195. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 29. avgusta.
XX leto, 1887
Uhaja vtak dan mfor, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.t za četrt leta 4 gld., ca feden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j a bij an o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt letp. 3 gld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poStnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in npravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, »Gledališka stolba". TJpravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Panslavisem."
Nemški konservativni list „Polit. Fragmente" objavlja v 32. št. od 8. avgusta t 1. pod naslovom »Der Panslavismus" jako zanimiv slovanskim narodom povoljno pravičen članek. Mirno pisana razprava je vredna že zaradi nasprotja z nemško liberalnimi listi, da jo podamo v glavnib mislih tako rekoč v podporo direktive tudi slovenskemu razum-ništvu.
Od začetka, pravijo „Pol. Fr.*, je imel pan-slavizem obleko čisto literarnega gibanja. V tej obliki je absolutno nedotakljiv, in če je tudi kakim državnikom napriložen, ima vender naravno pravo do obstoja, in vsaka poskušnja, da bi ga zatrli, bo brezuspešna in zapusti jedino pikro želo v srcih napadencev. Nobenemu Slovanu ni možno zabraniti, da bi ne sočustvoval za vsa debla svojega daleč razširjenega pasma, in da bi se ne veselil kulturel-nih del vsake, še toliko oddaljene veje. Pojedinomu Slovanu, ki spada morda k deblu, ki je na sebi majhno in neznatno, ni prepovedovati, da bi se nasproti Nemcu ali Romanu ne skliceval na skupnost z velikim sorodstvom, in da bi se ne ponašal s čut-jem duševne skupnosti s svetovnim narodom. Ta literarni, ali morda bolje rečeno, kulturni pan-slavizem je ustvaril tudi mnogo lepega in koristnega. On je bil povod, temelj istega proučenja starih jezikovnih spomenikov, on je pospeševal ožje ob-čenje drugače oddaljenih narodov, prinesel je na vzhod Evrope oživljajočo sapo.
Porodil je pa tudi zlo, in to je politični panslavizem.
O tem trdi navedeni list, da so ga na Ruskem dobro umeli, češ, da je bil Rusiji na dobiček, ker je sposoben, razširiti njen upliv mej razkropljenimi slovanskimi debli. Mali narodi, kakor Čehi, Slovenci, Srbi itd. so razvijali sočutje do Rusije v veči meri, nego Rusija do teh narodov. Politični panslavizem da še dandanes ni zamrl, in vender da je absurden. Ako je Rus panslovan, je to dobro umevno. Panslavizem ga imenuje, panrusizem pa je. Rusija zna porabiti to, da mali slovanski narodi gledajo nasproti ruskemu carstvu kot k nekakemu narodnemu pa-peštvu.
Kaj pa utegne pomeniti panslavizem za pojedine Slovane, ki žive zunaj Rusije?
Takoj, ko zapusti polje literarnih in zgolj kulturnih odnošajev, bi utegnil pomeniti jedino to, da bi deloval na stopljenje vseh Slovanov v jeden sam velik narod. Pojma narod in država pri tem ne potrebujeta, da bi se pokrivala, in zatorej utegne kdo v Avstriji biti naudušen pauslavist, ne da bi bil v najmanjšem veleizdajnik.
List hoče to nalašč poudarjati, da bi mu ne očitali krivega sumničenja. On meni pa, da taki panslavisti si ne znajo dati računa o svojem programu, in da so dospeli do njega po krivi analogiji, ne da bi bilo kaj podstave za ta program. On meni, da Slovani neso primerjati z angleško, francosko, italijansko in nemško solidarnostjo, kajti ti narodi so mu v resnici pojedini narodi, Slovani pa da neso jeden narod, ampak pasmo, ki obseza več narodov, in sicer narodov s popolnem organizo-vanim, dobro izdelanim jezikom, s posebno, večkrat veleznatno zgodovinsko prošlostjo, v raznih položajih v občem kulturnem življenji in s specijalno politično obliko.
Politični panslavizem, da bi moral odstraniti individualne razlike slovanskih debel, in bi moral delati na to, da bi svoje razlike potopili v občem središči, na pr. v rusovstvu.
„Na to pa ne mislijo, da molčimo popolnem o Poljakih — ne Čehi, ne Slovenci, ne drugi Slovani v Avstriji. Njih panslavizem, naj pišejo kakeskrajne no vine, kar hočejo, ne preseza literarnih inkulturnih sočustev, in politična jednota, ki jo obseza, je po največ obča antipatija proti nemštvu.
Kdor imenuje kaj takega političen panslavizem, ima sicer pravico da, kvari jezik, naj pa ni kakor ne zahteva, da bi tudi drugi svet rabil tako pokveko.
„Mi torej ne verujemo, da bi imela Avstrija uzrok posebno bati se panslavističnega vedenja, ki se tu pa tam prikaže, najbolj v neljubeznjivih oblikah. Pravo notranje jedro tega vedenja je negacija, nič pozitivnega in zato tudi nič trajnega, nič, iz česar bi nastala dejanska tvorba. Sovraštvo je slab svetovalec in vender je samo sovraštvo proti
Nemcem, ki naganja zdaj Slovane, da govore poleg kulturne solidarnosti tudi o politi čni, in sicer celo o tem, da bi ta neresnična solidarnost določevala tudi zunanjo politiko.
S to zahtevo pa si je politični panslavizem sam izrekel smrtno sodbo. Ali naj bi namreč naš zunanji urad za naglašeno solidarnost vzel za vzgled antipatijo Poljakov proti Rusiji ali simpatije Čehov za Rusijo?
V resnici pa zunanji urad ne stori ne tega ne onega, ampak bo gledal pri določevanji poti zunanje politike jedino na uvete in terjatve skupnega cesarstva. Inravno takobomorala notranja politika narode zadovoljiti po njih dejanskih, realnih potrebah, ne da bi se dala motiti po ustvarjenih fantomih. V Moskvi utegnejo gojiti politični panslavizem za gotove namene, v Avstriji ne dobi nikdar mesa in krvi. V Avstriji ostane vsekdar pošast, katera je strašna samo onim, ki se ne drznejo, trdno pogledati jej v obraz."
Toliko iz članka, ki smo ga tu pa tam navedli doslovno.
Kdor pozna razmere avstrijske in sosebno tudi politiko madžarsko, vidi, da je pouk članka ne samo na pravem mestu, ampak celo potreben. Saj ravno te dni poka po madžarskih židovskih novinab z žu-ganjem proti Slovakom, da si drznejo razstaviti dela svojega uma; saj ravno te dni grozi nPester LIoyd" Čehom, da jih prime visoka madžarska in židovska politika, ako se bodo izražali še nadalje v slovanskem zmislu, če tudi jedino in na pravem mestu v interesu avstro-ogerske države.
