IZDAJA ZA GOBIIKO UT BEIEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 4to_ym. • Stav. 131 (2127) ________________ Nag živi zmagcvha IriaslUlt SivveucevJ TRST, četrtek 29. maja 1952 Cena 20 lir Resnica na pohodu e se spomnimo ob prouie-CiU r^ljskih volilnih Iti. »a vse klevete in obreko-jya' s katerimi nas je ob. i^Vai Za4n ja tri «e. ir- t 1 ,k°minformovski tisk, če Vommmo na vse napa. Krmmforvicoskih škvader rnivs <*«i 'm na pristaše Osuobo- n« fronte, ki je glavni ste. »že ,Van*ko'ilalxiant‘ke ijad. fronte, če se spormni. m,Tt^Odnevne0 litve 25. maja 1952 so kljub nepravilnostim in krivicam na škodo Slovencev znova potrdi, le, da ga ni med 299 volišči naj. bolj osrednjega predela m je ni ulice brez slovenskih volivcev. ZVU se je trdno oklenila šovinističnih nazorov in si zarr.U stila slovensko gledališko dvo, rano zunaj mesta, v Istrski w lici, južno od šentjakobske cer. fcve. Uprava SNG je opomnila, da to ni primeren prostor, a ga sprejema kot začasno in zasilno pomoč, dokler se ne doseže povračila za požgani Narodni dom. Dolgo se je vleklo pripravljanje načrta s sodelovanjem Članov SNG. ZVU je obljubila takojšnjo izvršitev zgradbe, če strošek ne bo presegel določene vsote. Proračun, ki so ga naredili občinski gradbeniki, je bil štirikrat večji. Tedaj je ZVU prepustila zadevo občini, ici je izvedbo zavlačevala in končno onemogočila. Načrt je padel v vodo. Ali je bilo to že vnaprej tako zasnovano, da bi metali Slovencem pesek v oči, sami gotovo dobro vedi; upravi SNG tega niso razodeli. Sporočili so le, da je zanje zadeva dokončno odložena in v tisti obliki neizvedljiva. Glede odškodnine za požgani Narodni dom. so se izgovarjali včasih s tem, da ne rešujejo za, dev, ki segajo tako daleč nazaj, ker obstoji ZVU le od danes do jutri (že sedem let!) in bo to rešil stalni guverner, včasih pa s tem, da ne vedo. kateri slovenski skupini bi dali odškodnino, ker se jih oglaša več in vsaka trdi, da pritiie od, Škodnina za. požgano narodno imovino njej. Svetovali so, naj te skupine združijo in skupno zahtevajo odškodnino. To se je pozneje zgodilo, do sedaj pa še ni spravilo zadeve z mrtve toč. ke. Šovinističnim nakanam zoper SNG so se pridružile kom-informistične, ki so izrivale Na Zahodu skrbno proučujejo položaj ki je nastal zarodi ukrepov v Vzhodni Nemčiji Člani vzhodne policije in skupine delavcev sekajo drevesa in izravnavajo teren na «področju brez gospo* darja» - Novi cestni bloki na meji med vzhodnimi in zahodnimi sektorji Berlina • Ukinjena dobava električnega toka številnim krajem ob demarkacijski črti • Pred novo blokado Berlina? - Adenauer se je vrnil v Bonn e in zmerja* škvadristični toiL*1® wtii* da 3im vse Is ih. ’ obrekovanji km ,im ues Mii n' Rrav ”12 pomagal, jz le številk lahko čita kr^ rni zapeljani komi n* co, pristaš, da je resni* »feiej.1 30 v našem dveniku Iz Zr;.tt 0 dan poudarjamo cd-”oy tisočem Tržača- *n da so komtnfor-hrij., 'W>> Poglavarjem obrnili •31;it-,! Stranke hi politične VW)1 ki s« iskreno in do-boriR> -slo, da ne bi Je .u®2 prišla v naše kra-se borijo z« do* q# o Uresničenje Svobodne* bo J^^ega ozemlja, tako da Ip tudi lahko žive. t?y , da bo njegova ohrani-ig ?'sbill*acija zajamčena, 'loje-, *a,n° P° številu glasov Olasove- ki so biti cd* ^tjt f tremi leti kom inf or-w»iefar£*ft> temveč so te V™01" Sutj.,. i« število glasoo 'tUg. Q./rc'nte, Slovenske na* • Fr°nte zg neod-tfM t in Tržaškega blok« t^cu !?ti dcsegl° 23 297 hrtf’ f® J'e to število po. k,- i,tt* "3 33.380 glasov. •o poulT',1’ da *® Je to ltevi' 20 12033 Blasov, pa je komlnform i. tf*klJ •«>lka' M ,et« ^7} , 5n, s.® btidejo na rnto Ro-0,12iaear“ Mitnic% Skorklja, * ^reta, Sv. Vid, Pro- «New York Times» poudarja, da prihajajo najvažnejši prispevki od fašistov iz Brazilije in Argentine • Medtem pa v italijanskem parlamentu v nedogled zavlačujejo razpravo o zakonu proti povratku fašizma, s katerim so se pri zadnjih volitvah povezovali tako demokristjani, kakor kominformisti in mu omogočili uspeh italijanskih vlad ter (Od našega dopisnika) RIM, 38, — Kakor smo že včeraj omenili, so upravne volitve zlasti v Južni Italiji pokazale presenetljiv dvig desnice, tako da bodo številna južno, italijanska mesta imela roonar-hofašistično upravo. Z vpraJanjem ponovnega dviga faSizma v Italiji se danes bavijo tudi ameriški in angleški listi, Dauainji «New Vorjj Times« pravi med drugim v svojem uvodnikm ((Imamo že dovolj podatkov o nedeljskih občinskih volitvah v Italiji, da dokažemo, da se .1« falizem zopet povrnil kot vat. na politična sila, To ee Jc pričakovalo z bojaznijo, toda vodno je žalostno, ko s« vidi uresničenje lastpe bojaani«. List, omenja nato, da sedanj* gibanje ne sledi točno Mussn-linijevcmu fašizmu ter do ,i News» pa poudarja velik uspeh fašistov in monarhistov ter s« sprašuje, ali ne prihajajo zopet na površje stare Mussolinijev« ideje. Tudi v londonskih krogih, so poudarja znaten dvig skrajne desnice. Liberalni in laburistični krogi so dokaj »oskrbljeni zaradi napredovanja fašistov in monarhistov. «News Chronicle« pravi, da ko Neapelj, ki je sed«! zavezniškega pei.1, m ,!>- -o- , glavnega stuna za Južno Evro- popoldne. n ni italijanskih vlad ter politik« italijanske kominformistič ne stranke, ki se je pri upravnih voutvah na jugu povezovala s temi fašisti, se zdi prava ironija, da prav isti ljudie, ki so fašizmu pripomogli, da jc dvignil glavo, sedaj razpravlja-jo v poslanski zbornici o načrtu zakona proti povratku fašizma, Ta zakon vsebuje določbe o iz-vršitvi tozadevnih določb v u-stavi, ki so vsa ta povojna leta ostale le na papirju. Prav zaradi tega se poraja dvom, da bn tudi sedanja razprava prineslo kaj učinkovitega. Na današnji razpravi v poslanski zbornici j« fašistični po-slanec Almirante nastopil proti novemu načrtu zakona, češ da j* protiustaven. Poslanec Casa-linuovo pa je predlagal, nat se razprava ponovno odloži, češ da je ozračje še preveč napeto zaradi pretekle volilne kampanje. Pri tem pa je treba poudariti, de je bil t« zakon predložen parlamentu novembra 1950 in da se razprava zavlačuje v nedogled. Ker je zbornica zavrnila predlog o odložitvi, se bo razprava nadaljevala jutri po Bari. ki je ključno pristanišče, skozi katero prihajajo ameriške dobave, Foggia, ki je važno zavezniško vojaško opo rišče, v rokah monarhofnšistov Medtem ko fašisti slavijo svoj uspeh, ki jim sa je omogočila prav politik« sedanje in prejš- De Gasperi se .le danes vrnil iz Pariza v Rim. V Parizu se je pred svojim odhodom razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Schumanom in z ameriškim zunanjim ministrom Achesonom. A. P. delajo v zahodnih sektorjih, »e bo moglo več na delo. Funkcionarji zahodnega Berlina so s svoje strani izjavili, da so pripravljeni na ukrepe, ki bi bili potrebni, če bi vzhodne oblasti odvzele zahodnim sektorjem električno energijo, vodo in plin, kakor se je to zgodilo ob priliki blokade Berlina. V Berlinu se sedaj vsekakor javni promet razvija noi-mMco- feb šiiii,, sektorjih. Kakor javljajo, so električne centrale Vzhodne Nemčije, ki so dobavljale energijo obmejnim področjem Zahodne Nemčije, prekinile dobave, tako da so nekatere tovarne morale u-staviti delo. Sovjetske oblasti pa so danes ponovno zabrani-le patruljam ameriške in. britanske vojaške policije prehod na avtomobilski cesti Berlin-Helmstedt. Promet ostalih vozil na tej cesti pa je normalen. Ravnateljstvo železnic v Erfurtu na sovjetskem področju je tudi sporočilo, da bodo od dneva, ki bo še določen, izdajali vozne listke za Berlin in za predmestja samo proti predložitvi potrdila urada za državno varnost. V Zahodni Nemčiji so bile danes na področju Bonna prve vežbe nemških oboroženih oddelkov. Več tisoč agentov obmejne policije se je vežbalo ob podpori oklepnih avtomobilov. Ob navzočnosti notranjega ministra zvezne vlade ter notranjih ministrov posameznih dežel kakor tudi zahodnih-vojaških opazovalcev. V amerišKem obrambnem departmanu so sprejeli brez komentarjev vest, ki jo je objavil neki newyorški list, da je odbor ameriških združenih glavnih stanov dal nalog letal, stvu, naj bo pripravljeno za obnovitev ((letalskega mostu« z Berlinom. Kancler Adenauer se je danes vrnil v Bonn, kjer je med drugim izjavil, da ni nobene ovire za rešitev vprašanja nemške enotnosti «Niti po ratifikaciji dogovorov — je dodal — ne bo zaprta pot za pogajanja s Sovjetsko zvezo in ponovno izjavljam, da so zaželeni in potrebni razgovori med štirimi pod pogojem, da je že prej dana možnost uspeha« Na vprašanje g posledicah, ki bi nastale, če ne bi zvezni parlament ratificiral pogodbenih dogovorov jp pogodbe o evropski skupnosti, je Adenauer izjavil, da bi tako stališče parlamenta povzročilo resno krizo in da bi zahodne države zgubile zaupanje v Nemčijo. Ce bi se to zgodilo, bi Nemčija lahko postala predmet barantanja med velikimi državami. Na koncu pa je izrazil prepričanje, da bo večina v parlamentu dogovore potrdila. Trije zunanji ministri so se razgovarjali o odgovoru na noto SZ PARIZ, 28. ~ Trii* zahodni zunanji immstri, Eden, Ache-son in Schuipan so se danes zjutraj sestali na francoskem zunanjem ministrstvu. Navzoči s0 bili francoski ministrstski piedtfdnik Fihay, podpredsednik Queuille, minister za o« hrambo Plevtn, minister za pridružene države Letourneau in državni tajnik v finančnem ministrstvu Felix Gaillad. Achejona so spremljali državni podtajnik Perkins, Phi-liph, JessuP in ameriška poslanika v Parizu in Londonu. Edena pa sta spremljala podtajnika v zunanjem ministrstvu Rearson Dixon m Frank Robert ter britanski poslanik v Parizu. Trije ministri so se razgovar-iali o vprašanjih, ki se tičejo Indckine ob navzočnosti Pina-ya, Letourneaua jn Plevena. Pozneje so se pol ure razgo-varjali sami. p0 razgovoru je Eden izjavil časnikarjem, da 80 se razgovarjali o Koreji jn o zadnji sovjetski noti o Nemčiji, ter je pripomnil, da so bili raz. govori plodni. Ačheson pa je izjavil, da so se razgovarjali p Indokini, Južnovzhodni Aziji ter o zadnji sovjetski noti o Nemčiji. Piaoy izjavil; (»Naši prijatelji so pokazali veliko razumevanje do vprašanj, ki jih moramo mi reševati v Indokini#. Glede ameriške dodatne pomoči Franciji je Pinav jzia-vil: ((Sporazumeli smo se o načelih splošnega značaja. Podrobnejši razgovori bodo v Wa-shingtonu, ko bo čez 15 dni naš minister za pridružene države odootoval v ZDA«. Popoldne so se razgovori nadaljevali medi Schumanom in Achesonom, ker je britanski zunanji minister Eden odpotoval v Berlin. Eden in Acheson sta se popoldne razgovarjala o sovjetski neti o Nemčiji ter o Severni Afriki. Francoski minister za obrambo Pleven je po sestanku izjavil, da se bodo razgovori nadaljevali jutri. Pri-pomnil ie, da so navzoči ministri obrazložili svc> stališče o vprašanjih, ki se tičejo Severne Afrike. V \Vashingtonu je predstavnik državnega departmana javil. da se v Washingtonu koordinira delo za pripravo zahodnega odgovora na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji. Na neko vprašanje je odgovoril, da se bodo kakor do sedaj posvetovali tud; tg pot z Adenauerjem. Kakor rečeno, je britanski zunanji minister odpotoval v Berlin, kjer sp ga na letališču sprejeli britanski visoki komisar Kirkpatrick, britanski in ameriški poveljnik v Berlinu ter berlinski župan. Švedska pozi z umikom iz Evropskega sveta STRASSBURG. 