano stavila avstrijska polovica, moral bi se kljub svojemu boljšemu prepričanju izjaviti tudi za popolno ločitev. — No, radovedni smo, kdaj je Tisza sploh imel kako boljše prepričanje ? Nameravan napad na ruskega carja. Pred nekaj dnevi smo tudi mi poročali o nezgodi na ruski železnici ne daleč od Petrograda, pri kateri sta bila ubita poleg strojevodje še dva uslužbenca. Reklo se je tedaj, da se je nesreča pripetila vsled tega, ker so delavci pri popravljanju proge pozabili ustaviti železniško šino. Londonski »Daily Mail« pa naravnost pravi, da imamo opraviti tu z atentatom na kakega člana carske rodbine, bržkone na carja samega, o katerem se je mislilo, da se bo peljal po tej progi. Belgijski socijalisti so se še pred nedavnim enako sodrugom v drugih državah krepko potegovali za volivno pravico žensk in so začrtali to zahtevo tudi v svoj strankarski program. Ker pa ti so-drugi v zadnjem času v lepi slogi z liberalci udrihajo po konservativni in krščansko-socijalni stranki, so jim poslednji obljubili — po znani liberalni navadi pa menda tudi ostane samo pri obljubi — da se bodo s socijalisti vred potegovali za občno volivno pravico, a le pod pogojem, če opuste socijalisti zahtevo glede ženBk. In temu so se udali socijalistiški vodje. Načelno bodo sicer to točko še obdržali, izbrisali pa jo bodo začasno iz svojega programa. Tudi doslednost I Sicer bodo pa sodrugi lahko še dolgo čakali, predno z liberalno pomočjo pridejo do splošne volivne pravice. Kdo bo Salisburyjev naslednik? Poročali emo že, da namerava lord Salisbury, sedanji angleški minist. predsednik, odstopiti takoj, ko bo venčan kralj Edvard VII. Angleško časopisje se sedaj intenzivno peča z vprašanjem glede naslednika. Vpoštev prideta baje samo dva moža: Chamberlain in Balfour. Po poročilu lista »Pali Mall Gazette« ima največ upanja poslednji, ker prav za prav nima v nobeni stranki resnih nasprotnikov, mej tem ko se je ohamberlain s sedanjo zunanjo politiko izredno zameril mnogim parlamentarnim krogom. Obožujejo ga le takozvani »mladi.« Odločivno pa to mnenje seveda nikakor ni, ker ima baje kralj do Chamberlaina mnogo več zaupanja. Mac Kinley posredovavec. V sedanjem resnem razporu mej Kolumbijo in Venezuelo, iz katerega preti na-vstati vsak hip pravcati bojni ples, je po svojih poslanikih v obeh državicah vlada v Washingtonu ponudila svojo posredovavno roko. Drž. tajnik Hay je namreč brzojavno naročil poslanikoma v mestih Caracas in Bogota, naj naznanita vladama, da bi zvezne države resno obžalovale, ko bi se na ka-koršenkoli način motilo prijateljsko razmerje, ter da je predsednik Mac Kinley voljan prevzeti mesto posredovavca za slučaj, da sprejmeta to ponudbo obe stranki. Od strani ve-nezuelske vlade je že došel odgevor, da je Kolumbija odgovorna za sedanji neugodni položaj ter da se je nadejati, da se spor poravna. Kolumbija do sedaj še ni odgovorila. Potem takem ni mnogo nade na kako mirno rešitev sedanjega razpora. Umetnost. „Alt-Krain, Stara Kranjska." Izdal in založil Konrad Grefe, akad. slikar. 12 podob v formatu 32x22 in veliko papirja okoli, velja 9 K in bo izhajalo menda več let, če bo kaj kupcev. Dozdaj jih ni bilo, zato se je založnik že dvakrat obrnil na šolske oblasti, naj bi ljudske šole pokupile, kar je že izdal, in se zavezale tudi zanaprej naročevati njegovo delo. In ta poziv je povod tem vrsticam. Poglejmo natančneje Grefejevo delo. Podoba, ki jo je na prvo mesto postavil in ki nekako najbolj imponira, je: „Velika cerkev v Kranju." Radoveden sem, če je kdo v Kranju vzel to risarijo v roke in jo šel primerjat z župno cerkvijo ? če se še ni zgodilo, naj se kdo potrudi in vspeh objavi! Jaz že par let nisem videl Kranja, pa rečem: ta slika je v resnici toliko podobna kot n. pr. človek človeku: vsak ima nos nekako na sredi lica, dvoje očes, ušesa ob strani. Če je šel g. Grefe sploh kdaj mimo kranjske župne cerkve, Be gotovo ni ustavil pet minut, da bi si jo bil s svinčnikom vsaj površno načrtal: Lepega podzidja okoli cerkve, zlasti ob stolpu ni videl. Pašni zidec okoli in okoli pod okni videl je samo na zapadni strani, pa ga trikrat preobilnega narisal. Frize je videl tam, kjer jih ni; kjer pa so, tam ne; narisal je romanske, pa bo gotski. Stolp je postavil, kakor bi ga stalo polovico ven iz pročelja, pa ga še 1 meter ne Btoji ven na cesto; pridjal mu je spodaj nekako vežo ali kaj ? Veliki portal zavzema pri njem celo širino stolpa, v resnici le tretjino. Stranska vrata, katerih v „stari" Kranjski ni bilo, so narisana prevelika. Sploh je vsa propor-cija zgrešena. Krogovičja v oknih in zavih? 