Avstrijske vlade podpirajo same take liste, ki zasledujejo v vsakem literarnem in slovansko-kul-turnem gibanji nevaren panslavizem. Tu pa dokazuje nemški list, ki načelno zagovarja interese nemške narodnosti, da politični panslavizem je nezmisel in torej Avstriji popolnem nenevaren. Kaj odgovore one nemške in italijanske novine na take dokaze, potem ko obdolžujejo vsakega rodoljuba slovanske narodnosti že zaradi tega kot političnega, torej nevarnega panslavista, če se drzne obiskati krvne brate v isti domovini, ali ki se drzne izpovedati, da bi umel tudi Rusa, ko bi prišel ž njim v dotiko ?
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) Druj;i del.
Petnajsto poglavje.
(Dalje.)
»Kaj lepo jew, rekla je gospa Parcivalova vsled Mabelinega radostnega vsklika, dočim se je Beatrica obrnila od razgleda, da bi njega odsvit v Mabelinih očeh čitala. »Kolikor dobro znan mi je ta razgled8, nadaljevala je stara gospa, „vender peljavši se na to višino vsakrat znova občudujem velikolepje in krasoto tega velikanskega notranjega morja, v katerem si velikanska priroda zahodne dežele obličje ogleduje. In vedno se znova radujem s sinom, da je potrpežljivo bival v kaj priprosti prvotni koči, dokler si ni pridobil toli premoženja, da je to hišo po svojem ukusu in na izvoljenem prijetnem mestu sezidal. Danes popoludne se vidi nenavadno lepa. Dom je dom — zlasti ko gospa Patenova stoji na pragu, da bi nas po tem izletu pozdravila."
Zvesta služkinja je res že stala na pomolih, da bi gospodinjo pozdravila; tudi je bila nekoliko v skrbeh, da se uenavadno dolgo nista povrnili.
„Paten, vi pač ne porečete, da sem predolgo izostala", rekla je gospa Parcivalova, „ko vidite, koga sem s seboj pripeljala." Ko je Mabel z voza stopila in jo pozdravila, spoznala jo je blaga žena precej ter je s sklenjenimi rokami vskliknila: „Blagor menit to je pa gospica Vaughanova, prav zares! Toli lepa mlada gospa, da lepše jaz nisem videla; — ne zamerite, gospica Beatrica", pristavile je s tihim glasom, „vi niste nikdar imeli toli hudih izkušenj; in uikdo ne ve, koliko veljajo ljudje, dokler niso hudih izkušen prebili. Gospica, kaj pa počenjata dečka?", nadaljevala je Mabeli srčno roko stiBkavši. „Skoro dorastla moža sta, ali smem to reči?"
„Da, skoro, gospa Patenova. Pa tudi jaz sem se bala, da me več ne izpoznate."
„Vas ne bi izpoznala? Dragi Bog, to ne! Vi ste še vedno toli zali kot nekdaj , le nekoliko bledejši. A dozdeva se mi, da vi ste trudni, in naša gospajtudi; le UBtopite brzo in se odpočitel" — In blaga duša jih je peljala v sprejemno sobo, kjer je bila, nadejaje se hladnega večera, že davno za-
kurila ; nato se je pol ure neprestano trudila, da bi vsem, kot je rekala, kaj prijetno storila.
Prav prijetno se je zdelo tudi Mabeli, ko so o mraku sedeli krog velike leve. Gospa Parcivalova, sedeč na stolu z ročaji, pripovedovala je devojkama ob straneh najprijetnišo povest, izkušnje minolega življenja; trpoleči ogenj je po sobi razširjal milo, pa prijetne svetlobo ter se je v likanem pohišji, v starem rodovniškem čajniku in v stari omari gledal.
Pusti, novi in nerazviti značaj vsega življenja v zahodnih pokrajinah ponuja delavnosti in kreposti telesa in duha kaj široko polje ter ukrepuje sile za razna težavna opravila. A oko se nasiti neprestano gledati, kako se te sile čez mero napenjajo ter hrepeni po pokoji, ki celo mladostnemu duhu toli ugaja. Tako utrujeno oko z neko noizrečno radostjo gleda vse one stare in po milosti častna znamenja, ki so se v Parcivalovi hiši povsodi kazala To hišo je vodila gospa Parcivalova z neko posebno, njeni starosti primerno dostojnostjo. Zlasti po opravilih in skrbeh zadnjih let toli ugnani Mabeli je bilo kaj prijetno in utažljivo, da je pod srčnim varstvom stare prijateljice mir in pokoj našla. Celo težki izrezljani stoli in velike mize, turška preproga, starinasti zastor ob levi in čudovito staro posodje
Kdo se ne spominja, kako so ovajali one avstrijske Slovane, ki so se učili ruščine in ki so. brali ruske knjige v izvirnikih?
Ravno.  „Pol. F. dokazujejo, da Nemci, Itali jani itd. so skupni narodi, ki torej goje politični pau-germanizem ali pateutonizem, panitalijanizem itd.
Pošten Nemec opravičuje literarni panslavizem, on odobruje kulturno sočustvovanje Slovanov, ker je popolnem analogao z delovanjem velikih kulturnih narodov. Jedino Slovan, da bi ne smel spoznavati ve-leduhov, ki jih rodi mati Slavija!
Ta pošteni Nemec razkriva ob jednem skrivne nakane onih, ki očitajo avstrijskim Slovanom politični panslavizem. On pravi, da s tem ne bodo Slovanov potolažili, da bi jim ne dali ničesar, pač pa da bi še nadalje nad njimi gospodovali. Slovanske narode je treba zadovoljiti, ker z očitbo panslavizma se oni ne dajo ugnati v kozji rog. Tako apeluje ta Nemec na avstrijsko-ogerske vlade! Naj bi se zabeležile dobro ta apel! Ravno s tem, da bi se avstrijski Slovani zadovoljili, bi prenehala celo vsaka izjava o političnem paslavizmu.
Poslednji je,  kakor trdijo „Pol. F." obrnen bolj proti Nemcem, nego pa v hrepenenji do pozitivnih tvoreb do Rusije. V resnici se sklicujejo avstrijski slovanski rodoljubi na Rusijo jedino v pa-trijotizmu, da bi njih nasprotniki ne rušili Avstrije. Kajti ako bi Nemci, Madjari   in Italijani Slovane pritiskali do uničenja, potem  bi Slovani klicali na pomoč Rusijo, ne da bi ta škodovala Avstriji, ampak da bi jo opozorila, kako ni na dalje s Slovani ravnati. V takem slučaji bi Slovani ne storili druzega, kakor kar vidijo na Nemcih samih.  Grof Beust se je bal, da bi avstrijski Nemci ne gledali preveč čez meje v Velikonemčijo, in sedanji liberalni in nacijo-nalni Nemci sami strašijo avstrijske vlade z Velikonemčijo, Še ko povoda opravičenega nemajo zato. Kar je Nemcem dovoljeno v obrambo, mora biti v skrajnih, opravičenih slučajih dovoljeno tudi avstrijskim Slovanom.   V tem pogledu, če je sploh možno o politični dostojnosti govoriti,  bi bil politični panslavizem sicer negativen, ali imel bi vender to dobro, da bi nadsiljujoče avstrijske narode krotil in jih opominjal, da tudi Slovani se ne dajo teptati, kakor bi zahteval nemški šovinizem in njegov sluga na Ogerskem.