2B. — Švedska je danes sporočila, da bo zapustila evropski svet, čg se bo ta še tesneje povezal z evropsko obrambno skupnostjo, Ta odločitev je povzročila vznemirjenje med člani evrop. ske posvetovalne Skupščine, ki se je danes sestala v Strassbui-gu. Vendar pa upajo, da bodo Švedsko prepričali, da ne izvrii te grožnje. Zlasti si prizadevam angleški delegati, da bi Švedsko pomirili in ne izključujejo sporazumno z Edenom, da bi evropski svet. spremenil svoj sestav, tako da bi upoštevali nekatera priporočila Švedske. Švedsko namero je poleg’ švedskega zunanjega ministra napovedal danes tudi švedski predstavnik na sestanku skupščine. (»Nevtralni položaj Švedske, je dejal govornik, zahteva, da se poudari, da vprašanja o-brambe ne spadajo v področje svata, c« bi šli preko tega in bi spremenili evropski svet v organizem, ki bi bil pristojen tudi za vojaška vprašanja, bi t0 bilo neskladno z zunanjo po-ltiko švedske vlade. Ker pa se Švedska ne misli poslužiti svojih pravic v smislu statuta, da bi preprečila večini držav članic, da spremenijo evropski svet v omenjenem smislu, bi morala nujno upoštevat! posledice svojega položaja kot člana tega sveta«. Na današnji seji posvetovalne skupščine je angleški predstavnik. podtajnik v zunanjem ministrstvu, Anthony Nutttng, obrazložil predloge svoje vlada o bodočih odnosih med evropskim svetom ter skupščinama, ki sta predvideni v dogovorih za Schumanov načrt in za evropsko obrambno skupnost. Nutting je na tiskovni konferenci dejal, da Edenov načrt nima namena preprečiti ali zavla. čevati ustanovitve evropske zveze, pač pa da hoče omogočiti, da se t« zveza ne bi razvijala brez tesne povezave z Veliko Britanijo. Po tem načrtu bi morali angleški opazovalci aktivno in konstruktivno sodelovati — toda brez glasovalne pravice — pri delu glavnih organov ožjih skupnosti. Nutting je tudi poudaril, da bi bilo treoa zvezo med evropskim svetom ter ožjimi skupnostmi ustvariti v okviru sveta ministrov, skupščine in visoke oblasti. Na koncu je Nutting izrazil mnenje, da mora skupščina v Strassfour-gu ohraniti svoj značaj posvetovalnega organa. Danski socialni demokrat Ja-kobsen in grški bivši zunanji minister Caldaris sta izjavila, da odobravata Edenov načrt. Posvetovalna skupščina je nato odobrila pismo na OEEC, v katerem izraža zaskrbljenje zaradi vedno večjih ovir, ki se v ZDA postavljajo evropskemu izvozu, in zaradi evropskega primanjkljaja v dolarjih. To pismo je posledica ameriške prepovedi uvoza evropskih mlečnih izdelkov ter omejitve uvoza švicarskih ur. gledališče iz manjših društvenih dvoran, koder je prej igra-to. Zdaj so kominformisti s svojimi krdeli besno napadali obiskovalce slovenskih predstav ter stavili nesprejemljive pogoje za dvorane, po vaseh so razsipali svoja sredstva, prispevke delavcev, s tem da so z motornim truščem zlobno motili predstave. F svojih listih so lagali, da jih SNG ovaja policiji, in s to pretvezo odrekali dvorane. Na poziv SNG, naj svoje laži dokažejo, so obmolknili. Medtem je ZVU pripravila v središču mesta Auditorij sa organizacije, ki nimajo svoje dvorane. S tem je izdatno od. pomogla pomanjkanju koncertnih, filmskih in predava Inih dvoran. Ni pa poooljno rešila vprašanje SNG. Gledališče sicer igra za silo tudi v Avditoriju, vendar so pogoji in razmere take, da stalnemu slonen-skemu gledališču nikakor ne u-strezajo. Misliti je treba na drugačno, primernejšo rešitev Zato je predložila uprava SNG dne 24. maja 1952 vojaškemu guverner, ju angloameriškega področja, generalu \Vintertonu, nslednjo spomenico: Gospod generalni major THOMAS JOHN WINTERTON K.CJM.G., C.B., C.B.E., vojaški guverner in zavezniški poveljnik britansko - ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja TRST Uprava Slovenskega narodne, ga gledališča v Trstu je že večkrat predložila Zavezniški vojaški upravi v proučevanje in rešitev vprašanje Slovenskega narodnega gledališča v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja- Ker doslej to vprašanje še ni bilo pcvoljno rešeno, ima podpisana uprava Slovenskega narodnega gledališča za svojo dolžnost, da opozori guvernerja gospoda T. J. Wintertona na nujne, potrebe ugodne . rešitve tega vprašanja. Današnji položaj Slovenskega narodnega gledališča je v glavnem posledica splošne narodne diskriminacije, ki jo izvajajo v nrsprotju z določbami in duhom mirovne pogodbe z Italijo in z vesoljnim razglasom Organizacije združenih narodov o človeških pravicah, civilne in zavezniške oblasti na škodo slovenskega prebivalstva. Slovensko narodno gledališče za Svobodno tržaško ozemlje nadaljuje več ko sto let staro izročilo slovenskega odrskega ustvarjanja v Trstu. Prve prireditve segajo v leto 1848. in so se v drugi polovici preteklega stoletja neprestano množile, tako da se je čutila živa potreba po stalnem slovenskem gledališču. Leta 1902 se Je ustanovilo Dramatično društvo, ki je skr- belo za redne slovenske predstave. Leta 1904 se je zgradil Narodni do-m, na mestu sedanjega Albergo »Regina« v Ul. Fibio Filzi 14, ki je imel večjo gledališko dvorano in postal sedež prvega slovenskega stal nega gledališča v Trstu za drar mo, opero in opereto. Tržaški fašisti in šovinisti so pod vodstvom odvetnika Fran-cesca Giunte 13. julija 1920 zažgali Narodni dom in uničili gledališko dvorano. Slovenska igralska umetnost se je gojila še nekaj let po manjših odrih, ookler ni fašizem tudi teh uničil ali odvzel zase in prepovedal vse slovenske predstave. Tržaška slovenska odrska- umetnost je morala v pregnanstvo, Iz katerega se je vrnila v maju 1945, ko so jugoslovanske čete csvcbcd.ie Trst fašizma in nacizma. Slovensko narodno gledališče deluje v Trstu že sedmo sezono kot edino stalno gledališče tega mesta v zelo neugodnih razmerah. Ker Slovenci še niso dosegli ne odškodnine za požgani Narodni dom ne nadomestila za uničeno gledališko dvorano in ker prepušča Zavezniška vojaška uprava v coni A skoraj vso oblast nacionalističnim italijanskim kresom, ki so Slovenskemu narodnemu gledališču skrajno scvražni, ,1« estalo Slovensko narodno gledališče brez svoje dvorane in mora gostovati po neprimernih in majhnih dvoranah. Leta 1948 $e je Zavezniška vojaška uprava začela zanimati za usedo Slovenskega narodnega gledališča in je pripravila načrt za večjo slovensko gledališko dvorano v Istrski ulici (Via deirislria) št. 5 a. Čeprav je bila lega preveč obrobna, bi bila ta dvorana vsaj delno in začasno reši,a vprašanje, izvedbo načrta je Zavezniška vojar Ška uprava prepustila nacionalističnim krogom pri tržaški občini in ti so načrt pokopali. Odkar je Zavezniška vojaška uprav?- odpris Avditorij, sme. gostovati v njem tudi Slovensko narodno gledališče. To je izdat, na, obenem pa ial nezadostna pomoč, Ker Avditorij nima odra, mora Slovensko narodno gledališče postavljati svoj železni oder, ki zahteva en dan za postavljanje in en dsn za razdiranje, kar povzroča velike stroške in onemogoča tista dva dni drugim organizacijam uporabo Avditorija. Ta je po prar vilniku namenjen zelo številnim organizacijam in je težko doseči pravočasno in zanesljivo določene dneve za predstave, kar zelo ovira, načrtno izvajanje repertoarja. Trst ima vef gledaliških dvoran, ki niso zmeraj vse zasedene, a ker odločajo o njih nacionalistični italijanski krogi, so (Nadaljevanje na 2, strani) Jugoslovanski komentarji občinskih volitev v Trstu Jugoslovanski tisk o porastu monarhofašizma v Italiji, ki je posledica nerešenih socialnih vprašanj, medtem pa se Rim rajši ukvarja z ekspanzionlstično politiko proti Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 28. — V Beogra. du poudarjajo, da rezultat vo. litev v Trstu ni presenetil samo tržaške iredentiste, temveč tudi angloameriško Vojaško u-pravo zaradi vidnega porasta fašizma in antianeksiomstičnih vilne volilne komisij« odkrito favorizirale iredentiste in oškodovale tržaške demokrate, v prvi vrsti Slovence. Maršal Tito je tudi danes sprejel številne delegacije delovnih kolektivov in množičnih organizacij iz Beograda in iz sil v Trstu, Razen tega pa so j drugih krajev države, ki so mu nedeljske volitve v Trstu, se bolj pa v Italiji resno opozori, lo italijanskim demokratom, da pazijo na fašizem, ki zavzema vedno večji razmah- Nocojšnja »Borba« poudarja, da je naraščanje monarhofašizma v Italiji samo logična posledica politike rimske vlade, ki je zanemarila važne no. tranje-politične probleme Italije in prevzela program iredente, »Proces oživljanja fašizma — piše »Borba« -» se je začel takrat, k° Je rimska vlada tačela propagirati ideje iredente. Londonsku konferenca je s svojim popuščanjem izsiljev«. nju Rima samo ohrabrila fašistične in imperialistične tendence, Vse to je pokazalo, da je vsako popuščanje izsiljgvg. nju itaJi.iansKe diplomacije sa. p,o v škodo demokraciji. Za Rim in Italijo <— zaključuje »Borba« •— bi bila edina reši. tev. da