4 njenega loka nad velikimi vrati ni videl, kakor da bi risar ne imel pojma o stavbinskih Členih raznih slogov. Okna, ki sveti pod kor na severni strani, ni videl;, v tretji etaii «tolpa pa je narisal tri velika špičasta okna namesto treh ozkih čveterokotnih lin. Četrto stolpovo etažo je popolnoma prezrl, v peti je ura napačno narisana, osmo-kotni nastavek je brezplačno povišal za kake 3 metre, tako da nima več vrat na galerijo, ampak visoko gori okna. Toraj kaj ostane resničnega na Grefe-jevi sliki? To, da ima same en zvonik s piramidalno streho in trojna vrata spredaj. Ta slika pač lahko služi za nazorni nauk, ko se otrokom pri črki „c" razloži, da je cerkev nekoliko drugačna, kot druge hiše, pa za ta namen je Grefejeva izdaja predraga. Kulturno zgodovinskega pomena, kakor ga Grefe svojim risarijam prisvaja, pa nima nobenega. Za našo kulturno zgodovino potrebujemo v prvi vrsti pridnih arhivarjev in zgodovinarjev; za izdajo samih slik pa nam manjka, kakor Grefe-ju, samo denarja oziroma plačujočib naročnikov. Slikarjev, risarjev, fotografov imamo dosti, boljših kakor Grefe. Sicer pa je dandanes, ko je fotografija in reprodukcija tako napredovala, velika potrata in nezmisel podobe stavb dobivati po tolikem ovinku od slikarjev. Tega n.. pr. Nemci in Francozi ne delajo več. Za reprodukcijo kipov, slik in perspektivnih podob stavbin ni več druge pametne in zanesljive poti, kakor fotografija in njene pomočnice: svetlotisek, avtogra-fija itd. Dokler teh ni bilo in kdor originalov ni videl, sploh pojma ne more imeti o spomenikih umetnosti po svetu. Najboljši bakrorezi in najboljše slike so bile le nezanesljive in slabe sence originalov. blikarji naj delajo na drugem polji! Tudi druge slike so videti risane površno, koliko so napačne, zdaj ne morem kontrolirati, morda to stori kdo drugi. Sicer pa je Grefejeva izdaja tudi draga. Primerjajmo jo s slikami v „Dom in Svetu". Grefe prodaja 8640 □ cm. podob (in v tem prostoru preveč praznega zraka) za 9 kron. „Dom in Svet" pa prinese poprečno na leto 24.000 □ cm. slik za 8 kron 40 h, torej trikrat ceneje in Se ves tekst povrhu za na-mešček. Če bi „Dom in Svet" prinesel vsak meBec eno sliko domačih umetnin stavb, kipov, slik, tiskano čez dve strani (če bi se namreč kapricirali, da moramo imeti tako velik format kakor Grefe, kar pa ni treba), pa imamo ravno tolikih 12 slik na leto, kakor jih da Grefe, le da bodo neprimerno boljše, in zraven še ves ostali „Dom in Svet« za nameček. In to bi „Dom in Svet" gotovo storil, če bi mu n. pr. vsaj polovica naročnikov namesto po 8 K 40 h plačevala po 9 K, kakor Grefeju, ali pa če bi ljudske šole 8 K 40 h pošiljale „Dom in Svetu" namestu 9 K Gre-ieju. In tako bi učenci imeli ravno tiste slike, učitelji pa vse letnike „Dom in Sveta za nameček. To v premislek šolskim oblastvom, kraj-nim šolskim svetom in vsem, ki se zanimajo za domačo kulturno zgodovino. F. A. Dopisi. Z Ostrožnega brda, 2. septembra. V »Rodoljubu« se zopet zaletava lažnjivi dopisnik na mojo osebo. Da zavrnem njegove laži in prismodarije, sem prisiljen nekoliko odgovoriti, in sicer resnici na čast. Dopisnik si šteje v čast, da po dvakrat eno stvar v »Rodoljubu« kvasi, da sem namreč zaradi poštenosti ob mojem županstvu ob 400 gld. in da nisem dal pregledati računov. To je nesramna laž. Ali nisem računov javno pred občino razpoložil, pa zahteval le 250 gld. za svoje stroške, ki so večinoma nastali zaradi tožb za občinsko posest? Ali niso tisti čas celo moji nasprotniki