Na avstro-ogerskih notranjih vladah pa je, da Slovanom dajo, kar jim gre, da tako pri korenini zatrejo tudi negativni panslavizem. Zaradi tega smo jako hvaležni Nemcu poštenjaku, da je avstro-ogfr-ske vlade opomnil ua prvo dolžnost, ki jo imajo do celokupne države, do jo namreč obvarujejo zunanjega umešavanja s tem, da vse avstrijske narode zadovolje s pravicami za naravni razvoj.
, Yporej.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 29. avgusta.
Cehi se ne mislijo kar udati naredbam na-učnega ministra. Nekatere mestne občine so sklenile, da bodo sume vzdtžale dotične šole, dokler poslanci v državnem zboru ne prisilijo ministerstva, da zopet prevzame država skrb za nje. Občine so
kar odredile, da se bodo upi so vali učenci v šole, ki bi se imele odpraviti. Nemški listi, kateri ne-neprestano proslavljajo naučnega ministra, se jeze zaradi tega, trdeč, da s tem občine posegajo v delokrog naučne uprave.
71 inisterstvo «tcš.elm» brambe je za-ukazalo deželnim političnim oblastvom in deželno-hram bovški ni povej jništvom, da se usmiljeni bratje, kateri so v javnem interesu neobhodno potrebni za strežbo bolnikom, oproste črnovojniške dolžnosti.
Avstrijsko trgovsko mjnjsterstvo je povabilo ogersko vlado na skupno carl|\Mko konlVrenro, ki se snide dne 5. septembra. 1'osvetovala se bode pred vsem o obnovljenji trgovske zveze z Italijo.
Minuli teden se je bita sešla enketa, katero je bil sklical gallilil deželni odbor, da se je izrekla o načrtu novega deželnega šolskega zakona. Predsedoval jej je namestnik deželnega maršala deželni odbornik Oton Pijetruski. Enketa je v dveh dneh rešila svoje delo.
Đudget ogerskega naučnega in deželnobram-bovskega ministerstva bode za prihodnje leto nekoliko višji nego je za letošnje, pri vseh druzib ministerstvih se bodo pa stroški nekaj znižali. Deficit pa še sedaj ne bode izginil.
V nanje države.
Privrženci Battenberžana začenjajo se gibati v Bolgariji. Povsod agitatujejo proti novemu knezu, ki ni tako lep, velik in prijazen, kakor je bil Aleksander. Njih agitacije neso popolnem brezuspešne, ter hkratu sleparijo narod, da je Batten-beržan voljen priti v Bolgarijo, kadar pride ugoden čas. — O prihodu Koburzana v Sofijo nameravali so vladni nasprotniki napraviti velike protidemon-stracije in nemire. Vlada je pa o pravem času prišla vsemu na sled, ter je zaprla već osob. Vedno jasneje je, da narod ne mara za novega kneza, ki je zašel prestol proti volji Rusije. Nekaj časa se zna obdržati s policijsko silo, dolgo pa nikakor ne, ker še vojaki neso zadovoljni ž njim. „Nord" piše, da se bode kmalu razrušil Koburžanov prestol, potem se bodo pa že velevlasti sporazumele o rešenji bolgarskega vprašanja Koburžan hoče nekda s tem poskusiti pridobiti vse stranke, da bode pomilostil vse politične zločince in odpravil obsedno stanje, ko se sestavi novo ministerstvo.
Bolgarski knez dobil je telegrama od ruskega carja iu turškega sultana, v katerih se ob' soja njegov prihod v Šoti o. Telegram ruskega carja v rezkih besedah izraža nevoljo, da je princ Kobur-ški rušil Berolinsko pogodbo. Sultanov telegram ima isto vsebino, samo v manj osorni obliki. Telegram ruskega carja je v Sofiji izročil avstrijski zastopnik. Ruska stranka močno agituje po Bolgariji proti Ko-buržanu in, kakor se kaže, ne brez uspeha. Posebno so rusoljubne propovedi metropolita Klementa napravile globok utfs. Bolgarska vlada je zaradi tega ukazala Ktementu, da naj ostavi Bolgarijo. Metropolit je pa odgovoril, da ne pojde, če mu ne ukaže kompetentna oblast, bolgarski eksarh ali pa Vidinski metropolit. S silo se ga pa vlada ne upa iztirati, ker se boji naroda.
Volitve za srbsko skupščino so razpisane v 29. dan septembra. — Kralj je pomilostil v njegov rojstni dan 800 kaznencev. — Vojni minister je sestavil komisijo iz štabnih častnikov, ki se bode posvetovala o organizaciji vojske. Organizacija vojske, ki se je bila sklenila pod prejšnjo vlado, ni izvedljiva, kakor se je pokazalo. — V Pirotu so zaprli žandarmerijskega poročnika Momiroviea. Iz njegovih izpoved i j pri sodišči zvedeli so še za dva policijska umora. Lepe stvari prihajajo na dan izza vlade Garašaninove, pa se Še vender ne sramujejo nemški in madjurski listi zagovarjati srbske naprednjake. — Bivšega radikalnega poslanca Belgraj-skega volilnega okraja Radosa v ljevica je nekdo na-
pal in ga nevarno ranil. Sodi se, da je povod napadu politično maščevanje. .
Rusi hitro utrjujejo Varšavo. Okiog mesta bodo pa postavili barake za 150 000 vojakov. Utr-jenje Varšave dokazuje, da Rusija ne zaupa, da bi se obranil mir.
Italijanski kralj Humbert odide začetkom septembra v spremstvu kraljeviča naslednika,, princa Amadeja, vojnega ministra in načelnika generalnega štaba k velikim manevrom. Pri vojaškej revue dne 6. septembra bode tudi kraljica Margareta...