se italijanska vlada prične zanimati z« svoje notranjepolitične težave, ker bo samo z rešitvijo teh problemov lahko rešila demokracijo pred fašizmom. Toda sedanja praksa Rima kaže ravno nasprotno. Zadnje volitve v Južni Italiji so resno opozorilo italijanskim demokratom«. Vsi jugoslovanski listi v svojih poročilih in komentarjih o volitvah v Trstu ponovno ugotavljajo, da je bila tisočem Slovencev, rojenim v Trstu zanikana volilna pravica, medtem, ko so mnogi tisoči in tisoči Italijanov dobili tik pred volitvami potrdila o stalnem bivanju v Trstu in s tem volilno pravi-vp; po drugi strani pa so šte- prišle čestitat k rojstnemu dne vu in mu izročile svoja daril«, Poleg številnih daril je tudi da-rilo LR Srbije — moderni salonski vagon, ki so ga izdelali delavci tovarne vagonov iz Rankovičevega. Na številne čestitke in darila iz Jugoslavije in inozemstva se je maršal Ti to danes osebno zahvalil vsem darovalcem s pismom, ki ga nocoj objavljajo vsi jugoslovanski listi. Po štirinajstdnevnem biva. nju v Franciji se je vrnila v Beograd delegacija jugoslovanskih novinarjev, ki je na povabilo Združenja demokratskih novinarjev Francije obiskala razna mesta v Franciji. Med svojim bivanjem je delegacijo sprejel tudi predsednik franeo. ske republike Vincent Auriol. Danes je skupina indijskih socialistov obiskala sedež glavne zadružne zveze in se zanimala za razvoj razdružništva v Jugoslaviji, predvsem pa *a razliko med kmečkimi delovnimi zadrugami in sovjetskimi kolhozi. Delegati socialistične stranke Indije so izrazili željo, da poleg zadrug, ki so jih uo, slej že obiskali, obiščejo še nekatere km«čke delovne zadruge. B. B. Menzies predlaga ponovno razvrednotenje funta šterlinga? LONDON, 28, — Zdi se, da angleško - avstralska gospodarska pogajanja niso uspela. Ka- kor poročajo, ni hotel baje avstralski ministrski predsednik Menzies preklicati sklepa, da se avstralski uvoz iz Velike Britanije zniža za 50 odstotkov, ter je poudaril, da so se okoliščine, ki so povzročile ta ukrep, še bolj poslabšale. Dalje je baje Menzies predočii angleški vladi, da bi samo novo razvrednotenje funta šterlinga lahko pospešilo gospodarsko sanacijo šterlinike-ga področja. Temu pa s« odločno upira angleška vlad«, zlasti Pa Eden. V Londonu p« v pooblaščenih krogih odločno zanikujejo vest, da bi Menzies na današnjih razgovorih z britanskimi ministri priporočal nadaljnje razvrednotenje šterlinga. Churchill je danes v spodnji zbornici zavrnil predlog, naj bi Velika Britanija sklicala svetovno gospodarsko konferenco, ki naj bi proučila stalni primanjkljaj trgovinske bilance med dolarskim področjem in ostalim svetom. Poudaril p« je vsekakor, da bodo o tem razpravljali na sedanjem zasedanju gospodarskega in socialnega sveta OZN- Figi odpotoval iz ZDA NEW YGRK, 38. - Avstrijski kancler Figi je nocoj z letalom odpotoval v Pariz, kjer bo ostal tri dni in se bo razgovarjal s predsednikom Auriolom, ministrskim predsednikom Pina-y«m, zunanjim ministrom Sehu-manorn in nekaterimi predstavniki parlamenta. HAAG, 38. — perzijski ministrski predsednik Mossadek je danes is Teheran« prišel z letalom v Haag, kjer bo pred Mednarodnim sodiščem obrazložil iransko stališče v petrolejskem sporu z Veliko Britanijo. Danes, četrtek 29. ®«J* Maksim. Dana Sonce vzide ob 4.21, zat°n® 11'.44. Doižina dneva 15.23. Hum vzide ob 9.07. zatone ob Jutri, oerek 3*. ntaja 16 talcev, Prosek 1944 Za praznik republike vojaška parada v Gorici Po vzgledu KominformovsKih držav bi tudi v Ita^ liji radi z rožljanjem orožja grozili Jugoslaviji GORICA, 28. Minister Pac-ciardi je v Trstu govoril v volilnem govoru v dovolj grozilnem tonu. Dejal je, da bi se Iialija spustila tudi v vojno zaradi tržaškega vprašanja. Posledice takega načina italijanskega mišljenja se sedaj opažajo tudi v Gorici. Doslej v Goriči na praznik republike niso .imeli vojaških parad, ampak samo v Vidmu in dnigih središčih italijanskih pokrajin. Letos pa so odločili, da b0 vojaška parada tudi v Gorici. Marsikdo je temu nasprotoval. češ da bodo težki tankj ' uničil; aslalt na Kurzu. Sele na izrecno zagotovilo predstavnikov oblasti, da bodo Korzo in druge pokvarjene poti popravili na lastne stroške, ’ so od svojega stališča odstopili. Tako bomo v ponedeljek 2. junija prisostvovali vojaški paradi, v kateri bodo sodelovali vsi oddelki pešadije. motorizirani oddelki, konjenica, topništvo itd. Vojaška parada ima svoj pomen, katerega se tudi italij=n-ski voditelji prav dobro zavedajo. Spada namreč v okvir celotne protijugoslovanske gonje, ki je v zadnjih dneh dosegla višek z izgonom jugoslovanskega vojaškega atašeja Kodriča iz Rima. Italiianski odgovorni krogi oač upajo, da bodo z rožljanjem orožja, kot to delajo kom-informistiSni sateliti Sovjetske zveze že štiri leta, ustvarili preplah v Jugoslaviji, ali pa morda popustljivost Pri tržaškem vprašanju. V Rimu mislijo, da bodo svoio hladno borbo proti Jugoslaviji nekoliko zaostrili z razkazovanjem težke vojaške oborožitve v neposredni bližini me'e in da bi to utegnilo popravit; vse dosedanje neuspehe, ki jih je Italija morala doživeti v svojih pohlepih po slovenskih tleh. Jugoslovanski narodi in z njimi tudi S'ovenci v Italiji, ki smo od blizu doživljali vojne dogodke pretekle vojne, ne moremo tako hitro verjeti v prepričevalno moč italijanskega vojaškega potenciala. Vsi se še prav dobro spominjamo, da «esem milijonov bajonetov« skunaj z vsem letalstvom in mornarico ne bi nič pomagalo, če bi ne bilo nacitašističnih zaveznikov, ki so bili v pogledu širjenja življenjskega prostora na istem stališču. Zato niti dandanes italijansko orožje ne more predstavljati odločilnega sredstva po-tem. ko se je italijanska diplomacija pokazala popolnoma nemočna glede uresničitve teritorialnih zahtev. Del italijanskih volitev se je zakliučil in zato 'g čas. da vlada ubere drugo pot; ^t zbližan ia s srsedno Jugoslavijo, Nj mogoče spremeniti obstoječega stanja: Jugoslavija in Italija sta hočeš nočeš sosedni državi in zato naj se Haujanski vladni krogi temu privadijo. Sosedstvo lahko slabo, lahko pa tudi dobro vnltva na odnose med dvema državama. In zakaj bi moralo sosedstvo med Italijo in Jugoslavijo slabo vplivati nanje? Dokler bo- do v Rimu rožljali z orožjem proti Jugoslaviji, toliko časa ni mogoče misliti na pomiritev. Izpiti . na slovenskih. srednjih šolah GORICA, 28. — Qbe maturi (licejska in učiteljska) se pričneta 1. julija ob 8.30 zjutraj s pismeno nalogo iz italijanščine m se bosta nadaljevali po vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski liceja oziroma učiteljišča v Ul. Croce 3. Vsi ostali izpiti (sprejemni, vstopni, razredni) se pričnejo 16. junija O'o 8.30 zjutraj z nadaljevanjem po vrstnem redu. ki bo pravočasno javljen na razglasni deski šol. Ža pripustitev h kateremu kolj od teh izpitov je treba vložit; na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir najkasneje do 31. maja. Prošnji je treba priložiti vse predpisane listine, kakor jih navaja 0biava na razglasni deski šol. Odkup žita leta 1952 GORICA, 28. — Tudi letos bo država odkupila kontingente žita pod istimi: pogoji kot lani. Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo vabi vse upravnike kmečkih zadrug (lastnike, najemnike itd.) naj pismeno javijo omenjenemu nadzqrni-štvu v Ul. Duca ,d’Aosta 55 vse zemljiške spremembe, ki so nasule v zadrugi v preteklem letu. Nadalje morajo tudi javiti ime novega upravnika cele ali dela zadruge. Omenjene prijave morajo prizadeti poslati na Pokrajinsko nadzorništvo za kmetijstvo najkasneje do 5. junija t. 1. ' ' 2* Z VISOKIMI HMUlSlIHI OAVB sililo ilaliianslie oblasti 1 jurista I; tasljiM Beneški Slovenci morajo zapuščati svoje uboge km* tije in si iskati zaslužka in kruha v belgijskih rudnik^ 1}riška dekleta prenašajo češnje Za delavce v Beneški Sloveniji se morajo ustanoviti strokovni tečaji Le tako bomo lahko pobijali brezposelnost velikega šte vila navadnih težakov, po katerih nihče ne povprašuje gostoma zgodi, da navadni težaki ne dobe dela in se morajo lotevati vsakovrstnih težkih del, če si hočejo zaslužiti kos kruha. In vendar bi zadostovalo nekaj tečajev za strokovno usposabljanje v vaseh, ki so sedeži občin, ter bi na ta način rešili vprašanje specializirane delovne sile. Toda te tečaje bi morali voditi resno in preden bi jih ustanovili, bi morali preskrbeti.tudi za razne delavnice. V poslednjih mesecih so nekaj naredili v St. Petru Slo-Venov. Bilo je nekaj tečajev, ki pa so imeli le slabe rezultate, ker ni bilo šolskih delavnic. Učencem so razlagali samo teorijo in jim napolnili glavo z računi, toda nihče jim ni pokazal, kako se sezida del zida, ali pa kako se zvari kaka cev. Zaključen tega tečaja je bil ta, da so dobili razni mladeniči diplomo o specializaciji, toda njih strokovno znanje o-stane le v teoriji. Vprašamo se, kdaj bodo začeli take stvari z večjo resnostjo. Ce prirejajo take tečaje. naj se lotijo dela z vso do- Giasbeno predavanje v soboto kaLneljrezuitaltemoinmebiitUb! skrajni čas, da bi se malo zga- Eden izmed glavnih činite-Ijev, ki v veliki meri prispevajo k večanju brezposelnosti v beneških dolinah, je vprašanje pomanjkanja specializirane delovne sile. Ce vprašate našega delavca, v katero stroko spada, vam bo odgovoril smeje; «Navaden težak«. Izjemo tvorijo le maloštevilni zidarji, tesarji, mizarji in mehaniki, ki so se priučili svoje obrti bolj z dobro voljo in s posnemanjem raznih specializiranih delavcev kakor pa v vajeniških tečajih. Ti naši težaki nekako napredujejo samo tedaj, ko gredo v belgijske rtidnike, kjer jih izučijo za rudarje. Zato lahko takoj poudarimo, kako veliko škodo povzroča našemu gospodarstvu pomanjkanje specializiranih delavcev. Ce bi bili pri nas delavci specializirani, ne bi bilo v naših vaseh toliko brezposelnih, saj bi dobili v državi ali tudi v inozemstvu zaposlitev, kar bi pomenilo za naše občine veliko gospodarsko korist Ker pa pri nas specializiranih delavcev ni. se po- GORICA, 28. — V soboto 31. t. m. bo v dvorani Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli l drugi del glasbenega