me opozarjali, da naj nekoliko popustim, drugo da mi hočejo dati ? Dopisnik, ali se spominjate na moj predlog, ako mi kateri le za en vinar krivde najde in dokaže, da pustim ves znesek. Zatorej sem bil prisiljen iskati svoj pošteni znesek. Nadalje trdi dopisnik, da je J. S. g. J. zarubil in mu vzel konja in sedlo. Resnica pa je, da je dal J. Š. g. J. s pogojem konja, da ga vzame nazaj, ako ne bode za gosp. J. Ker pa za gospoda J. ni bil, je lastnik konja nazaj vzel. Ali se to pravi zarubiti? Znani poštenjak se širokousti, da sem plačal 30 kron kazni. Zakaj pa? Tega ne omenite. Zakaj pa niste zahtevali dokazila, za kar sem vas razglasil. Vendar bi moral dobiti več kot trikrat po 30 kron kazni, ako vam ne dokažem. Povem vam odkrito, da mi je ljubše kazen plačati, kakor da bi Se nadalje zakrival. Dopisnik pravi, da pri županovih računih nismo nič iztaknili. Zakaj pa zamolči, da niso skoro v polnem številu podpisani Še odloka od deželnega odbora udobili zaradi čistih računov. Ko se je pa ti čistosti na sled prišlo, se je nekaterim občanom preveč iztirjeni denar nazaj povračal. Ali imate pogum dokazati trditve »Rodoljuba«, ki ste ga raznašali po ulicah kakor eksekutor in čitali dne 25. avgusta, da se je kar kadilo? Ali se spominjate obravnave in poravnave z dne 6. februvarija t. 1. z gospodom A. F.? Ali ste mislili, da bodem to pogodbo pred sodnijo potrjeval ? Ali ni to dosti, da sem vas v miru pustil zaradi podpisa, pa saj za tisti dan vam je bilo zadosti. Tudi cerkveni računi vas žulijo. Koliko pa daste vi v te namene ? Ce jih hočete videti, potrudite se k dotičnim oblastvom. Na druge čenče ne bom odgovarjal, ker je škoda papirja. Ne sramujem se biti »kle-rikaleo«, sramoval pa bi se, ko bi študiral sedmo realko in potem moral pri svojih nasprotnikih beračiti za skorjo kruha. Drugič pa podpišite svoje ime, da vem, s kom imam opraviti in komu naj predložim svoje račune. Anton Nadoh. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. septembra. Umrl je nenadoma včeraj v Trebnjem gospod dr. Ignacij Klemenčič, vseučiliški profesor v Inomostu. .Bival je s svojo družino na počitnicah. Včeraj po obedu je nenadoma začel tožiti o slabosti. Komaj ga je prestrašena gospa soproga spremila v sobo, ko se zgrudi in umrje. — Pokojnik je bil rojen na Kamnem potoku pri Trebnjem, bil več let docent za fiziko in kemijo na graškem vseučilišču in zadnja leta pravi profesor na vseučilišču v Inomostu. Bil je star 51 let ter zapustil vdovo in dva mladoletna otroka. Naj v miru počiva! Nevarno je zbolel opat v Št. Lam-bertu, Otmar M u r n i k, rodom Slovenec, — Hudo obolel je v Gorici č. gosp. dr. Jožef Pavlica. Koncem avgusta meseca je bolezen nekoliko odnehala, sedaj se je pa zopet shujšala. Birmancev v leskovški dekaniji je bilo: 26. avgusta v Kostanjevici 367, 27. pri sv. Križu 362, 28. v Čatežu ob Savi 394, 29. v Vel. Dolini 388, 30. v Krškem 299, 31. v Boštanju 272; 1. septembra v Studencu 114, 2. pri sv. Duhu 92, 3. na Bučki 119, 4. v Škocijanu 396. Vseh birmancev skupaj je bilo 2803. Koroike novice. Duhovnih vaj v Marijanišču, katere so trajale od 26. in do 30. avgusta, se je udeležilo letos 70 gospodov, in sicer 34 slovenskih in 36 nemških duhovnikov; njim na čelu ekscel. mil. gospod knezoškof dr. Jožef Kahn in mil. gospod prošt Lambert Einspieler. — Menjala sta službi z dovoljenjem c. kr. deželne vlado deželnovladni tajnik v Beljaku gospod Rudolf baron Myrbach pl. Rhein-feld in gospod dr. Viljem Klebel, deželnovladni tajnik in vladni komisar za agrarne operacije v Celovcu. — Najdena utopljenka. V Bistrici na Dravi so dobili truplo Barbare Thalman, ki je pri Gorenjem Dravogradu padla v vodo. — Zveza b e -ljaških Germanov »Moltke« se je prostovoljno razšla. Heil! Štajerske novice. Č. g. župnik na Rečici M. Ulčnik je imenovan udom okrajnega šol. sveta za Gornjigrad. — Na gimnaziji v Mariboru se vrši vpisovanje v prvi razred za slovenske paralelke dne 16. sept. od 9. do 12. ure. Vsprejemne in ponav-ljavne skušnje se začno 16. sept. ob 8. uri. — Most čez