Pariški mestni zastop je bil sklenil, povabiti vse francoske občine, da pošljejo svoje,, zastopnike k shodu v Pariz. Predsednik republike je pa razveljavil omenjeni sklep. Pariški zastopnik se pa za dotični dekret Grevy ja nič ne meni in je že tebi nič meni nič razposlal vabila 36.000 francoskim občinam. Vlada hoče pa vsekako preprečiti shod. Ko bi kaka občina sklenila poslati svoje zastopnike v Pariz, bode minister notranjih zadev takoj razveljavil dotični sklep.
tfemskl katoliki pripravljajo se za katoliški shod v Trieru. Na tem shodu se bodo pred vsem bavili s šolskimi vprašanji. Sestavil se bode program, katerega se naj drži katoliški centrum v šolskih zadevah. K shodu v Trier pojde tudi dvorni sovetnik Lienbacher.
Špajnjska oblastva tirajo razne zlorabe na otoku Kuba. Te stvari pa hoče general Salamanca v zbornici osvetliti. Vlada je zategadel sklenila z vso energijo odpraviti korupcijo na Kubi, da se bode mogla opravičiti v zbornici.
V soboto je propal v augleškcj zboruici predlog Gladstouov zastran irske lige, ker so liberalni unijonisti glasovali večinoma za vlado. Poka-zali so, da jim ni dosti na liberalizmu ležeče.
Perzija je baje nedavno odstopila Angležem otok Kišin v Perzijskem zalivu. Ta otok bo morda Angležem lahko mnogo koristil, kajti 2 njega bodo ložje prodirali proti Heratu, nego bi iz Indije.
Iz Sudana že dolgo ni nobenih zanesljivih poročil. Najbrž je vse mirno. Govori se sicer, da se zbirajo Sudanci na egiptaki meji, da je 13.000 Sudancev na potu iz Berbera proti Dongoli, da je Mahdijev naslednik zbral pod svojim poveljstvom 35 do 40 tisoč mož, a te vesti so izmišljene. Nevarnost, ki je pretila Egiptu iz Sudana, je minula.
Dopisi.
Iz Tržiča 27. avgusta. [Izv. dop.] (Občinske in sodnijske zadeve.) „Svaka sila do vremena", mislili smo si v pretočeni triletni dobi občinskega zastopa in upali smo, da se bode prihodnje na bolje obrnilo, pa kakor se kaže, prišli bomo z dežja pod kap. Naibolj pereča reč je pri nas občinski tajnik in župan se je tudi izjavil, da hoče izurjenega tajnika imeti, ali pa ne prevzame več županske časti. In kaj bi tudi ne, po izvršujoči oblasti bi bil moral človek zares vprašati, kdo je župan in vsak bi bil ne hote na tajnika pokazal. Koliko nedolžnih je dal pod ključ, pa to je še mala reč, ali kako je ravnal z zaprtimi, to je grozno, z volovsko žilo jih je pretepal, in ker so bili po dva dni zaprti, jim je pri mreži kruha ponujal. Nekoč je jeden za božjo voljo prosil, naj mu vsaj vode dado, ali Še te ni bilo. In kako je ravnal s tujimi berači, n. pr. ujel ga je danes, naj si bo zjutraj ali popoldan, oddal ga je venderle še le proti 2. uri popoldan druzega dne sodniji in ker pri sodniji le tisti dobi opoldan kosilo, ki vsaj do 11. ure dopoldan v zapor pride, gledal je zopet vrč z vodo, in
od pradedov, prav vse je pomnoževalo prijetnost in ljubkost odločenega domišča. Ni čuda, da je prvi večer svojega pohoda uživala najčistejše veselje, kateremu je po noči sledilo sladko spanje brez vseh sanj.
„Draga! ali vas je volja malo se sprehajati?" rekla je gospa Parcivalova, ko je drugo jutro mladi prijateljici na pomolih našla ter Mabelo ogovorila Beatrica jej je ravno razkazovala vse vzvišene stvari v obširni pokrajini.
Mabel jej je pritrdila.
„Potem," rekla je gospa Parcivalova, „bila bi kaj srečna, ko bi me obe k hiši sinovega oskrbnika spremljali. Od tu je pol ure hoda; tam-le lehko vidite dim iz dimnika se kaditi. Pot drži naravnost skozi javorje, ki nas bode solnca varovalo. Žena blagega moža bode nas vse srčno pozdravila, o tem sem prepričana."
Beatrica in Mabel sta z radostjo se pripravljali za sprehod.
„No, draga!" rekla je stara gospa oprijemši se Mabeline roke, na katero se pa ni naslanjala, „sedaj vam moram nekaj povedati o osebi, katero bodemo to jutr<j najbrže videli." Pripovedovala jej je na to zanimivo povest življenja vestnega oskrbnika od njegovega prihoda v zahodu do sedanjega
dne. S seboj je bil prinesel malo denarjev, a prvi njegov nakup bil je nesrečen Leža njegovega zemljišča bila je nezdrava in žita mu je smod posrao-jala. Na največjo nesrečo spodbijali so mu še pravo posesti njegovega zemljišča ter mu zarad tega napravili pravdo. V teh težavah in sitnostih spoznaval je Parcivala, katerega je bil za odvetnika poprosil. Bavardu se je kaj dopadel mladi mož, tem bolj, ker sem mu jaz že poprej njega blagi značaj opisovala. Zato mu je storil ponudbo, ki je obema ugajala. Mladi odvetnik, ki ima v pisarni polno dela, je ž njim dobil poštenega oskrbnika, prevarani, pa možati in krepki poljedelec pa gotov in vedno rastoč dohodek.
, Kako Be je pa pravda iztekla?" vprašala je Mabel.
„Dobil je branjenec mojega sina," odvrnila je stara gospa; tudi še vodno ima v vlasti zemljišče, ki je kljubu kvarnim neprilikam sedaj dvakrat več vredno.
„Kaj to je njegova hiša!" rekla je Mabel zagledavši prijetno poslopje z dvema nadstropjema, prostornimi skednji, svislimi in kaščami. ..kako snažno in pripravno je vse!
,,/.a to se imamo dokaj zahvaliti oskrbnikovi žeui", rekla je stara gospa. „Oskrbnica je najbla-gosrčnisa, imjspretnišn in najdelavniša ženska v po-
krajini in tudi kaj mična, kar bodete na nje zalem okroglem obrazu videli. Vse te svetle posode in golide pred hišo vam vsaj nekoliko pričajo o nje velikem mlekartevu; in nje je bilo slastno surovo maslo, katere ste pri zajutreku toli hvalili. Le usto-pimo, trkati nam ni treba," nadaljevala je durim se približuje, „blaga gospodinja je vedno pripravljena za družbo."