predavanja, na katerem bo prof. Sever govoril o skladateljih lomantike, impresionizma in drugih sodobnejših smereh. Pianistka Damjana Bratuž bo izvajala dela Schuberta, F. Mendelsohna - Batrholdva. R. Schumanna. - Fr. Chopina, F. Brahmsa, P. J. Čajkovskega, B. Smetane. M. P. Musorgske-ga, Ol. Debussya, M. Ravela, A. Caselle, D. Šostakoviča in B. Bartoka. LZ SODNI H DVO RAN Zahotelo se jima je cigaret in sta hotela vlomiti v trafiko GORICA, 28. — V nedeljo 4, maja letos je 27-letnega Alojza Busaito iz Ul. Sile 9 in njegovega 20-letnega prijatelja Valeria Vecchieta iz Koprive ujela ploha, ravno ko sta se vračala na «lambretti» z izleta proti Koprivi. Mladeniča sta s Korza zavila proti kolodvoru in tam vedrila. Nestrpno sta čakala, da bi dež ponehal in njuna nestrpnost se je še stopnjevala, ker nista imela pri sebi niti cigarete, s katero bi si preganjala dolgčas. Stopicala sta po prazni dvorani in se klavrno ozirala v zaprto prodajalno tobaka. Pogled na lepo uvrščene pakete cigaret ki so s svojimi živahnimi barvami kar izzivale kadilce skozi zaprta stekla je v Busatti povečal željo po cigareti. Previdno se je mladenič ozrl okoli in ko se je prepričal, da ni na postaji žive duše, je sklenil, da si s silo privošči cigarete. Vecchieta je opozoril, naj stoji na vratih in ga opozori, če bi kdo prišel, sam pa je vzel ključ iz vreče orodja, ki ga je imel pri «lam-bretti« m z njim skušal odpreti steklena vrata prodajalne tobaka. Pri odpiranju pa se je nenadoma razbilo steklo, ki je izdalo strastnega kadilca. Žvenket je predramil čuvaja postaje, pred katerim sta Busatta in Vecchiet urno zbežala, čeprav ni dež še ponehal. Na «lam-bretti« sta zavila proti Koprivi, toda kmalu za njima je pridrvel orožnik na «vespi», ki ju je zasledoval do Koprive, kjer ju je aretiral. Danes sta se morala Busatta in Vecchiet zagovarjati pred o. krajnim sodnikom dr. Vizzini-jem zaradi nameravane tatvine. Busatta ni zanikal obtožbe, medtem ko je Vecchiet trdil, da ni pomagal pri vlomu, marveč da je le prijatelju za uslugo prisluškoval pri vhodu. Bu-satto so obsodili na 4 mesece zapora in plačilo 3000 lir globe pogojno, Vecchieta pa so oprostili zaradi pomanjkanja doka. zov. Vesti za trgovce GORICA, 28. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporo-ča včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu v Ul. IX. ®vgusta 11, I. lahko ogledajo sledeče okrožnice: uvoz 400 ton fenola; uvoz kož za strojenje: določila medpokrajinskega odbora za izvoz italijanskih proizvodov; izdelovanje nogavic iz rajona za države OECE; povpraševanja in ponudbe blaga v Braziliji: pogodba za vplačila s Turčijo: pogodba za vplačila S Španijo; trgovinski sporazum in plačilna pogodba med Italijo in Ekvadorjem od 12. maja 1951: pogodba za vplačila z Iranom; nove tiskovine V-I za pregled valute potnikov; pravila za izvajanje predsednikovega odloka od 31. marca 1952 v zvezi z začasnim odlokom o ca-- inskih tarifah; dohodninski davek na izvoženo blago; uvoz surovega bombaža iz Argentine; uvoz starega, litega železa in jekla; izmenjava not med Italijo in Indijo od 7. aprila 1952, nili ter ne zgubljali Več. časa, kajti pri nas 'je vedno večje pomanjkanje specializirane delovne sile in je težko najti kakega zidarja ali tesarja, ko ga potrebujemo. Dogaja se, da morajo ljudje, ki hočejo kaj zidati, čakati na zidarje, ki so zaposleni pri drugih delih. Ce bomo torej poskrbeli za strokovne tečaje z delavnicami, se bomo oskrbeli z dobrimi specializiranimi delavci, ki bodo mnogo laže dobili dostojno zaposlitev tudi v inozemstvu Tedaj ne bodo več prisiljeni hoditi v francoske hribe za pastirje ter si polnit pljuča s premogom v belgijske rudnike. Lahko bodo dobili delo na odprtem in jim ne bo primanjkovalo sonca, ki je tako potrebno za vsa živa bitja. Zato ponovno pozivamo naše občinske odbore, naj zahtevajo od višjih oblasti denar za ustanovitev strokovnih šol in tečajev z dodeljenimi delavnicami. V zadoščenje jim bo, ko bodo videli, da so preskrbeli delo sto in sto ljudem, toda hkrati bo to tudi prinašalo gospodarsko blagostanje vsem občinam. Naši specializirani delavci pojdejo v svet, bodo tam pridno delali, bodo prihranili precej denarja in ko se bodo vrnili v svoje vasice, bodo prinesli s seboj tudi ta denar. In ta kupček denarja se bo vključil v gospodarstvo naših občin. Seja goriškega občinskega odbora GOBICA, 28. — Na seji, ki jo je občinski upravni odbor imel pretekli torek zvečer, je župan na kratko povzel polemiko, ki jo je tukajšnje časopisje načelo v zvezi z družinskim davkom. Pri tem je poudaril, da Po pojasnilih, ki jih je dala občina, ne bo več dvomov o kriterjih izvajanja družinskega davka. Nato je odbor sprejel sklep, po katerem je davčnemu uradu dal točna navodila za odmerjavo stalnih prejemkov in določitev davkov. Nadalje so odborniki proučili poročilo Občinskega tehničnega urada v zvezi z načrtom za oskrbo mestnih asfaltiranih cest, katerih površina znaša 240 tisoč kv. m. V letu 1951 je občina popravila okrog 41 kv. m asfaltiranih cest, medtem ko letošnji načrt tehmčnega urada predvideva popravilo 35.500 kv m cest za 5 milijonov lir. O popravilu cest je poročal odbor- nik - poverjenik za javna dela dr. Ferrucčio Polesi, ki je odboru prčdočil potrebo popravljalnih del. Odbor je sklenil, da bedo efestje popravili In. bo sklep predložil v odobritev občinskemu svetu. Nato ie župan' predlagal odbornikom, da bi odslej' imeli seje občnsVegašsveta v 'dvorhni sodne palače in‘ Vič ve/- na gra-' du. Odborniki so županov predlog sprejeli. - Pred zaključkom So odobrili še , vrst.g sklepov nava&pega u-pravnega značaja, ,nakar je sledilo poročilo odbornika prof.' Di Giansntonia o reorganizaciji državne - knjižničč. Poročilu je sledila živahna ..diskusija, v katero je pobeglo več cdborni-kbV tn k'i jo je žti pan-.povzel ter dal nekaj: 'piAktfčhih^mer,-. ■nicr-Za reorganizacijo državne knjižnice. -• KRATKE VESTI IZ BENETK.H VASI NA URADU ZA DELO Sporazumna rešitev manj važnih vprašanj Še vedno nerešeno podaljšanje delovnega urnika na 48 tedenskih ur v ladjedelnicah CRDA A h le u V vasi Racchiusu so 1948. leta zgradili- spomenik padlim vojakom. V ta namen je županstvo razlastilo parcelo zemljišča. Sedaj je županstvo pooblastilo lastnika bližnje parcele, da je odprl vs .zidu. ki ščiti-spomenik, prehod, ter da zgradi vrata za dostop, na svoje zemljišče. Prej .je. hodil.ta lastnik na svoje- zemljišče naravnost s ceste in mu je ta prehod zadostoval, čeprav ni bil tako pripraven Zato ne razumemo', zakaj dela občina take usluge nekemu posestniku. Štirje občinski svetovalci iz vd-si Racchiuso so takoj protestirali, ker so hoteli s tem zašči- ni,.:_______ L.:... titi spomenik. Toda občinska 0blOZ6O9 KTIVCgd pflCdDId uprava je še nadalje držala za GORICA,-28. — Spor v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču je te dni prišel pred posebne pooblaščence goriške-ga Urada za delo. Včeraj zvečer, so. s.e na njegovem. sedežu sestali predstavniki tvžiških sindikalnih organizacij in predrta v/liki Zveze.krdustrijcev ter obravnavali številna1 vprašanja', -ki , sp nanašajo na delavce v CRDA. .. Seja je bila precej živahna jri je trajala do 21. ure. flešjji So nekatera vprašanja; vedno ha sd’Sporna številna vora-šsnia; med katerimi so nekatera velike važnosti za delav=tvo. Sejo tiOurT nSdaPevali danes .donoldoe', rte Uradlj za,delo. '. . so« 1 M;je so zara- di teženj spndiivCdSi organizacij .-dosegli pli, Vplačevanju 'žensk/ ki delbi?^ v'kriških pogojih Hm'moški. Dhsegir še. da bedi* y tfikijj' primerih ženske ■izo iačehe/z 'moškimi. Sprejeli. eo dalie nekatere -.cfedlOfle, o izboljšanju higienskih -.naotfav v ladjedelnici in opredelitvi/ delavčev po duž-bah, ki Jo : jih ooravljali. Sporazumeli :'s<3 se .tudi'-glede hotnih stvojkov in dnevnic za , posebne stroke. 'Se vedno nerešeno je vprrša. n.ie" nagrade za proizvodnjo in zvišanje tedenskega delovnega urnika'pa 48 'ur. Ždi se,'da bo alede, zvišanja delavnega časa delodajalsko vedstvr, ohranilo nepopipstl iiyo stališče. Na današnji soji bodo obravnavali tudj, šhrejen novih vajencev na delo. pri čemer bodo sindikalne organizacije, vefjetno uspele s sveiim oredlogoni. :/• -' 10.04, 13.45, 15.57, 17.26, 18.33*, 20.36, 21.26, 00.01. Proti Vidmu: 4.50, 5.30, 6.36, 7.59, 8.28, 10.46, 13.48, 16.00* 17.25, 19.15, 20.18, 23.20. PRIHODI; lz Trstu: 5.26, 6.34, 7.57, 8.19*, 8.27 10.44, 13.44, 17.21, 19.10. 20.16. 23.18. Iz Vidma: 4.40, 6.18, 7.23, 8.43, 10.00, 13.43, 15.55, 17.23, 18.29*. 20.34. 21.24, 23.59. * Ne vozijo- ob nedeljah. m Ci Pii motelu dummk l Skoraj po vsem svetu zapušča prebivalstvo hribe, ker je delo v hribih težko in človek si rajši poišče lažjega. Tako tudi beneški Slovenci zapuščajo svoje hribe, toda zanje je primer drugačen kot za prebivalstvo drugih krajev. Delavci in kmetje iz drugih hribovskih krajev se selijo v mesta, dobijo delo v tovarnah in stanovanje in če jim gre dobro, pokličejo k sebi še svoje družine, saj je življenje v mestu bolj lagodno in ugodno. Za beneške Slovence pa ni prostora v mestu. Naši ljudje pa zapuščajo svoje hribe in domove le za nekaj let, ko pa se jim napolnijo pljuča in želodec s premogom v belgijskih rudnikih, pa se zopet vrnejo v rojstne kraje obdelovat z lopato in motiko svoje majhne in strme njive. Rekli smo, da za beneške Slovence ni dela ne kruha ne prostora v mstu. da pa tudi v hribih ne morejo živeti. Vsakdo ve, koliko trpljenja ia težkega dela stane Benečane, da zaslužijo košček polente, saj o kruhu sploh ni govora. Glavni' vzrok izseljevanja pa je v tem, da ljudje zapuščajo hribe zato, ker je italijanska vlada v zadnjih letih naložila našim kmetom toliko davka, da vse leto ne iztisnejo iz siromašne zemlje toliko, kot mo-rajo plačati za te davke. Švicarske oblasti so začele lajšati življenje svojim hribovcem. da bi preprečile izseljevanje v doline. Italijanske oblasti pa delajo prav nasprotno; namesto da bi lajšale življenje našim hribovcem in preprečevale izseljevanje, se na vse načine trudijo, da bi naše ljudstvo izselile. Prav zato tudi ne preskrbijo našim ljudem dela ir. kruha v dolini ali v mestu. E ato ne ostane beneškim Slovencem prav nič drugega, kot da gredo s trebuhom za kruhom v inozemstvo. Nam je jasno, zakaj italijanske oblasti tako ravnajo. Hotele bi, da naše ljudstvo zapusti svoje' domove. V tem primeru, bi ostale hiše in vasi prazne in ne bi bilo več nikogar, ki bi zahteval svoje narodne in človečanske pravice, ki bi zahteval ceste, vodovode in električno luč. Tako bi se italijanska vlada najlaže otresla dolžnosti, ki jih ima do nas. Ta vlada zahteva od zemlje, ki je tudi neobdelana zaradi pomanjkanja ljudi, vseeno davke in beneški Slovenci jih morajo plačevati s tistim denarjem, ki si ga prislužijo v belgijskih rudnikih. To ravnanje italijanskih oblasti nam jasno kaže, da hočejo tudi z gospodarskim pritiskom uničiti Slovensko narodno manjšino v beneški Sloveniji. Urnik vlakov iz Tarčenta in Vidmo Z 18. marcem so spremenil; urnik vlakov. Obenem s spre- membami odhodov *n pr’ j« vlakov državnih zeteznic uvedh spremembe tudi 11 * , sebni /eiezniskj progi Vid*®. Čedad. Nov urnik ni v zadovoljil prebivalstva. ODHODI IZ ČEDADA: 4.58 (ob P**T nikih), 7.08, 8.18, U-«. 