Dravo pri Vuhredu bo kmalu dogotovljen. — Iz Ptuja v Zavrč je 1. Bept začela voziti vsak dan pošta. — Župnijski izpit so včeraj naredili č. g g.: Fr. Moravec, mestni vikarij v Ptuju; Fr. Muršič, kapelan pri Sv. Benediktu in Fr. Illastec, kapelan v Laškem trgu. — G. profesor Karol Mikel, rodom od Sv. Miklavža pri Ormožu, je imenovan ravnateljem v Kromerižu. — V župniji Višnja vas pri Novi cerkvi so vkljub agitaciji vojniških Nemcev in nemškutarjev zmagali sami zavedni alovenci. — Zadnjo nedeljo je bila v H ajdi ni pri Ptuju krasna ljudska veselica za krščansko in narodno mladino. Novo uradno poslopje za okrajno Bodišče in davčni urad bode vlada zgradila v Radovljici; troški so proračunjeni na 79.500 kron. Pregledovanje na črti bohinjske železnice. Te dni se prične pregledovanje črte druge železniške zveze s Trstom na črti od Jesenic do Trata. Inženerji in njim prideljeno osobje bode pregledovalo cel na črt, merili in postavljali bodo svoja znamenja. Nova šola družbe sv. Cirila in Metoda Predvčerajšnjim je „Družba sv. Cirila in Metoda za Iatro" otvorila novo hrvatsko ljudsko šolo v Volovski. Šola ima že 74 učencev, laška šola, katero vzdržuje vlada, pa ima samo 25 učencev. Manifestacija za hrvatski kolegij V Rimu. Prihodnjo nedeljo bode v Zagrebu velik ljudski shod v zadevi hrvatskega zavoda sv. Jeronima v Rimu. Rogatec-Slatina. »Iiautesaison« z raznimi veselicami je minola in povrnil se je zopet mir. Kdor torej ljubi mir in išče zdravja, najde ga sedaj meseca septembra v Rogatcu. Vreme je ugodno in noči ne prehladne. Prijatelj narave najde obilo zabave v okolici, v kopališču pa dvakrat na dan svira godba. Na Stranicah pri Konjicah se je v premogovniku, kakor se nam piše, minolo sredo splazila plast in podsula dva delavca. Pod težo sta smrt našla Fijavž in Ravnjak. V Goto vi j ah pri Celji so postavili novo šolo. Do zdaj bo otroci hodili v Žalec. Z novim šolskim letom to preneha. Sedaj je za dvorazrednico razpisana služba naduči-telja in učitelja, po tretjem krajevnem razredu in prosto stanovanje. Pommer pride od dne 17. do 29. t. m. v razne kraje svojega volivnega okraja navduševat volivce za mater Germanijo. Budosledbe. G. Eichberger, trgovec v Slivnici pri Celji, dobil je pravico, da sme po političnem okraju celjskem za dobo enega leta slediti rudo. Pravico do rudosledbe je pa opustila „ŽivnostenBka banka pro Čechy a Moravu" po katastralnih občinah: Kasese, Petrovče, Zavrh, Sv. Neža, Loka, Pirešica, Verpete, Homec, Soteska, Klanec pri Dobrni, Novake, Leveč, Čreškova. Opustil je tudi g. dr. Srpek v Libojah po občinah: Žalec, Za-bukovje, Gotovlje. „Vrtec" in „Angeljček". Dne 22. avg. izdani „Uradni list" c. kr. okr. glavarstva celjskega, št. 34, opozarja »na lista za mladino »Vrtec« in »Angeljček«. Naročba taistih za šolarske knjižnice se more le najtopleje priporočati okr. šol. svetom in šol. vodstvom glede na hvalevredno tendenco obeh slovstvenih listov, da se gojita vernost in po-božnost." Ta odlok datuje: Celje, dne 18.jul. 1901, št. 279. Nesreča in napad. Danes teden je padel posestnik v Gojzdu Janez SuSnik po domače Končnik z drevesa, ko je Bmrečje klestil, in be nevarno pretresel. Angeljsko nedeljo pa je v črni neki fant, Jan. Sušnik, Logarjev, napadel prav brez vzroka posestnika Matijo Kuharja z nožem in ga nevarno ranil na levi roki in na levi strani života. Ob enem je prebodel svojemu lastnemu bratu, ki je hotel braniti napadenega, roko na dlani. Spomenik na Matajurju. Od nekdaj že so domači in tuji hribolazci radi hodili na 1643 m visoki Matajur, to pa posebno zato, ker se tje prav lehko pride in se ima krasen razgled na vse strani. Letos pa je postal naš Matajur še bolj imeniten. Že 29. julija t. 1. blagoslovili so temeljni kamen spomeniku tik državnega mejnika št. 13 ravno na vrhu te goro. Spomenik se postavlja ob začetku 20. stoletja v čast Našemu OdreSeniku J. Kr. Delo, ki bode stalo okoli 1500 lir, je prevzel g. Ivan Spe-honja iz Loga v Nadižki dolini. Spomenik bo okoli 20 m visok, sestavljen iz lepo rezanega kamna. Dne 