Mabel je ustopila skozi gostoljubno odprti duri ter je šla v sobo na desni. Opravljena je bila priprosto, kot so opravljene kmetske hiše, a vse je bilo v najlepšem redu. Ničesa ni bilo, čemur se bi obiskovalec čudil, vender je Mubel hipoma obstala ter je v nasprotno okno zrla, kot bi sanjala. Kaj je bil ta mali pleteni stol z ročaji, ta lesena podnož-nica, to staro sveto pismo v usnji vezano in ta odprta dagerotipijska skrinjica, kar vse jej je izbujalo molčeče začudenje ter jej solze v oči rivalo? — Kaj pač drugega nego združevanje pomislij, — oni močni magnetBki čar, s katerim nas najbolj priprosti opo-miuki spominjajo oddaljenih prijateljev, zlaBti zamrlih, ki pa še vedno v svetem spominu naše ljubezni žive? Kaj drugega nego sveto spoštovanje, ki dušo napolnuje, ko vobrazoost nam oživlja postavo, obličje, glas one osebe, katere umrjoči ostanki so v neumrjočnost preoblečeni. (Dalje prih.)
tako je bil človek po tri dni brez jedi in to se je ▼se vedoma godilo. Ali kaj se hoče, g. tajnik nosi oblastno na žepni verižici prusko trobojnicot na prsih pa plavico, in takemu možu bi se las skrivil ? Pa tudi njemu pride plačilo. Za sedaj bo posajen na prejšnji stol obč. sluge, pa le gleda naj, da mu tudi tega ne zmanka.
No sedaj pa poglejmo novega tajnika. Dose-daj služil je pri Ilirskem rudarskem uradu pri sv. Ani kot asistent, tedaj po naših mislih nikakor ni vešč občinskih zadev, pa to še nič ni, saj mlad človek se vsega privadi ali kaj, to je trd Nemec, niti besedice slovenske ne ume. Ljudje že sedaj kakor je v Tržiči navada, mej seboj mrmrajo: kaj tacega tajnika bomo imeli, da ga mi in on nas ne bo razumel.
Za božjo voljo, mogotci pri okrogli mizi, mislite mari, da smo mi Slovenci res že taka para, da z nami ravnate, kakor hočete, ali je ljudstvo zaradi tajnika ali je on zarad ljudstva tukaj, ali bo imel še posebej tolmača nastavljenega, da se bo z ljudstvom zgovarjal. Pa boste vprašali, zakaj pa nastavljajo gospodje tacega človeka, ali ni v občinskem zastopu nobenega toli pravicoljubnega, da bi se tacemu nastavljanju pe robu postavil? Ne rečem da bi ga ne bilo, saj so celo taki v zastopu, ki sami niti [besede nemški ne razumejo, torej zakaj tako? Zato, ker se občinske zadeve sklepajo v „Pollak's Gasthaus'u" in ne v občinski pisarni in pri sejah se potem mora vse skleniti, če tudi ae nekateri pod mizo dregajo, namreč dp jim ni po volji. Novi tajnik je strasten »šulferajnovec", zato jim je k srcu prirastel. Zoper tako početje vsi pravomi-Bleči očitno protestujemo in zahtevamo, da se tak tajnik nikakor ne nastavi, ampak ker je vender še kak drug obeh jezikov zmožen, da se tak nastavi, da ga bo lahko Slovenca in Nemca razumel.
Ker smo bili že pri jednem uradu, stopimo še k drugemu, namreč k sodniji. Kako veselo se čita po časnikih, da se urad uje po Slovenskem večjidel slovensko, a kaj pa pri nas, tukaj je slovenski jezik pravi siromak, niti. jednega odloka ne dobiš slovenskega razun kar napravi slovenskega c. kr. notar v Kranji. Koliko časa so že na Dunaji slo venske tiskovine, pri tukajšnji sodniji jih do sedaj ni bilo, in če bi se morda na višje povelje morale naroČiti, ležale bodo sigurno v prahu.
Gorenjski kmet je potrpežljiv, da že le svojo reč opravi, tako ali tako rečeno, če prav ne razume, že poišče koga, da mu raztolmači. Dolgo treba tudi čakati, prodno se kaka reč iz sodnije dobi, pa ko se dobi, vidi se iz odloka, da jo je moral sluga gotovo že pol leta rešeno v žepu nositi. Torej bi slavno c. kr. sodnijo poprosili, da slugi ukaže, rešene odloke prej ko mogoče dostavljati.
Iz Komende 27. avgusta. [Izv. dop.] Dne 24. t. m. okolu 10. ure zvečer nastal je v Suha-d olj ah; v vasi oddaljeni dobre pol ure od Komende, požar.   Unelo se je s slamo krito gospodarsko po slopje posestnika „Jurčka", od koder se je ogenj kmalu razširil na bližnje poslopje „pri Burjevci". Mogočno švigal je plamen kvišku in žugal vsak čas, ako potegne le najmanjši sapica, uničiti kopo sosednih slamnatih streh, ter upepeliti do polovico vasi. Visoko letali so otrinki ter padali na strehe, katere bi se bile takoj unele, da neso tega preprečili pogumni gasilci.   Ogenj bil je lokalizovan, a k temu pripomogli so največ blagi človekoljubi. Ne moremo si kaj, da bi ne omenili nekoga, od katerega glede na njegov stan bi ne bili kaj takega pričakovali, in to je gospod Oton baron Apfaltrern mlajši.   Zaznavši požar v bližini prihitel je z briz-galnico in z grajskimi družinčeti s Križa na lice požara, kjer je v družbi z nekim nam nepoznanim kavalirjem neumorno kako poldrugo uro delal ter mnogo pripomogel, da se je omejil ogenj na poslopje posestnika   „Burjevca".   Pa tudi pogumni Mengšani, na čelu jim vrli ondašnji župan gospod J. Leveč, prihiteli so z dvema brizgalnicama na pogorišče, kjer so se neumorno trudili ter tudi dosegli, da se je ogenj ohranil v svojih mejah. Omeniti  nam je tudi c- kr. žandarmov Mengiških in Kamniških, ki so vrlo rešili nalogo s tem, da so urno prihiteli na pogorišče, kjer so vzdržavali' red. Sicer pa hvala in slava vsem, ki so pripomogli, da je prijazna Suhadolska vas bila obvarovana večje nesreče.
Kako je ogenj nastal, ni znano. Zavarovana bila sta obadva posestnika. —č.
Domače stvari.
— (K slavnosti T rs ten j ako vi.) „Sokol Ljubljanski" je sklenil, da odpošlje posebno deputacijo v Slovenji Gradec. Pri tej priliki opozarjamo rodoljube, ki se hočejo udeležiti banketa, da se nemudoma oglase, ker bi sicer v zadnji hip ne bilo mogoče za vse skrbeti.