19.29, 22.03 (ob praznik«). . IZ VIDMA: 6.35 (ob pr*” kih), 7.40, 9.20, 12.20, » 18.40, 20.30, 23.20 (ob Pr*” kih). ■ ‘ f IZ TARCENTA V 6.00, 8.14, 7.10 (ob tej Ud^ vlak pričel voziti od 6. -*0 * 14. septembra samo oh pr IZ VIDMA V TATICE^ 5.49, 8.03, 13.31, 16-28, 20.59 (od 1. julija do !»• * tembra). Ka čedadslii sodnij1 uporabili slovenskega tolma,:il To je ponoven dokaz slovenskega značaja 23. maja je bila na čedadski sodniji razprava zaradi običajnih družinskih sporov med gospo Marijo Cičigoj, staro 68 let, in nienim 41-letnim sinom Jožefom Feletičem. Obravnava ni bila posebne važnosti, saj je šlo za spor med člani družine. kakršnih smo večkrat prh ča. Pri nas se namreč dogaja, da nastajajo spori zato, ker mati. ko ostane vdova, uživa ves svoj delež, medtem ko bi hoteli otroci s tem deležem svobodno razpolagati. Važen na omenjeni razpravi pa je bil način razpravljanja. Prizadeti ljudje, ki so prišli iz Dreke, so kmalu naleteli na težkoče, ker niso razumeli sodnikovih vprašanj. K*r je sodnik videl, da ne bo mogel nadaljevati na ta način razprave, je ukazal, da je treba najti tolmača. „ Sama prizadeta stranka je pev pohitela ,na čedadski . - mokratične fronte Sl°v,‘n/ji da bi tam poiskala h"1” jc. Na ta način je lahko s^a.ra (er na razložila svoje stal^isc® odgovarjala s popolno w. go jo na sodnikova vprašanj®-^, se je nehalo izpraševanj^ ^ ske, so začeli spraševati s ^ na. To pa je vse začudil0' ^ ni nihče pričakoval, da °° letni mož, ki je služil voj -v Italiji, potreboval to'^ se Toda tudi zanj so poslužiti tolmača. To je jasen dokaz, ■>: ^. položaj vlada v Nadišk1 ^ lini in jasno dokazuje njen ^ rodnostni značaj, ki bi S3 ^. teli italijanski šovinisti kati. . m Sedaj bi lahko tudi PrlLp vali. da bodo morda^s0r ^i dr Zuccariella premestili J j da ni dovolj odločno iitalijanstva« tega podr°' c.'*' NUJNE ZA UTE V Ej NEPOKLICAN „MES4B‘‘ glade SlniRiisfiBila narodnega gledališča jjJET V TUJI MESNl^ Spomenica gospodu qerwralu L J. V\/intevtanU Predvčerajšnjim zvečer oko-° li 23.50 je Giovanni Peterim iz (Nadaljevanje s l. strani) tega lastnika, zato So pa občinski svetovalci Mingoni Gio Batta, Rocco Desiderio, Roccp Peter in Ronchi Beniam.ino podali demisijo na svoja mesta občinskih svetovalcev. Brdo Skupina delavcev iz te občine bi morala posekati del gozda za neko'videmsko družbo. V ta namen so delavci šli v Kanalsko dolino ter zgradili na kraju barako, v kateri' naj bi bivali za" časa svojega dela. Toda nenadoma se je' družba' premislila in izjavila delavcem, da bo poskrbela za sečnjo gozda drugače. Delavcem ni ostalo dčugega, kakor da sč> odšli. Ker hišo imeli v rokah nobene pogodbe ter So prišli na' delo; zaupajoč gospodarjevi besedi, so zgubili tudi delovne dni, ki so jrh uporabili za gradnjo barake. - Tako so bili naši delavci še enkrat opeharjeni in nimajo možnosti niti, da bi poiskali kako delo drugje. GORICA, 28, — Trgovec s starim železom Franc Compo-sto je svoj čas zatožil sodnim oblastem 26-letnega Angela Ttjivelloto iz Ul. Seminario 13 in 64-letnega Petra Midena iz Ul. Seminario 3. češ da sta na neki civilni razpravi krivo pričala. d;a mu je trgovka Marija Sieve por. Go iz Ul. Ascoli plačala nekaj bančnih nakazil v znesku približno 300.000 lir. Midena in Trivelloto sta namreč na omen.iepi civilni razpravi, pri katerj, je Compo. sto tožil Marijo Go. da mu noče plačati pošiljke starega železa, ki ga ji je prodal, izjavila, da sta videla, kako mu je Go izročila omenjeno vsoto. Isto sta danes oba trdila tudi na kazenski sodniji in skupno z Go doižla Composta, da je slepar. Sodnik je oba oprostil z utemeljitvijo, da nista zakrivila dejanja. Nakazila za bencin do 31. maja GORICA, 28, —-■ Trgovinske zbornica obvešča vse interesente, da z 31. majem zapadejo nakazila za bencin, in sicer 5-litrsko nakazilo zelene barve in 10-Iitrsko nakazilo modre barve Zatorej naj interesenti pravočasno izrabijo omenjena nakazila. ker po preteku tega roke ne bodo več veljavna. KINO VERDI. 16.30: «Polina sreče«. S. Hayward. VITTORIA. 17: «Vojaki na fronti«, D. Wa’yne in T. Evvell. CF.NTRALE. 17: ((Ljubimca iz Ravela«, L. Baarčnva in C. Ninchi. MODERNO. 17: «V nebeškem kraljestvu«, S. Reggiani in J. Davy. Natečaj GORICA, 28, — Uradni list z dne 17. aprila 1952 je objavil ministrski odlok, s katerim je bil razpisan natečaj za 184 mest za uradnike skupine B v pokrajinskih zakladnih uradih. Zadnji rog; za predložitev p'rošenj je 16. junij. Omenjenega natečaja se lahko udeležijo absolventi .la-sične, realne gimnazijo ali trgovske akademije. Prošnje je nasloviti na zakladno ministrstvo (Ministero del Tesorb. Direzione Generala del Tesoro). ali oa pristojnim finančnim mtendancam. Nov umik vlakov na goriškem kolodvoru GORICA, 28. — Z 18. majem je stopil v veljavo nov urnik vlakov na goriški postaji, in sicer: ODHODI: 'Proti Trsta: 6.20, 7.25, 8.44, do zdaj za Slovensko narodno flcd; lisče nedostopne. Trst ima veliko občinsko gledaMšče (En-fe Autonomo Comunale aTeatro Tnesteu), kjer igrajo . draMske družbe iz Italije. Fra.ncije. Av-ttrije, Anglije in iz drugih dr-irv v rsznth jezikih. Slovensko rsrotf no gleda'išče je mnogokrat prcsilo, na bi smelo igrati po dvakrat na mesec v občinskem gledaiH ;u za svoje stalno slovensko občinstvo, ki ima gotovo prav tako pravico do slovenskih predstav v občinskem gledališču kakor italijansko občinstvo do italijanskih, a čisto italijanska upravna komisija občinskega gledališča stalno odbija prošnje Slovenskega rtarod-nega gledališča s praznimi izgovori in pretvezami, v nasprotju z določbami mirovne pogodbe in razglasa o človeških pravicah. Slovensko narodno gledališče ne dobiva nikdar nobene podpore iz državnega fonda, ki je namenjen vzdrževanju in podpiranju kulturnih ustanov Svobodnega tržaškega ozemlja. Iz navedenega je očitno, da se izvaja na škodo Slovenskega nerednega gledališča narodna diskriminacija, ki se ne bi smela izvajati. Jasno Je tudi. da se mora vprašanje Slovenskega narodnega gledališča, čimprej pravilno rešiti in da ima Zavezniška vojaška uprava moralno dolžnost poskrbeti za ta* ko rešitev v skladu z veljavnimi določbami. Temeljna zahteva je povrnitev škode za požgani Narodni dom, da se zgradi nova stavba z gledališko dvorano za slovenske predstave. Dokler se to ne izvede, je nujno potrebno, da Zavezniška vojaška uprava določi, v kateri izmed tržaških dvoran naj ima Slovensko narodno gledališče svoje redne predstave, in da izposluje obenem Slovenskemu narodnemu gledališču pravico do primernega števila predstav v občinskem gledališču. Prav tako je treba izposlovati, da bo slovensko ob činstvo primerno zastopano v upravni komisiji občinskega gledališča in da bo Slovensko naredno gledališče dobivalo pri. inerno podporo iz fonda, ki je namenjen kulturnim ustanovam ___________ Svobodnega tržaškega ozemlja. | tega Da položaj Slovenskega narodnega gledališča še ui po-vo'jno rešen, je prav gotovo posledica postopka Zavezniške vojaške uprave, ki prepušča odločanje o važnih slovenskih kulturnih vprašanjih samo italijanskim nacionalističnim krogom, ne-posebnim, da- bi taka vprašanja reševali pravično in nepristransko za oba tli živeča naroda. Pravilna proučitev takih vprašanj je mogoča samo ob sodelovanju zastopnikov slo- venskega ljudstva. S spoštovanjem Za upravo Slovenskega narodnega gledališča za Svobodno tržaško o-zenTje. Tajnik Upravnik >|: »fi faradi dogovorov nn london• j Ki konferenci, podpisanih 9. maja 1952 v nasprotju z določbami mirovne pogodbe, se je splošni položaj Slovencev na anglo-ameriškem področju izdatno poslabšal. Bati še je. da bodo o vseh slovenskih kultur, nih zadevah odločali samo rim• ski uradniki s čisto italijanski-r.d imperialističnimi in raznarodovalnimi perspektivami, brez ozira na resnične potrebe neitalijanskega domačega pre. biralstva. in da bo v takem o-zračju tudi SNG silno slabo u-spevalo. Zato je tem bolj potrebno, da se ZVll otrese diskriminacijskih teženj, ki so se do zdaj uveljavljale na »k-- Slovencev, in se začno izvajati zdrava načela listine OZN. proglasa o človeških pravicah in mirovne pogodbe, ki zahtevajo tudi za Slovence enakopravnost in dvojezičnost. Beg ZVU pred dolžnostmi, ki jih upravi nalagajo jasne, nedvoumne določbe mirovne pogodbe, neprestano samovoljno in hudo kršenje teh določb na škodo Slovencev, omalovaževanje določb, ki se tičejo enakopravnosti Slovencev in dvojezičnega uradovanja, enostransko prepuščanje lastnega področja oblasti tuje države, ki ne bi smela imeti nc tem področju nobenih posebnih pravic in se ne bi smela vmešavati v njegovo upravljanje, predstavlja brezvestno, za Slovence uničujoče izigra vanje poverjene naloge in oživljanje prav takega raznarodovanja domačega slovenskega pre-bivalstva, kakor ga je vršila 23 let fašistična vladavina., in po istih zakonih. Takega ravnanja s največjimi pridobitvami, do katerih se je človeštvo dokopalo po dveh silno krvavih svetovnih vojnah in po neizmernih žrtvah