10. sept. t. 1. ima se vršiti slovesno blagoslovljenje tega spome- nika. Govori se, da pride tisti dan nekaj škofov, nad 100 duhovnikov in več tisoč vernega ljudstva poklonit se Odrešeniku na visoki in prijetni Matajur. V Mekinjah bo dne 15. septembra blagoslovil nov tabernakel in prenovljeni veliki altar preč. goBp. kanonik in dekan Janez Sušnik. Na izredno slovesnost bodo ljudstvo tudi pripravili č. g. misijonarji lazaristi s tridnevnico. Železnica od Tolmina do Čedada na Italijanskem. Časopisi pišejo, da hoče beneško železniško društvo podaljšati železnico od Vidma v Čedad do Tolmina-— Tako dobijo tudi beneški Slovenci železnico. Predor skozi Karavanke je že globok nad 70 m. Kopljejo tuji delavci in služijo po 5 K dnine 8urnega dela. Zunaj pa okoli 50 domačih delavcev pridno koplje jako prostorno stavbišče za tesarje, zidarje, dalje barake, bolnišnico itd. Dosedaj so delali v lastni režiji. Pretočeni teden pa je prevzel dela neki podjetnik in »pritisnil» na delavce precej tako, da so tje pometali orodje in »vzdignili punt« ali štrajk. Ker pa so »štrik« malo prehudo potegnili, so jih nekaj v Kranjsko goro za nekaj dnij poslali. — Plača pa je ostala na starem : 1 m* zemlje za 19 kr. odkoplji in na svoje mesto izvozi, če nočeš pa pusti in pojdi. In tako pri največjem naporu ne zbijejo čez 1 gld. skupaj. Pri tem no bo nikakor smelo ostati. Je pa to slab začetek! Enega delavca je podsulo in mu zlomilo nogo. Namestu jazbeca ustrelil sebe. Iz Viške gore poročajo, da so našli ustreljenega Jožefa Pervanje, posestnika v Stop-niku. Šel je bil namreč po noči stražit koruzo pred jazbecem. Vzel je seboj nabit samokres. Po noči je čula njegova žena pok samokresa, a ni Blutila nič hudega. Ker ni bilo moža dolgo domov, gre ga iskat. Groza ! Najde ga mrtvega, znak ležečega, poleg njega pa leži izstreljen samokres. Mogoče se jo ponesrečil. Mogoče je pa tudi sam sebe končal. Bil je katerikrat mračnega duha. Nesreča v družini ga je trla. Zapustil je dva blazna otroka. Nesrečna družina! Ljubljanske novice. Umrl je danes g. Janez Zupin, gostilničar pri »Jo-hanesbirtu« na Poljanski cesti. — P o n e -v o r j e n j e. Radi poneverjenja je aretovala ljubljanska policija blagajničarico pri J. S. Benediktu, Elizabeto Kateržabek. Po-neverila jo svojemu gospodarju znatno svoto. — Električna železnica se je danes izročila prometu. Danes se vozi ž njo precej ljudij. Opozarjamo na današnjo prilogo obratnega vodstva. Smodnik mesto popra. Iz Litije so poroča: Včeraj zjutraj je gospa A. Pucsko iz Ljubljane, ki biva na počitnicah v Šmar-tinem, poslala v prodajalnioo za 4 v. popra. VBled pomote pa je dobila smodnika. Ker gospa ni dovolj pogledala, je položila navidezni poper na štedilnik, da se posuši. A smodnik se uname in oplazi gospo ter oba otroka. K sreči poškodbo niso znatne. Trebuh prerezal si je v Podmelcu 751etni Martin Šorli. Moral bi iti radi neke obsodbo v ječo. Jedina skrb zadnjih dnij mu je bila, ako bo v ječi mogel brati „Rodoljub" in „Primorca" ter je ljudi izpraševal o tem. V strahu pred ječo si je prerezal trebuh. Nove razglednice. Knjigotržnica pl. Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani je izdala 8 najnovejših razglednic po 10 vin. Razglednice je risal g. M. Iluppe in so izvedene v barvotiBku, in Bicer trije motivi iz Kranja, dva motiva iz Ljubljane, Kranjska gora, Brezje in Radovljica. Zdravje v Ljubljani od 25. do 31. avgusta t. 1.: Število novorojencev 19, mrtvo-rojencev 1, umrlih 26; med njimi za ošpicami 1, za škarlatico 3, za legarjem 1, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 13. Med njimi 8 tujcev in 14 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za škarlatico 1 in za legarjem 1. Učiteljske službe so razpisane za: Sv. Pavel pri Celji, Zreče pri Konjicah, Tre-bovlje, Lokavec pri Zidanem Mostu. Drobiž s potovanja. 