— („Moskovske Vjedomosti") še vedno priobčujejo brzojavke, ki so došle iz vseh slovanskih pokrajin povodom Katkova smrti kakor tudi članke iz raznih slovanskih časnikov. V 217. štev. natisnjeni so članki „Obzora", „Hrvatske", „Slovenskoga Naroda", „Srbobrana", „Branika" i. t. d.
— (F. Z. M. baron Kuhn) odpelje se dne 1. septembra k manevrom pri Postojini.
— (Na vinarski in sadjarski šoli v Grmu) se je učiteljski kurz dne 27. t. m. končal. Pri skušnji bili so prisotni državni poslanci dr. Ferjančč, Pfeifer in Šuklje.
— (Kranjska eskomptna banka v likvidaciji) naznanja, da bode počeoši s 1. dnem septembra vsem svojim upnikom začela izplačevati obresti njih terjatev. Upniki naj se oglase do 8. septembra, sicer bi se dotične vsote morale pri sodniji uložiti.
— (Blagoslovljenje   društvene hiše katoliških rokodelskih pomočnikov) vršilo se je včeraj jako slovesno. Ob 1/a10. uri šla so rokodelska društva Ljubljansko, Št. Vidsko nad Ljubljano, Novomeško in Celovško z Domžalsko godbo na čelu v nunsko cerkev, katera je bila zunaj okrašena s cesarskimi in narodnimi zastavami, znotraj s cvetlicami. Slavnostno propoved govoril je profesor dr. Marinko, načelnik Novomeškega društva, slovesno sv. mašo pa je služil prelat kanonik dr. Čebašek ob številnej duhovski asistenci. Društva šla so iz cerkve z godbo k novej hiši, okrašenej zastavami, pred vrati nove hiše pa je stal lep sla volok z zelenjem in napisom: »Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!"' V veliki dvorani so se zbrali gg. deželni predsednik   baron  Winkler, župan G ras seli i, cesarski svetnik M urnik, hraniloični predsednik Dre o, mnogo duhovnikov in učiteljev, naposled pa je došel g. kuezoškof dr. Misija v spremstvu  gg. kanonikov Jerana  in Križnarja in svojih dvorskih kaplanov.  Knezoškol je imel daljši nagovor do rokodelskih pomočnikov, v katerem njim je izrekal zahvalo, da so zvesti ostali društvu, katero je posebno denašnji čas  potrebno, društvu, o katerem se je laskavo izjavil cesar sam, rekoč, da so katoliška rokodelska društva prava sreča za Avstrijo. Potem se je blagoslovila nova hiša. Po končanem, obredu poprime besedo g. deželni predsednik baron VVinkier in čestita predsedniku profesorju Gnezdi na toli lepo dovršenem delu, izrezujoč nado, da se bode v tem koristnem društvu tudi neprestano gojila ljubezen do cesarja, cesarske obitelji in do lepe Avstrije.  Profesor Gnezda zahvaljevaje se za čestitanje, pravi, da so društveniki vsekdar bili zvesti avstrijski  državljani,  množina istih služila je pod cesarskimi  prapori in da bode to tudi vsekdar ostali, zato vsklikne trikrati „Slava" presvetlemu cesarju, na kar godba zaigra cesarsko pesen.  Potem so si gostje ogledali novo poslopje. Pohvala bila je jednoglasna.  Ob 1. uri popoludne zbralo se je na gospoda Ferlinca vrtu do 200 gostov k obedu, pri katerem je prav dobro svirala Domžalska godba. Napil je g. profesor Gnezda sv. očetu papežu in presvetlemu cesarju, katehet gosp. Ko rž i č knezoškofu   in  deželnemu predsedniku, župan g. Grasseli v doutipnej napitnici, v katerej je rekel, da nnomen est omen" tudi o tem slučaji velja.  Kajti, mej mnogimi Ljubljanskimi društvi, brezdvomno jedno najkoristnejših, katoliško rokodelsko društvo, želelo si je svojo hišo, svoje „gnezdo", in komu drugemu se ima zahvaliti, da mu je sezidal gnezdo, ko svojemu predsedniku profesorju Gnezdi, kateremu zakliče trikrat „Slava". Profesor dr. Marinko napil je (Ljubljanskemu mestu in njega vrlemu županu g. Grasselliju. Mestni kapelan gospod Einspieler iz Celovca pa je napil v jako lepem govoru na razcvet katoliško - rokodelskega društva, kakeršna društva naj bi se širila po vsem Slovenskem. Bila je še cela vrsta napitnic, predno se je obed proti 4. uri končal. Popoludne položili so društveniki svojemu prvemu predsedniku dr. Levu V o n č i n i venec na gomilo, ter mu zapeli žalostinko^ Zvečer je ■bila beseda v društveni dvorani,  kjer so se poleg domačih pevcev, posebno odlikovali  dobro izurjeni pevci iz Novega mestu in Št. Vida. Tudi \x
prav izvrstno in gre posebno hvala gg. Rus, Ve-rovšek in Milavec. Po besedi bila je prosta zabava. Vsa slovesnost zvršila se je v strogo narodnem duhu.
— (Ko m ar jeva nedelja) privabila je včeraj izredno veliko ljudstva v Šiško, kjer so krčniarji imeli jako dober dan, kajti vse krčme bile so polne.
— (Nezgoda.) Včeraj popoludne proti 6. uri splazila sta se v Šiški konja gosp. Št., povozila pri Klasovi hiši nekega moža, k sreči ne nevarno, ter dr vila z vozom proti mestu. Pri stari mitnici pa sta krenila v cestni jarek in pala drug na druzega. Jeden konj je nekda poginil in ima gosp. Št. par sto goldinarjev škode.
— (Oveterorazredna ljudska šola na Krškem) doposlala nam je letno poročilo za Šolsko leto 188G/7. V tem poročilu nahajamo na prvem mestu poučen spis „Naj važnejša določila o šolskem obiskovanji". V drugem Članku „Šolar-ska kuhinja v Krškem" je prav dobro popisano delovanje in ves promet tega prekoristnega podjetja. Koncem šolskega leta bilo je na tej šoli 96 dečkov 108 deklic, vkupe 204 otroci, izmej katerih je bilo sposobnih 56 dečkov in 69 deklic. Poučevali so na tej šoli: Fran Gabršek, nadučitelj in vodja, Ivan Knaus, Jarnej Ravnikar, Marija Wessner, in Marija Michel. Kmetijsko nadaljevalno šolo je pohajalo 35 učencev, katere je poučeval vsako nedeljo po 2 uri g. Jarnej Ravnikar, po jedno uro pa g. vikar Ivan Knavs.