prizadetih narodov, takega gašenja človeškega dostojanstva, temeljih človeških pravic in osnovnih svoboščin ne bo domače slovensko prebivalstvo področja nikoli pri- nalo in bo zoper take krivice nenehno ugovarjalo v svojem časopisju, na svojih zborovanjih, v svojih spomenicah in z vsemi drugimi razpoložljivimi sredstvi pred ustanovami za zaščito človeških pravic in pred Varnostnim svetom OZN. Ne, tako ravnanje ni v časi zapadnim demokracijam, ker izpodkopuje temelje vsemu, kar lahko pospešuje mir in bratstvo med narodi. A. BUDAL Ul. Sv, Marka, to je nasproti mesnice v isti ulici št. 19 opazil, da v notranjosti zaprtega lokala nekaj ni v redu Takoj je zapustil stanovanje ih hotel poklicati policijo. Ker je med potjo srečal policijski avto. je agentom pojasnil zadevo. Ti so šli pred mesnico, postavili dva agenta za stražo in takoj odšli po gospodarja Cim so pripeljali lastnika, je ta odprl rolo in agenti so v notranjosti našli 19-letnega Marija Scuccima-ro iz Ul, Zorutti, ki je spravljala v nahrbtniif nekaj kosov mesa Mladi zlikovec ie tudi razbil zabojček za miloščino ter si prisvojil vsoto, sicer majhno, (145 lir), medtem ko je tudi pobral denar, 180 lir, ki ga je našel v miznici prodajalne mize. Poleg nahrbtnika so agenti našli tudi 3 ponarejene ključe in dleto, ki jih. je imel v unjeni torbi Istočasno pa so agenti aretirali pred mesnico tudi 51-let-nega Ruggera Giurca iz Ul. Pondares, ki je stražil in pa-, žil, da ne hi nihče motil njegovega pajdaša pri delu. Med včerajšnjim žasliševa-njem je Scuccimaro priznal, da mu je v neki gostilni Giurco predlagal tatvino z obljubo da ga ho za njegovo delo dobro plačal. Ker se je strinjal, ga je Giurco spremil do lokala, katerega je odprl in ga nato zopet za njim zaprl ter ključavnico pokril s kontrolnim listkom, katerega je malo prej prilepil nočni čuvaj. Giurco sicer zanika vse, vendar so v policijskem avtu našli ponarejeni ključ, o katerem menijo, da ga je Giurco spustil med prevozom proti stražnici na tla. Oba so prijavili sodišču. Brca pa taka... Včeraj zvečer so sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo 50 dni 23-letnega Luigija Cefalija z Grete 4. kateremu so ugotovili popolni zlom piščali in mečnice leve noge. Cefali, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom v bolnico, je izjavil, da je malo prej v Ul. Trento zašel v prepir z nekim Orlandom, katerega ne pozna po priimku, pač pa ve. da stanuje v neki baraki za rojansko vojašnico, ki ga je silovito brcnil. Policija je takoj uvedla preiskavo, da identificira napadalca. a Vf®4' Mož je vrv privezal n* jja spalnice in jo nato zaP drugi strani je pripravil aj in se nato obpsil pred^'napi* izvršil svoj namen, i®Jne listek, na katerem so j< pisane sledeče besede: moja usoda, z bogom«.. N1 Truplo pokojnika, ki ^rat3f do sedaj zaposlen k0* q,, S0’ v otroškem vrtcu Prl .a]i ^ hoti, so kasneje 01*Peu0inic<’’ splošne , v ko je policij4 v2f( mrtvašnico medtem preiskavo, da. ugotovi samomora S prstom pod kolesa žerjava - ■ 1' V tk*1. Popoldne so pripeli4 1 ArŠ®!1; nico 33-letnega O^^ujah, , zia, stanujočega v » ]on, t>’ je izjavil, da je **,- visokem odru pod tir java in sicer pri S«?- zašel s prstom pod k 'prei" ja. ki se je tedaj začel kati, vdrav«', Ponesrečencu s0, raPo p samo izprali globoko kazalcu desne roke m * j pv lali domov, kjer bo „;,j j f čivati in se. sam ža itataiLU j..j slali domov, kjer bo ; j čivati in se- sam žara 10 dni. . NOČNA SLUZBA^u* «Al Cedro« — or>cT_ )a j Picciola — Ul. °riaiLrriivalF Hite« - Ui. Giulia, Se trava ^ Harabagii« cavana. kovljah in Nicoli v jo vedno nočno ^UŽD°* PODPORNO ®"^sKO ^VOBODNO^f! razpisuje v Sž lonijah v Slovenj^« s za dijake vli-"h,.:ebtii v Trstu, ki so P«* j VW* ljenja. Interesenti druŠt'r prošnjo na pof*S?Sico oZITni-za Svobodno trž»*»e . chlavelU iH^iio m«* ^š-ure. Ker je ž ..^ošteval P .leno, bo odoor ^ vK^. nje po vrstne' ^ za p BC, Po končnem J* kolond,^. jem za n* odločila zdrav* Obesil se je ,.ker mu je bilo usojeno(< Nekaj minut pred 13. uro je 44-letna Marija Trevisan por. Maselli iz Ul. Cprridoni 8 prosila policijo za pomoč, kajti ob povratku domov je našla svojega 45-letnega moža France, sca obešenega v stanovanju S. Herberstein- l 700; zapiski, Platlpartlzan^opČi* veka, P°lp!Weli» Brenk<£j,:L 350; U ka, poIP1-, “ oevest°' plac.no Preproste 500: Charles reli 280. svojo DOBITE Ji” v KNJlGABNAHplCl! DNBVNTK —— — Ih tretji obletnici vil iigisioiHism hbb irsii NOVE SLOVENSKE KNJIGE iiuiniiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiituiiHiiiiiuuttiiiiiiuiiiHiiiiiiitiiiittiiimiviiimmiii Mile Klopčič fted trami leti — 24. maja se je prvič oglasil skozi J® redio jugoslovanske cone fsta, ki je danes nedvomno ivečja in najpomembnejša 'Urria ustanova v Istrskem lrof. Tretjo obletnico svoje-* obstoja proslavlja v času, italijanski imperia--tn steguje svoje kremplje ne * Po Trstu, temveč tudi po fena »stali naši zemlji. Zato je ta ™a obletnica toliko bolj •bonti ____________ y treiTletih Sl” je ' Jugoslovanske cone Trsta skromnih začetkov v težkih '»sojih % Priboril pravico do ob- 10 v tem času odigral tudi Stol ?Wo v!oS° V političnem j, • pnidobil si j« velik 5ii^Poslušalcev in v vsakda-. .oorbi s sovražniki, Id ne S*. klevetami in zlona-“ostmi, pravilno obveščal o S* ® svetovnih dogodkih j ^CR v jugoslovanski co «b ?a-,T’jst.u\ v delu Italije in Padni jugoslovanski meji. vseh treh letih svojega ob-e Tr-Ie radio iPgoalovanske co- rai S".?0 svo-iih močeh pod-* oorbo demokratičnih sil v lit j05 obm°Bju ter prizadeva-v a napredek in mir v svetu. < u do septembra lanskega le-W Tj0 jugoslovanske cone oddaja! na oddajniku 0.7 ^tembra pa je začel tik * nov- 3'kilowatni oddaj-t^Da Be!«n križu nad Piraji . neposredno ob ttlifea’ f nieš°va slušnost zelo Mik ’ tž!c° da si i® Pridobil že v it?r poslušalcev tudi ° niera pa f ij. Se dlje v svet — celo ha-a?eri.ke, Tunisa in Švice pri. !?i3ma 2 naročili za glas' (rj5 0 aie- Okrog 120 pisem taivt t®dens'Ko v koprski radio, ■ *6 iz Nižje Furlanije, jf t .^tanovitve pa do danes topo)'h iu8°s'ovanske cone iz-tZUril1 5V0^° tehnično opremo, itn« ^adRr> ki ni ob začetku Skoraj nobenih izkušenj, r4fl8l j °ddaja poleg glasbenih kjn- anev'io spored v sloven-in italijanščini. Jfuj. z dvema dramskima :;-s lnama — slovensko in ha-\i' sk°- Poleg radijske drame, y jb daje vsak teden po eno. ^ovenska radijska družina Predvajala radijski ro-fkjfS? rlurgarjevem delu »Pod }iiih^ad“nc,“-m“- Iz pisem, ^ti L Prejemal, je raziti u<»S P°®lušalci radijski . / no »Prejeli, v zad-•ke iJ!.tP -1! radio jugoslovan- v:m poslušalcem. Zato se tudi krog njegovih poslušalcev v coni in izven nje vedno bolj širi. Od prvega junija bodo sporedi glede rta poletni čas lažji, govorne oddaje bodo krajše in več časa bodo dali na razpolago glasbi. Da bi ustregli poslušalcem po vaseh, ki v poletnem času že zgodaj začno svoje delo. bodo prva slovenska poročila že ob petih trideset, nato pa kot doslej še ob sedmih. Tudi čas večernih poročil bo glede na poletni čas nekoliko spremenjen. Vsak dan ob 14,15 bo slovensko predavanje kulturne ali poljudno-znanstvene vsebine, ali pa predavanje, ki bo obveščalo poslušalce o dogodkih doma in po svetu. Radijski roman bo po prvem juniju ob 18,30, uvedli pa bodo med drugim tudi oddajo o našem morju. Vse te spremembe pa bodo poleg ostalih razvidne iz sporedov. ki jih objavlja tudi »Primorski dnevnik«. Radiu jugoslovanske cone Trsta, ki ima edini od jugoslovanskih radijskih postaj lastno agencijsko in prislušno službo, želimo ob skromni, a pomembni obletnici še mnogo uspehov v njegovem kulturnem in političnem poslanstvu! B. S. BHfjf grm Kot 54. zvezek Maje • knjižnice. ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, je izšla pesniška zbirka Mileta Klopčiča. »Divji grm«. Klopčič je znani slovenski proletarski pesn.k, ki pa se v zadnjem času posveča predvsem prevajanju tujega pesništva. Tako je oskrbel izbrano pesniško delo Puškina, mnogo pa je prevaja] tudi Lermontova in Heineja. Zbirka »Divji grm« vsebuje prevode iz nemških, čeških, ruskih, angleških in sr-bohrvatskih pesnikov in predstavlja nekak izbor vsesa dosedanjega Klopčičevega pesni; ško-,prevajalskega de,a. Pri tem niso sprejeti v tojzdajo prevodi objavljeni večinoma že po raznih revijah in pa taki. ki so že izšli v posebn.h izdajah, z izjemo Krilovljevih basni. Največ pesmi je od Heineja, Krilova in Lermontova. Ker je slovenska prevodna literatura tujega pe sms tv a dokaj skromna, predstavlja izbor Klopčičevih prevodov dragoceno dopolnitev tujega pesništva v slovenskem prevodu. Izdaje mariborske založbe obzorja Mariborska založba Obzorja si je nadeia nalogo, da oživi ((Knjigo za vsakogar«, knjižno zbirko, ki je začela izhajati v predvojnem Maribo- PETER VELIKI ni poznal platine noge *ačttje i ‘ aorni zbor, ki je H n-■ nast°Pal večkrat >tve0 ra^u'tumih prireditvah X Tv.'ik radia jugoslovanske teč, ^ sta ie. da oddaja spo-ustreza v vsem njego- izdelujejo ske stroje V,Bs!ceaS'em rfl2v°ju jugoslo-tonvL,*® ]adjedelništva smo že pa »rog.,, ‘“ujeaeimstva smo itro VzP°redno s tem ^lui ladijskih strojev. ^v. I’ Ve* etrojev in na- !Vašati ' lib i* tnorala doslej • tic*'- fugosl°vanske ladje- ■t> !ac*ie' ki ima' '»v inoga že izdeluje die-^šlke u '(eneratorje, vitle, tšiirav' hidravlične krmilne ProPsicrje, ladijske Nnu navigacijske instru- S^rili i Vi!ft v serijah. Pri ne- 12delkih lahko govorici. 