8. septembra. Iz Ogerskega Hradiža je šo precej daleč do avstrijsko-pruske meje z zadnjo post. Oder- berg. Iz Oderberga 3 22 zjutraj, prihod v Krakov 616. Nekdanje prestolno mesto poljskih kraljev. Množica cerkva in stolpov, veliko starih spominkov. Narod je sicer ostal, toda slavna zgodovina mu je pretekla, ko so ga razdelili med tri države. Mogočni kraljevi dvorec nad Vislo sedaj vojašnica. Poleg nje kraljuje stolna cerkev, v kateri počiva več vladarjev, med njimi več Jageloncev, nekateri iz rodovine Wasa, potem rešitelj Dunaja Sobieski in drugi. Najlepši trg je Rinek s slavno Marijino cerkvijo in velikansko zgradbo Sukiennice. Izmed 90 tisoč prebivalcev 30 tisoč judov! Vsi nosijo dolge črne suknje, visoke škornje, dolge brade in cilindre! čedno napravljenih je le malo. večina je zanemarjena. Upam, da prinesem domu nekaj fotografovanih eksemplarov. Medč. godba priredi jutri zvečer ob 8. uri koncert v areni »Nar. doma«. Na 101 leto ječe. Iz Belgrada poročajo : Srbskega popa Kuzmana Protica iz Gornje Bukovice je turška policija na nekem potovanju po Stari Srbiji prijela, ker se jej je zdel politično sumljiv. Postavili so ga pred Bodišče, ki je napravilo ž njim jako kratek proces — obsodilo je siromašnega popa na smrt. Ali sultan je milosten: spremenil je smrtno kazen v 101 leto ječe. Nesrečneža so odveli v Ako Anatolijo, da bi tam odsedel svojo kazen. Le slučajno je izvedela o tem srbska vlada in še le po dolgem prizadevanju je mogla rešiti moža, zakopanega pri živem telesu. Padec is druzega nadstropja. V Gorici je v ulici Mattioli padla iz druzega nadstropja 501etna Kat. Hohenberger. Vsled poškodb je umrla. Star samomorilec. V Tržiču na Furlanskem se ]e obesil v svojem stanovanju 721etni Giacomo Debassi, ker se ni razumel s sinovoma. Smrt viied pritiska sraka. V Ha-ratiju je 701etna delavka Marija Lautner ob življenje. Korakala je ob železničnem tiru, ko je priletel po tiru s silno naglico brzo-vlak. Pritisk zraka je delavko vrgel s toliko silo ob neko drevo, da je ostala na mestu mrtva. Žensko gibanje v Japanu. Iz Ja- pana prihajajo vesti, da se je nedavno v To kiu otvorilo žensko vseučilišče, ki broji veliko število slušateljic. Japonske bcgatašice izdatno podpirajo to vseučilišče. V Tokiu se je ustanovil poseben odbor, ki ima namen, izvesti reformo sedanje nepraktične nošnje Japonk. Društva. (Kmetska posojilnica ljub ljanske okolice v Ljubljani.) Bilanca za mesec avgust 1901. Activa: Gotovina v blagajni K 24 444 30. Naložen denar K 590-236-79. Posojila K 2,643 158-03. Vrednostne listine K 4 000. Prehodni zneski K 645 21. Inventar K 917-42. ¿aostale obresti 31. dec. 1900 K 38 010 71. — Pasiva: Zadružni deleži K 23 914 Hranilne vloge K 3,143.637-59. Reservni zaklad K 55-930 80. Pokojninski zaklad K 3.250 99. Predplačane obresti 31. dec. 1900 K 9 292 39. — Denarni promet K 7,983-708 28. Upravno premoženje K 3,303 812-46. (Mestna hranilnica v Kranj i.) V mesecu avgustu 1901 vložilo je 285 strank 72.831 K 95 vin., vzdignilo pa 263 strank 85.970 K 05 vin., 7 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 10.000 K. — Stanje vlog 2,576.233 K 68 vin., stanje hipotečnih posojil 1,704.859 K 84 vin., denarni promet 229.116 K 47 vin. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) Meseca avgusta 1901 je 180 strank vložilo 97.579 K 4 h, 169 strank vzdignilo 36.967 K 95 h, torej več vložilo 60.611 K 9 h, 14 strankam se je izplačalo posojil 23.550 K. Stanje vlog 1,725.976 K 16 h. Denarni promet 274.727 K. Darovi. IX. in zadnji izkaz darov za pogorelce v Kroul. Ivan Volf, posest, v Osilnici 10 K. I. Fabian, obleke 12 kg. Pevsko društvo »Slavec« 433 K 93 v. Neimenovan 5 K. Župni urad Višnja gora 10 K. Ant. More, župnik v Bukovšioi 6 K. Uredništvo »Slov. Naroda« 5 K. Po Franu Fajdiga nabranih 5 K. Uredništvo »Slov. Naroda« 5 K. Val. Jakelj, župnik pri sv Križu (Jesenice) 5 K. Fr. Do-linar, dekan v Ribnioi, zbirka 32 K. Župnija Planina na Koč. 4 K. Neveljski župljani 8 K. Pick in Winterstein, Budimpešta 5 K. Farni urad St. Vid pri Zatični 30 K. Župni urad v Gojzdu 7 K. Po gosp. I. Ažmanu F. T. in D. Ž. 20 K. Janez Fabian 5 K 50 v. Marija Zupan, trgovka 2 K. Anton Žnidaršič, kurat, zbirko 10 K. Po Mariji Meden, krčmarici iz Maribora