— (Razpis štipendij). Tri štipendije za obiskovanje tečajev na Dunajski šoli za umetuost in obrtnijo, ki se začnejo prve dni oktobra 1887 razpisal je deželni odbor goriški in sicer: 1. dve štipendiji| po 317 gld. znajdenima rokodelcema, katera bi hotela obiskovati zimski tečaj za rezlarje in strugarje. 2. jedno štipendijo v znesku 500 gld. za obiskovanje tečaja za leto 1887-88 v III. sekciji za obrtnijo, kovaznanstvo in elektrotehniko. Vspre-jemajo se v niži tečaj mladeniči, ki so dopolnili 14. leto svoje starosti in , dovršili z odličnim uspehom ljudske šole; v viši tečaj pa mladeniči, ki so dopolnili 20 leto starosti in ki so že dostojno izobraženi v ključarstvu in v strojestavbi. Prošnje za dovoli* tev jednega ali druzega teh štipendijev naj se položijo goriškemu deželnemu odboru do 18. septembra 1887 in naj se jim priložijo sledeča pisma: a) krstni list, b) spričevalo o domov ji in stanovanji v jedni izmej občin te dežele, c) spričevalo dovršenih šol, dokaze, da je prosilec zveden v svojem rokodelstvu in spričevalo dovršenih služeb, d) spričevalo o dobrem zadržanji.
— (Nenavadni gostje) prikazali so sena Dolenjskem. V gozdih pri Mirni Peči nahajata se nekda dva jelena, ki delata poljedelcem mnogo škode — Dne 22. t. m. je kneza Auersperga logar Miha Stalzer ustrelil 49 kilogramov teško medvedko. — V gozdih na Pohorji opaža se divja svinja, katera na poljih razne škode prizadeva.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 29. avgusta. Pri otvoritvi žitnega semnja prečitalo se je izvestje, po katerem bi Avstro-Ogerska mogla plenice in moke. devet do deset, rži poldrugi milijon, ječmena in slada pa 3 Vt do 4 milijone kvintalov oddati v inozemstvo.
Pariz 29. avgusta. Dva vojaka, ki sta; izdala povelja o mobilizaciji, postavili so pred vojno sodišče.
Sonja 28. avgusta. (Izvestje Reuterjevo.) Rusija, katero podpirata Nemčijo in Francoska^ veliko energičneje nego ob egiptskem vprašanji deluje na to, da bi Porta glede Bolgarske po-prijola inicijativo. Ravnanje Porte je jako dvomno. Kakor se zagotavlja, bode Porta velesilam predlagala, da se odpošljeta rusk general in Artin efendi z neomejenimi pooblastili na Bolgarsko.
Sofija 28. avgusta. Princ Koburški ogle-daval si je danes vojaštvo. Vojaki vsprejeli so ga z naudušenimi uraklici, tudi ljudstvo ga je živahno pozdravljalo. Tajniki nekaterih diplomatskih agencij bili so zasobno pri „revue" prisotni. V vladnih krogih prevladujejo optimistični nazori, da se bode sedanji „status quo" ohranil.
Sofija 28. avgusta. Oricijozna „Svoboda" javlja, da pride začetkom septembra kneza Fer-[inanda mati za več tednov v Solijo.
Zahvala.
Da se je mogla naša veselica toli lepo izvršiti, pripomogla je največ prijaznost onih gospodov, ki so nas neizkušene pri našem prvem podjetji ves čas z besedo in dejanjem podpirali. Vsem onim, ki bo nam tako blagovoljno podajali roke k lepšemu uspehu našemu, dolgujemo najiskrenejšo hvalo. A osobito zahvaljujemo se: SI. korporacijam in posameznim gospodom za poslane telegramo; Novomeške čitalnice odboru, ki nam je brezplačno prepustil krasni dom; Glasbeni Matici, oziroma njenemu blagajniku veleč. g. Stegnarju za poslane „Skladbe"; g. Borštniku, ki nam je blage volje prepustil svoj Šaljiv solo-prizor; bi. g. Foersterju za prekrasni melodram „Sanje ..." in konečno bi. gosp. dr. Slancu in milostljivi njegovi soprogi za izredno gostoljubnost, ki sta nam jo skazo vala. Ponavljajoč toplo zahvalo prosimo, blagovolite nam ohraniti svojo naklonjenost, da moremo po naznačenem potu pogumno do svojega cilja!
V Novem Mestu 22. avgusta 1887.
Dijaške veselice odbor.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove1, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 ,,
„ četrt leta....... 3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ...      .   ...   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
ii četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
09"* Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu še mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravn-tštvo „8lov. Naroda*'.
JJUBLJMSII ZVON"
Ntoji (192—117)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
TujCl:
28. avgusta.
Pri Ni»aa i Delitsch iz Lipsije. — Schmidtmaier, Top fer, Vod ni čer, Suma, Spitzer, Lebovič z Dunaja. — Taussig iz Lin ca. — pl. Fhdetzki iz Ogerske. — Čopič iz Beljaka. — Rudakovic iz Celja. — Krumpl iz Brez. — Nusa iz Trsta. — Pessl iz Pulja.
Pri Mitllel i Dehaut, Egli, Preilachner, Eigl, Heinz-mann z Dunaja — Dr. Suttari iz Beljaka. — Sygliarš iz TrsU.
Pri bavarskem dvora s Dr. Pod grajski z Dunaja. — Schober iz Solnogroda. — Klinci iz Monakovega.
Prt avatrljauem cesarji: Leyer z Dunaja. — pl. Hranilovič iz Dunajskega Novega tneBta. — Strohback iz Maribora.
Tržne cene v LJubljani
dne 27. avgusta t. 1.
		kri			kr
Pšenica, lik.l.   .   . .	G ll\ Sneli povojen, kgr. .			—	«4
Rež,         „ ...	4 0«		Surovo maslo, „	—	90
Ječmen, „	3 25		Jajce, jedno .... Mleko, liter ....	—	aj
Oves,       . ... Ajda,       „ ...	2 92			_	8
	3 74		Goveje       meso, kgr.	—	64
Proso,      „ ...	4 74		Telečje         .„ , „	_	50
Koruza,     , ...	4	65	Svinjsko	—	60!
Krompir,   „ ...	2	41	Koštrunovo    „ „	_	3«
Leča,       , ...	12	—		_	45
Orah.....	13	—	Golob......	_	20
Fižol,       ,     .   . .	11	—	Seno,   100 kilo    . .	2 05	
Maslo,           kgr. .	1	—	Slama, n Drva   trda, 4 □ metr.	1|69	
Mast, 9	—	66		640!	
Speb frišen, „	—	80	i   mehka,   \ „	410	
Meteorologi eno poročilo.
Cas opazovanja
Stanje T j y v mm. r
Mo-
Nebo  kri na v I mm.
7. zjutraj 737-40i 736 81i
13 0" C si. vzh. 24 8" C   al. zah.
92'JKf.im*-.I 188 0 lbrMT-
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
737 98
736 M mm.
736 88 na.