0 množični oroizvod- Danes velja platina štirikrat več kot zlato. Ni pa bilo vedno tako. Platina je dobila na svoji vrednosti šele pred dobrimi štiridesetimi leti. Do tedaj pa je imela platina dokaj ponižujočo ter neslavno zgodovino. Predvsem je platina razmeroma mlada kovina. Odkrili so jo sicer že zdavnaj, toda poznali je niso. Ze samo ime platina nam pove, kako so platino cenili v začetku. Spanci pravijo srebru plata. Platini, ki je na prvi pogled nekako podobna srebru, so rekli «platina» ali Imperija«, v kateri pisatelj karikira cerkvene dostojanstvenike, ki So se zbrali na cerkveni koncilj v Konstanci ob Bodenskem jezeru v začetku 15. stoletja. S tema dvema knjižicama se bo nova zbirka Mariborske založbe gotovo uveljavila med širokim krogom bralcev. Želeti bi bilo le. da založba poskrbi za nekoliko boljšo opremo, papir in obliko, pa tudi obseg knjižic bo vsekakor moral biti nekoliko večji. Jaz in ti * pesmi o ljubezni Mariborska založba Obzorja je izdala te dni tudi pesniško zbirko «Jaz in ti — Pesmi o ljubezni«, ki jo je uredil Janko Glazer. Zbornik ljubezenske lirike, ki smo ga s to knjigo dobili na naš knjižni trg. predstavlja novost pri nas. V svojih pripombah pravi urednik. da ga je pri tem vodila želja, da bi bile izbrane pesmi življenjsko neposredne ter živ izraz problematike odnosov med možem in ženo. Zato je dal prednost izpovednim pesmim, ki jim gre za psihološke finese ljubezenskih doživetij, pred pesmimi, katerih glavni poudarek je na okrasju in le; porečju. Odločilen za izbor ni bil osebni, temveč stvarni vidik; ne pogled na pesnika in strujo, temveč pogled na pesem kot izpoved. V skladu s to zamislijo, pa celotno gradivo ni razvrščeno po pesnikih ali kronološko, temveč po vsebinskih vidikih. Vsa snov je grupirana v sedmih vsebinsko zaokroženih ciklih; hrepenenje in prva, še rahla ljubezenska čustva: bol dekleta in žene; bol fanta in moža: izpolnitev; nato kratek inter-mezzo nagajivih in zbadljivih pesmi, za tem obujanje in ob-[ navijanje spominov na minu-t la doživetja. Na koncu pa še izbor iz Prešerna. Zupančiča in Cankarja, ciklus, ki bi se dal organsko težko vključiti V.ostale cikle, kot samostojna celota pa učinkovito zaključuje zbirko. Ta svojevrstna pesniška zbirka obsega pesmi 53 slovenskih pesnikov od Prešerna pa do predstavnikov najmlajše generacije. Oprema knjige je vzorna. Jack London $68863 Cankarjeva založba je izdala znani roman ameriškega pisatelja Jacka Londona »Dolina meseca« v prevodu Vladimirja Levstika. Ta roman je v slovenščini izšel prvič že leta 1931 in je tako sedanja izdaja samo ponatis. Založba pa se je za to odločila, da v ljudski in ceneni izdaji, ki pa je vendar okusno opremljena in na dobrem papirju, da na trg kvalitetno delo, ki bo-zaradi nizke cene dostopno kar najbolj širokemu krogu ljubiteljev knjige. Jack London, pustolovec, mornar, iskalec zlata in vojni dopisnik, je znameniti ameriški pisatelj. Njegovo slovstveno delo obsega nič manj kot 19 romanov in 152 krajših povesti ter novel. Do mojstrstva se je povzpel v kratkih povestih, katerim je zajemal snov iz lastnih doživetij. Prav tako je uspel predvsem v tistih romanih, ki kažejo izrazite avtobiografske poteze. Poseben čar diha iz njegovih povesti o živalih. «Dol;na me- seca« je roman, ki slika kapitalistično Ameriko ob koncu preteklega stoletja. Je pa to tudi roman o dveh mladih ljudeh, ki se skozi najhujše življenjske težave skušata prikopati do notranjega miru in blaginje. Ob njuni zgodbi zalivi v svojevrstnih barvah pisateljeva rodna dežela Kalifornija. V v*ej svojj tipičnosti je opisano življenje delavcev v obmorskem mestu, njihova revičina in trdi boj za kruh. Obenem je to slavospev lepotam Kalifornije, morju in sreči, ki sije samo iz ljubezni resnično čistih človeških src. Zaradi vseh teh svojih odlik ni dvonia, da bo nova izdaja tega romana sprejeta pri naših bralcih z veseljem, Edgar Allan Poa mo h«top vIlOu wVllwf Med novostmi našega knjižnega trga moramo omeniti tudi knjigo novel znanega ameriškega pisatelja Edtora Alians Poa, ki smo jo pod naslovom »Propad hiSe Usbem te dni dobili na naš knjižni trg. Knjigo je izdala založba Polet. ki se je namenila v cenenih, broširanih izdajah izdajati dobra dela domačega in svetovnega slovstva. Zbirka Poevih zgodb je njena prva izdaja. Nedvomno se b© založba s to svojo prvo izdajo uveljavila, ker bodo Poeve zgodbe, ki sicer meje že na kriminalne in fantastične zgodbe, pa so vendar prave umetnine, našle obilo bralcev. KOPALIŠČE PORTOROŽ je že pripravljeno za letošnjo poletno sezono Štirje možje bodo skusali zavzeti * aMnaH Lolbrill ia Kllu /Ufi Mount Lverest Štirje ■ možje so P red kratkim odpotovali iz Anglije s častihlepnim načrtom, da se po* vzpejo na vrh Mount Everesta. Poskusili bodo vzpon na kralja gora po novi poti: napadli skega društva in Britanskega Kralja goia še nihče ni dosegel - Prva odprava planincev je leta 1922 uspela do višine 8.229 m. Naskok na vrh so najdrznejši plačali z življenjem bodo južno-zahodno steno, ker mislijo, da je ta pot manj težavna. Pri dosedanjih poskusih niso nikdar prekoračili višine 8.534 metrov, gora pa je visoka 8.839 metrov. Ta odprava je osma v vrsti ekspedicij, k j ji}, ;e organiziraj leta 1910 ustanovljeni mešani odbor Angleškega geograf- ^ieti(V le JllS°slavija večino , industrije ladijskih % Da - la’ dogradila neka-;jihoVa 3C niso dograjena, je Preizvodnja že na za- m vsega aparata ije. Medtem ko '>rafr;:va «n vsega ‘ne direkc Pted dvenia letoma še X‘; -redni višini. To je vo-L.lpisat' vnemi tehnične- Xr^tva ji , * 'bij, , w \( .reklamacij glede kako- X „lkov .ie zdaj to že j, * Pojav. rkr!" ^delujejo posamezne iz-^ ">Z- *ovarnah. specializira- mm;-: : »lisi ■mma4S5* Pionir iz Slovenije čestita maršalu Titu k šestdesetemu rojstnemu dnevu alpinističnega kluba, katerega cilj je doseči vrh Everesta. Sedanji odpravi načeluje strokovnjak za vzpone v Himalajskem gorovju, 44-letni Bric Shipton, ki je vodil skupino drznih mož na isti Everest leta 1935 in j« bil tudi član raznih odprav v Himalaji v letih 1933, 1936 in 1938. Njegovi spremljevalci so W. Murray, 38 let star Skot. ki je' lani vodil škotsko oduravo na Garhwai Himalaya, 35-letni dr. Michael Ward, eden najboljših angleških plezalcev, in T. Bourdillon, prav tako odličen alpinist, Shipton je organiziral odpravo tako, da bo smeli vzpon čim bolj olajšan. Vzpon« se bo udeležilo samo 10 nosačev, medtem ko so jih pri prejšnjih odpravah uporabili na 6totine. Material, ki ga bodo uporaDili, bo čim lažji: nylonove vrvi, gorski čevlji z gumijevimi podplati, šotori i« posebno lahkih tkan nin itd. Da prihranijo še nadalje na teži, ne bodo turisti nosili s seboj niti radijskih aparatov niti kisikovih steklenic. Prvič se bo pa na Mount Eve-restu pojavil penicilin. Cela odprava ne bo draga in ne smejo izdatki preseči 2.500 funtov šterlingov. Prve cenitve višine Everesta so napravili leta 1849 iz Indijskega predgorja pod vodstvom Sira Charlesa Everesta, po katerem je gora dobila kasneje svoje ime; takrat j« dobila označbo »Konica 13*. Ze po treh letih, po končnih računih, so Pa — v svoje veliko presene- čenje — ugotovili, da je bila ta »konica« najvišji vrh sveta. Toda nihče še ni mislil na to, da bi se povzpel na ta najvišji vrh. Bilj so takrat časi pivih vzponov na najvišje vrhove Alp, Andov in Kavkaza. Ko so pa ((izrabili« navedene gorske verige, se je pozornost planincev končno obrnila na Himalajo: misel vzpona na Everest je prvi sprožil angleški kapitan C. Bruce leta 1893. Glede na velike organizapijske težave in ovire, ki so bvgnile Evropejcem vstop v Tibet iu Nepal, pa niso nekaj let še ničesar pod-vzeli. Izbruhnila je medtem prva svetovna vojna in šele leta 1910 je uspelo dobiti dovoljenje za vstop v Tibet. In tistega leta so ustanovili, kot že rečeno, mešani britanski odbor za organiziranje odprav na E-verest. Prvo ekspedicijo, ki je bila bolj pripravljalnega značaja, je vodil že naslednje leto George Leigh-Mallory. najboljši alpinist tistega časa: odprava je odkrila dostop na Severno sedlo, od koder so se kasneje izvršili vsi poskusi vzpona na vrh. Zavzetje vrha so poskusili prvič leta 1922 Mallory, Norton in Somervell, ki so dosegli višino 8.229 m. Više se niso mogli povzpeti, preprečile so to z višino združene nadloge, atmosfe-rične neprilike in terenske ovire. V istem letu so napravili še dva poskusa, od katerih se je eden končal tragično s smrtjo sedmih nosačev. Leta 1924 sta Norton in Somervell dosegla 8.534 metrov, višino, ki je ka- sneje niso nikdar prekoračili: nekaj dni kasneje sta Mal!ory in Irvine odločno naskočila vrh, toda nista se več vrnila. Zadnjič so ju videli, ko sta se po- j časi vzpenjala proti vrhu, ne zdi se pa verjetno, da jima je uspelo doseči ga, preden ju je doletela smrt, za katero se ne ve, če jo je povzročila nesreča pri plezanju, težava pri dihanju ali zmrznjenje. Pred drugo svetovno vojno so organizirali ie druge štiri od- prave, od katerih je bila zadnja leta 1938, toda nobeni ni uspelo prekoračiti ((prepovedano mejo«, ki sta jo kršila in plačala to s smrtjo MalIory in Irvine. Najprvo so mislili, da so organizacijske pomanjkljivosti krive, da niso mogli doseči vrha; potem so pa spoznali, da so v, določeni višini atmosferične prilike in terenske težave take. da tvorijo skoraj nepremagljivo oviro. Sedaj bodo poskusili vzpon po drugi poti, po južno-zahod-j ni, iz Nepala, namesto po seve-ro-vzhodni, iz Tibeta. Poraja se vprašanje: zakaj si človek tako zelo želi priti na vrh Everesta. ko je to združeno s tolikimi težavami? Odgovorila je na to vprašanje velika žrtev Everesta, MalIory: «Hočemo priti na vrh, ker ta vrh obstaia«. RONALD CLARK Nov prekop med Sredozemskim in Rdečim morjem V deželah Bližnjega in Srsd. njeg.a vzhoda mnego govore in pišejd o novi zvezi med Sredozemskim in Rdečin1 mcrjtm. Nov prekop bi bil speljan čez področje puščave Negev. kjer zemljišče ne bi bilo tehnična ovira za graditev. Politični dogodki so po 15 letih snet obrnili pezomost na ta načrt. Z ustanovitvijo države Izrael ir» raziskovanjem puščave Negev, kjer so riašli uran, nafto, zlato in baker, so prišli na misel, da bi začeli to puščavsko področje umetno namakati. S tem je Izrael stopil pred1 svetovno javnost kot dežela, ki ji je mnogo do tega, da bi zgradili prekop: med Sredozemskim jn Rdečim morjem. Ta načrt tre- nutno podpirajo tudi ZDA, ker menijo, da bi bila potrebna zveza med Evropo in'Azijo. Za nov prekop se zavzemajo tudi Francija, Italija, Grčija in Turčija. Po mnenju strokovnjakov-bi gradil; prekop štiri leta. Dolg bi bil kakih 200 km, Temu primerno bj bili gradbeni strelki tako veliki,'da bo težko spraviti Skupaj toliko denarja. Razen, gospodarskih govore tudi politični razlogi za graditev novega prekopa. Neodvisni Eei.pt ne bi sin el dovoliti ameriškim, angleškim in francoskim vojnim ladjam, pluti skoz Sueški p reke p. Zato je vprašanje novega prekopa tein bolj perečo. s« je pokazala po- Paniranju vskladiti S Zboljšanje kako- s v ^ breizvodnje odvisna od eo-? *isia Podjetij 3 profesorji ^ Wslnti, ^mičnih fakultet . ti. i Jn zagrebški uni-(Xieir, V*rzite,ne ekipe pre-|.vB>n °braie in dajejo vod-? BošlfeT**«- Nekatere izdel- SL81'4o° fakuUft,8m. da jih J ' *« »ele potem tih jJ tehnjin h izdelovati. Ta-ž‘ a .fakulteta v Beo ^ tnal] a? leto dni Pregle. Žd eseimotor 7 ks. .Stisk* llXo podjetja jugo-V J*.v vasj slr'5® ladijskih u Xačth ? '’lo*° Pri »Premi lari-. ®djcdelnlc»h izde-C^kjo 'L '^tr°kovnjaki pri-i„ X v^* Potrebno za izde-i Parnih , . motornih strojev !