nabranih 34 K 57 v. Po P. Švegelj in Kajzlje Sežana 5 K 50 v. Bog plačaj prejšnjim in sedajnim daro-vateljem in nabiralcem stotero! Kropa, 3. septembra 1901. Franc Hoenigman, župnik in načelnik. Telefonska in brscjavea poročila. Slatina, 6. sept. Tržaški škof msgr. S t e r k danes odpotuje v Trst. Dnnaj, 6. sept. Cesar in nadvojvoda Fran Ferdinand sta včeraj dospela v Ziroz, od koder se podasta na maneversko polje. Praga, 6. sept. Z Dunaja poročajo praški „Politik", da se je nuncij Ta-liani včeraj dalj časa razgovarjal z grofom Groluhovskim v zadevi zavoda sv. Jeronima. Zunanji minister je povedal, da je avstrijska vlada že storila potrebne korake. Zagreb, 6. sept. Iz Rima poročajo, da je nadaljni razvoj zadeve Jeronim-skega zavoda odvisen od razsodbe v Pazmanovi pravdi proti Dalmatincem. Rektor Pazman javlja, da je poslaništvo pri Kvirinalu izročilo vladi noto v kateri zahteva odstranitev komisarja kaznovanje Dalmatincev, in ureditev razmer v prejšnje stanje. Budimpešta, 6. sept. Iz Zagreba poročajo: V zadevi zavoda sv. Jeronima v Rimu se je podala deputacija zedi-njene koalicije k sekcijskemu načelniku Paviču in ga prosila posredovanja. Odgovoril je. da mu ni znano, kaj je v tem oziru ukrenil sedaj odsotni ban, meni pa, da se nahaja stvar v dobrih rokah. — Stranka prava je v tem vprašanju edina s koalicijo. V soboto se v Zagrebu vrši velik ljudski shod. Budimpešta, 6. sept. Poslanska zbornica je včeraj z običajnimi govori zahvale završila zadnjo sejo sedanje le-gislativne dobe. Zofija, 6. sept. Ministerski predsednik Karavelov je kralju podal ostavko in ga prosil, naj se vrne v Bolgarijo. — Sobranje se takoj zaključi, ko bo dognana razprava o obtožnici mini-sterstva. Bruselj, 6. sept. Vkljub vsem de-mentijem se znova zatrjuje, da car sprejme predsednika Kriigerja, bržkone v Livadiji. Washington, 6. sept. Na noto zveznih držav glede posredovanja je odgovorila sedaj tudi kolumbijska vlada, ki pravi, da vlada in prebivalstvo želita mirne rešitve spornega vprašanja, da se izreka zveznim državam popolno zaupanje, izjavlja pa, da razpora ni povzročila Kolumbija, marveč predsednik Castro. London, 6. sept. Reuterjev urad poroča iz Babertona 31. m. m.: Včentj so Buri blizu Malesane napadli angleški vlak ter ga z dinarnitom razpršili v zrak. Drug vlak je skočil s tira, ker so Buri razdrli progo. Ranjeu ni nihče. (?) Kapstadt, 6. sept. Dne 2. t. m. je skočil s tira oklopni vlak blizu postaje Taungs, ker so zamorci napačno zamenjati tir. Ker so bili v bližini Buri, se sodi, da so bili črnci podkupljeni. Ubitih je bilo pet oseb, pet pa ranjenih. Umrli ho: 4. septembra. Marija Bertoncelj, uradnika vdova, 81 let, Obrežna ¡-teza 2, os'arelost. — Karol Kačar, posestnika sin, 6 mesecev. Cerkvene ulice 17, gastro enteritis acuta. — Karol Zdovšek, delavca sin, 3l/, meseca, Streliške ulice 15, atrofia. V bolnišnici: 2. septembra. Fran Brajar, pleskar, 78 let, emphysema pulm. Žitne cene dnš 5. septembra 1901. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. Pšenica za jesen.......K 8 09 do 810 „ B pomlad 1902 . . . . „ 8-72 „ 873 Rž za jesen........„ 7-08 „ 7-09 „ „ pomlad 1902 ...... 7-36 „ 737 Koruza za september-oktober . . „ 5-41 „ 7-42 „ maj-junij 1902 . . . „ 5-39 „ 540 Oves za jesen.......„ 6-79 . G 80 , » pomlad 1902 . . . „ 7-11 , 712 Na budimpeštanski borsi: Pšenica za oktober......K 7 96 do 7 96 „ april 1902 .....„ 8 36 „ 8-37 Rž za oktober.......„ 6 70 6-71 „ „ april 1902 ......„ 7 00 , 7 01 Oves za oktober....... 6'45 „ 6-46 „ „ april 1902...... 6-80 „ 6 81 Koruza za september.....„ 5-11 „ 6-12 „ maj 1902 .....„ 512 8 5-13 (Efektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaSka.......K 7 85 do 8 40 južne žel....... 8 10 „ 8-40 Rž „ .......j, 7-05 „ 7-25 Ječmen „ .......„ 700 „ 850 „ ob Tisi........ 6-75 „ 8-00 Koruza ogerska........ 5-45 „ 5-60 Cinkvant 5, .......„ 675 „ 7-10 Oves srednji......... 7-00 , 7-16 Fižol............ 10-00 „ 11-50 Meteorologidno porodilo. fiSina nad morjem 306*2m, srednji zračni tlak 736-0 mra 1 Cm opa-xb.