14 O3 C 25-8° C 18 4° C
brezv. brezv. brezv.
jas. jas. jas.
0001
megla jas. jas.
0 00
Srednja temperatura 18-0» in 19-4*. za 1-8« in 1*9« nad normalom.
IDuLnstjslcsi borza
dne 29. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 81-55    — gld.
Srebrna renta    .....     „    82*75    — „
Zlata renta......„   112-70    — „
5°/4 marčna renta ....     „ • W»'45    — „
Akcije narodne banke   . „   886-—     — „
Kreditne akcije.....,   282-—     — „
London........,   12580     — B
Srebro........„    —r'—    — ,
Napol.......... 9 95 — ,
C kr. cekini....... 5 94     — „
Nemška marke.....,    6155    — ,
■V   državne srečke iz I. 1854   250 gld. 129 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 100   „ 165 „
Ogeraka zlata renta 4%  ....... 100 ,
Ogerska papirna renta 5'-....... 87 ,
5°/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „
Dunava reg. srečke 59/0 •   .     100 gld. 119 ,
Zemlj. obč. avstr. 4 «/,»/„ zlati zast. listi . 126 j.
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „
Kreditne srečke.....100 gld. 182 „
Rudolfov« srečke.....10 'JO „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 107 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 226 „
Poslano.
danes
81 50
82 70 11260
96*4. 886'— 282- 0 125 75
~9-947, 5-94 61-50 75 kr
'     ''»
I5 ■ 45 m
50
50
25
25 25
(7-32)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije tužne
KISELINE
poznate kat najbolje okrepljujuće piće,
I kas liksias llsk proti trajnoa kašlju pluosvla* I Isludoa bolesti grkljana I proti mohurnlm katara,
HI\KE MATTONIJA %     Karlovi vari i VVidn.
Učenec,
13 do 14 let star, krepak, ki je dovršil vsaj 5 razredov ljudske Sole in je zmožen slovenskega in nemškega jezika, v sprejme se v prodaj alnico meSanega blaga v Kamnika. Pismene ponudbe naj se blagovoljno pošljejo
iLnt STTOtlO-VL (615—1) v Kamniku.
Trati se za odmah nastupiti u službu sposoban izvučeni
vinogradar i pivničar.
(607—2)
Gospoštija Božja kovina,
pošta Dugoselo.
Ma postno upraviteljice.
S 1. oktobrom t. 1. se pri poStnem uradu aa Radni pri Sevnici oddaje mesto postne upraviteljice, Prositeljice za to službo naj svoje prošnje dopošljejo vsaj do 15. septembra podpisanemu poštnemu uradu. 0 službenih dohodkih pozneje.
Poštni urad na Radni pri Sevnici,
dne 24. avgusta 1887. (604-2)
HonOl1 ki 86 more vrilit' od 1 do 10 let v majhnih LltJIldl ■ mesečnih obrokih, reelno, diskretno in po bsbbsbSbbbbbbbC611'' toda le 800 gld. in več, dobe na po-aodo kavalirji, častniki, industrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in ded-ščine, duhovniki in dame tu in na deželi. Naslov: F. Gnrre, kreditni zavod, Gradec. (515—17)
Učenec ali praktikant,
14 let star. iz dobre rodovine, slovenskega in nemškega jezika zmožen v branji in pisavi, se vsprejme v zalogi z mešanim blagom v večjem trgu Kranjske. — Naslov se izve pri upravni£tvu „Slovenskega Naroda". (599 3)
Važno za trpeče na prsio in plutih.
Neogibno potrebno zoper kašelj, hripavoat, zasllzenje, katar In oslovski kašelj, za take, ki žele dohiti čist in krepak glas, za škrofoljnaste, krvične, slabotne, bledične in krvi revne je
sok kranjskih planinskih zelišč,
aHr"""  s podfbgforno kislim apnom in železom pomešan.
L^tui izdelek. — Cena 56 kr.
Dobiva se v (615—1)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovia v LJubljani. ■1 Razpošilja se  vsak  dan  po pošti, nm
Tovarna za kostne pridelke in lim Luckntann-a & Bamberg-a
v Ljubljani
priporoča svoja selo vspeino učinkujoča
nmetna pjlva, tatne moke m superfosfate
po najnižjih cenah. Na zahtevanjB se vpgilje cenitnik in prospekt.
(151—22)
V
99
Roman.
Povest
V X^jitl>\jn.iii
so izšle in se dobivajo p« znižani ceni sledeče knjige:
Ivan Zbograr.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-štšntk. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 hr.f po pošti 30 kr.
Hiie% SerehrJani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolskg, poslovenil J. P. — Ml. 8% 609 strang. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Selski župnik«
Roman. Spisal L. Halhy, poslovenil Vinko. — Ml. 8J, 208 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal A. J. Makstmov.  Poslovenil J. P.   Ml. 8»,   141  stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Rent Lefebvre. Poslovenil . * * 8UU nomini* umbfa.  Ml. 8°, 535 stranij.   Stane 50 kr., po pošti 65 kr.
Junak našega časa.
Spisal Jf. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8». 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 46 kr.
Ilulirovskl.
Spiaal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8\ 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
M o v.
Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8\ 32 p61.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Časnikarstvo In nas! časniki.
Spisal * * *   Stat tiominis umbra.   Ml. 8% 19 pol. Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Trije javni govori.
Tri dni v starem Rimu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler.
— Zensivo v ■lovenstki narodni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d» Are, devica orleanska.
Govoril prof. Fr. Suklje.   Ml. 8% 134 stranij.  Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
Za« znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
!• »vszsk, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribi**
— Zivotopieje, spisal Rajč Bog. — Prešern, Prešerln ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem,spisal dr. J. Vohtjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .   .   .   .   15 kr.
V. zvezek, ki obsega i Meta Holdenis, roman, francoski spisal   Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hoetnak.
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
B8
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajoče Bredstvo proti kurjim očesom, žulj o m, tako imenovani trd tj koži na podplatih in petah Proti bradovicam in vsem drugim trdim i/.ruskom kože. — Uspeh zajamčen. — |C Cena škatljici 60 kr. a. v.
Glavna razpošiljalnlca:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meiilliiigu pri Dnnaji.
Pristnega imajo v IJunl|aui J. Swoboda, U. pl. Trnkoczjr; v Rndolfoveat D. lii/.olli; ▼ Celorei A. Egger, W. Thurmwald, P. Birnbacher; v Brezah A. Aichinger; v Beljnkn F. Scholz; v Wolfs-
bergu A. Huth. Pristen samo9 če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva:        laserjev obli/. (Iladter) ■a I uri Nt«"-. (608—1)
Iz4atelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
D1/:+^