&nja Stanje barometra T mm. Temperatura po Celzija VetroTl Nebo Se v t u* k 5 9 zveè. 729 6 121 si. jvzh. oblačno 50 6 7. zjutr. 2. popol. 730 9 731-3 116 16-7 si. vzh. si. jug dež oblač. Srednja včerajšnja temperatura 13-0 normale '. 16 3* Minka Vrbie, uradnica južne železnice je umrla 5. septembra. Pogreb bo v soboto popoldne ob 4. uri. 863 1—1 V Ljubljani, dnč 6. septembra 190?.. ■■¿O1--..?fJfi'i^'V;'^■■■A ■' -i'-}"^ '-¿■■Z Na prodaj je v I^ubljani, Prešernove ulice prodajalnica štev. 16 s stanovanjem vred. Več se izve prav tam. 861 3-1 Največja trgovina s kolesi na Dunaji piod;i tako v ceno, kakor še nikoli !!!500 Koles!!! najboljše vrste (enoletno jamstvo): Puch, Styria, Greger, Waffen, Premier itd. Najboljši modeli leta 1901 od 150 £ dalje. Dobro ohranjena že rabljena kolesa, pnevmatika brez graje, po 80, 85, 90, 95, 100 do 110 K. Krasna kolesa za dame, nova po 160 K, nekoliko rabljena po 85, 95, 115 K. 707 10-7 ¿SJT Nova pnevmatična cev 8—9 K, zračni mehovi 4—5 K. "Si» Pošilja le proti povzetju. Samo za 32 kron Singerjcv lahko, z mahalom, samodelavnim čolničem, odrezalnikom, z najnovejšimi zboljšavami, z elegantno leseno ali železno podstavo 32 K, s krasno omarico 36 K. Novo! Visoke-Singer za družinsko rabo, se gonijo z nogo, 10 let jamstva, 48 K. — Se prodaja le proti tikojšnjemu plačilu pod jamstvom. fll. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3. Sinhlni?(t za aofene »livarje, najnovejše in kJLlUl/fJflts najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 17 11—2 Vnanja naročila proti povzetju. V trgovino mešanega blaga se sprejme takoj prodajalka, katera je posebno v manufakturni stroki dobro izurjena. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenca". 856 3—1 Dva dijaka dobita lepo stanovanje in dobro hrano za primerno plačo. Več izve se pri Leopold Tratnlk-u v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27. 86^ 4—i Dobro isurjen 843 3-2 organist, cecilijanec, z dobrim spričevalom, išče službe v kakem večjem kraju. Službo bi rad nastopil takoj. Njegovo ime pove upravništvo »Slovenca«. Najboljša uporaba mleka ! Kar največ in najfinejšega surovega masla ! Le mogoče, če se mleku odvzame i " g 4 ¿A'' smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj ; 167 40-29 v Parizu 1900 „Grand Prix". Vi milijona tacih strojev v rabi! Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alfa - Separator, Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29. Ceniki, podučite brožure brezplačno. O ii h a j s k a borz a. 6. septembra. Bkapm državni dnig t notab ... Skopni državni dolg v srebru..... Avstrijska slata renta 4"/„...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renti 4°/0....... Ogerska kronska renta 4%, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista .......... »•miki drž. bankovci «a 100 m. nem. drl vet; . 9850 , 9840 . 11910 . 95-55 . 11865 92-60 1646 — , 624 50 239-27 V, , 117-10 20 mark...... 20 frankov (napoleondot) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini ..... 23-42 1902 91 15 11-32 Dni 5. septembra. 3-2°/0 državne srečke 1. 1804. ¡¿50 gld.. . . 191 — B°/0 državne srečke i. 1860, 100 gld. . . . 170-50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 21175 4°/0 zadolžnice Rudoltove želez, po 200 kron . 9510 Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............146 50 Dunavske vravnavne srečke 5°/p 258' — Dunavsso vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 105- — Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-25 F rijoritetne obveznice državne železnice . . 430- — » > južne železnice 3°/0 . 344'— > > južne železnice ¿°/„ . 120 60 > > dolenjskih železnic 4°/„ , —' — Kreditne srečke, 100 gld..............398 75 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 49 J - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48-— Ogerskega » „ » 6 » . 24-— Budimpešt. bazilika - srečke, 5 gld.....15-80 Rudoltove srečke, 10 ald. .... 68' — Sa'aiove srečke, 40 gld..........236 - St Gen6is srečke, 40 gld..........266 - Waldste