•.,Prihod„• bin. Najbrž bodo montirali na b 'anil{„ p v ladjedelnici h? 45() Prve dieselmotorje I »)» • Ladjedelnica «3 4. Med svojim bivanjem v Omsku je dočakal Tito prihod čet bivših čeških vojnih ujutnikov, kj so na svojem pohodu proti Vladivostoku zasedli začasno tudi mesto Orns-k. Tito je moral pred njimi pobegniti iz mesta. Za nekaj čas® j« bil Broz ob. sojen na tavanje po stepi. Njegov položaj je bil zeio nspo-i. jelen, ljubil je Ruse, globoko ga je prevzela širina in primitivnost njihove zemlje in, njihova globoka literatura. Kljub temu pa je čutil močno željo, da bj se vrnil domov. Zadnjič je pisal svojim staršem — po Rdečem križu — iz Kur.gurja. Ni še vedel, da mu je pred kratkim umrla mati. Cesto je mislil nanjo — na Kumrovec in Podsredo, na Sisak, na Schmidta jn Karasa, r.a Zagreb in na Sindikat kovinarjev, na Trst, Ljubljano in Kamnik. Živahno so ga zanimale vztrajne vesti, da se pripravlja ustanovitev države Južnih Slovanov. Izvedel je. da so V Londonu ustanovili Jugoslovanski odbor, ki sta ga baje podpirala Llo.vd George in \Vilson. Broz je čul za imena nekaterih članov te-ga odbora, ni pa vedel, koga so pred-stavljalj jn za kaj bo se ^riPravtja na izde bii na varnem, pred Cehi in predi Kolčakov im i belogardisti, ki so za Cehi prišli v bližnji Omsk in ga začasno zasedli. 2a konec vojne je zvedel Broz skoraj en mesec pozneje. Sibirska železnica ni obratovala, deloma zaradi globokega snega, v glavnem pa zaradj dr-žavijanske vojne, Broz ni mogel nikamor. Zaradi državljanske vojne, ki ie leta 1919 zajela tudi večji del področja, skozi katerega teče sibirska železnica, jc bila iz Sibirije možna pot samo proti vzhodu, vendar samo z dovoljenjem Kolčakove protirevolucionarne diktature v Omsku. Ko je pričela meseca aprila odjuga, je po stepi kar mrgolelo «belih beguncev«, namenjenih v Omsk in še drije na vzhod. Med njimi so bili bivši plemiči in industrijski magnati iz Petrograda in Moskve, ki so se s svojimi družinami it, spremstvom na konjih umikali proti vzhodu. Nekateri so se ustavili pri Issaiu, kjer so se odpočili, oskrbeli s hrano 'n dobili spočite konje. V zameno ■iv to jih je Pa Issai olajšal za njihovo zlato. V Omsku je prišlo zm'adl prenatrpanosti- in nehigieničnih ODLOMEK IZ ZADNJE KNJIGE LOUISA ADAMIČA RAZGOVORI Z MARŠALOM RTOM zavzemali. Nekateri so bili baje | razmer do cele vrste epidemij zg republiko, drugi za monar- hijo, Ali bo imelo to ljudstvo priložnost, da bo odločalo? Ali ljudije doma vedo, kaj se dogaja v Rusiji? Broza, ki je hcdiil po ravnini, ki sp razteza skoraj brez drevja 50 do 80 kilometrov od Om ska. je zelo mikalo, da bi »e vrnil na Balkan. Vprašal je p'e. lagijo. dekle, s katerim se je seznanil v Omsku, če bi hotela iti z njim. Ona Pa je hotela OE/tati v Omsku. Za časa Svojega skrivanja v stepi je našel Broz zavetje pri t(U'bin za 10.000-tonske I nekem premožnem kirgiškem J mlinarju Hadži Issaiu. Tu jn Preoblečen v bradatega Kirgiza se je Bjoz .dvakrat prebil v mesto, da bi videl Pelagijo. Ona pa nj hotela z njim. ker se ni hotela ločiti od družine. Obakrat ga je aretirala Kolca-kova tajna policija in se je komaj rešil Jeseni s0 se pričele na stepi. v okolici Issajevega posestva, praske mad rdečimi in belimi četami. Novembra so rdeči zasedli Omsk in prisilili ostanke Kolčakovih čet, da so se umaknili v Irkutsk. Toda šele januarja 1920 je bila obnovljena železniška zveza s potniškimi vlaki proti zahodu in še tedaj so vlaki vozili zelo neredno. Ko se je Broz poslovil od Issaja, je imel pri sebi več sto rubljev v zlatu. b Pelagija in njen brat, ki Je bil komunist, sta ga opomnila na to, kako navdušen je bil prej za možnosti, ki jih nudi Sovjetska zveza mladim ljudem, in sta ga skušala pregovoriti, naj ostane. Toda Broz jc pregovoril Pelagijo, da je odšla z njim v Jugoslavijo. Josip Broz in njegova nevesta sta prekoračila avstrijsko mejo in prispela v Maribor. Tam so ju aretirali in ju cel teden zasliševali. Morda je že pred njim prispelo v Jugoslavijo kako, zanj neugodno obvestilo — vsekakor sta pa že «sibirski» obleki zadostovali, da sta vzbudila sum policije. Obe imeni je policija zapisala na listo sumljivih ljudi, kjer sta tudi ostali. Ko so ju izpustili, sta se odpeljala z vlakom iz Maribora do Sv. Petra, to je železniške postaje, ki je bila najbližja Kumrovcu. Bila je celo bližja Podsredi, zato sta šla najprej 1 k tetj Ani, čeprav je bil J°* sip že nestrpen, da bi videl čimprej svojo mater in ji predstavi] Pelagijo. Prišla je spomlad leta 1920. Josip Broz se je odpravil iz Kumrovca v Zagreb. Tam ie obnovil svoje članstvo v Sindikatu kovinarjev in se vpisal v Komunistično partijo Jugosla- ije, ki je nastala šele pred le- vu . tom dni. Stranka je bila ustanovljena spomladi leta 1919 kot podružnica Tretje komunistične Internacionale, ki so jo ustanovili isto leto v Moskvi pod Leninovim vodstvom. Broz je našel razmeroma dobro mesto v neki mehanični delavnici. S Pelagijo sta najela skromno, dvosobno stanovanje. Nekaj časa je bil Broz prava senzacija med zagrebškimi delavci. Ker je prebil pet let v Rusiji, so ga imeli za avtoriteto glede dežele, v katero je bilo takrat usmerjeno vse levičarsko mišljenje komaj deset mesecev stare Jugoslavije. Tu je bil človek, ki je »videl bodočnost z lastnimi očmi« in lahko o tem tudi kaj povedal. Ljudje so se zbirali okrog njega in poslušali. Njega in ženo so vabili na svoje domove. * Tako se je pričela uspehov polna pot Josipa Broza, jugoslovanskega revolucionarja. Bil je star osemindvajset let — suh, žilav, agilen, privlačen, bistroumen in poln vneme Sest mesecev po svojem povratku iz Rusije leta 1920 je Josip Broz delaj p0 deset do dvanajst ur na dan kot strojnik v neki zagrebški delavnici. Večino svojega prostega časa pa je porabil za agitacijo za sindikate in za komunizem, ki je večini njegovih poslušalcev pomenil »isti sistem, kot ga imajo v Sovjetski zvezi«. Ker je bil v Rusiji med revolucijo in ker je znal govoriti o njej v preprostih, odkritih in vzpodbudnih besedah, je Broz — ne da bi zavestno to nameraval — položil temelj svojemu bodočemu ugledu. stavko kovinarjev. Ta stavka je pritegnila tudi druge delavce. Bila je delno protest proti Obznani, ki je razpuščala sindikate. Končno se je Broz znašel brez službe, njegovo ime so dali na črno listo. Broz je bil partijski aktivist agitator, organizator sindikatov in stavk, poklicni revolucionar. Čutil pa je, da so pravzaprav pt-j presojanju ljudi ga je vc- vsi v Stiski, in da je zato potrebna kolektivna akcija. Bvoe je bil prijeten tovariš i« je imel dosti smisla za humor. V družbi med pogovorom s tovariši ni odklonil požirka | vina ali rakije, če so mu ga' ponudili. Cenil je dobro jed m čedno obleko — ne samo pri sebi, temveč tudi pri drugih. Pripravljen je bil dati vse, kar koli je imel. Na plačilni dan ga je cesto obiskal oče in g« zaprosil za «malo posojilo«, iti mu ga je vedno dal, celo če sl je moral sam izposoditi denar. Nekega zimskega večera, ko se jc vračal domov z nekim Starejšim tovarišem, (ki ga je srečal v Zagrebu, kjer je bil aprila 1949 še vedno delavec), je Broz slekel svoj plašč in klobuk in ju dal nekemu revežu, ki sta ga srečala na cesti in ki je ves drhtel od mraza. Njegov spremljevalec je pripomnil, da mu tega ne bi bilo treba storiti. Broz na to ni odvrnil ničesar, temveč je nadaljeval raz gover. Njegov način govora In obnašanja je kazal na to. da ceni samega sebe in da zahteva od drugih, da ga spoštujejo. Je pa tudi sam spoštoval in lju bil druge. Zelo se je brigal za dobrobit svojih prijateljev in znancev. Ce je bil kdo izmed njih v težavah, se je vedno potrudil, da bi mu pomagal. Razredna borba je bila v središču vsega časovnega dogajanja. Delavci morajo s to borbo odločno pričeti in v njej zmagati po vsem svetu. Biti morajo solidarni, da dosežejo svoj namen, to je osvojitev oblasti. Od tega je bilo vse odvisno. Zmago je bilo mogoče doseči samo s pomočjo močne in borbene Komunistične partije. Prva naloga je bila, okrepiti Partijo in ji dati pravo smer. Buržoazija še je seveda v svoji obrambi, tresoč se pred usodo, katero ji je napovedoval komunistični manifest, zatekala k nasilju, da bi preprečila razmah komunističnega gibanja, vendar delavcev strah pred nasiljem ne sme zadržati. Bolje je, če si ujet lev, kot pa ujeto jagnje. Vrag naj vzame provokatorje in ogleduhe! »Na, Čitaj tole!« Broz je venomer razdajal letake. «Ko boš prebral, pa daj še drugim«. Njegovi nameni so bili jasni, preprosti. Bil je kot napet lok, pripravljen, da sproži puščico v cilj. Ni pa bil nestrpen s tistimi, ki ga niso mogli takoj razumeti. Prav dober učitelj bi bil lahko. Ker se je pravkar vrni! iz Rusije, se Broz ni aktivno udeleževal volitev za ustavodajno skupščino, ki je položila temelje novi državi, Pač pa je pc maigal leta 1920 organizirati dil oster čut. Zgodilo se je včasih, da nj zaupal kakemu čla-r.u Partije ali sindikata, čeprav ni imel vedno za to konkretnih razlogov. Prej ali slej Se je izkazalo, da je bil dotični človek ovaduh. Broza to ni oplašilo. Čeprav so bili taki primeri številni, so bili vendar v manjšini. Bili so pač neizogi. ben pojav slabosti v sicer zttea. vem, gibanju. Broz je imel trite lastnosti, kot jih ima glavni junak Ccn-radovega romana «Nostromo». ((Odločen zr.ačaj, močno čustvo, vanje, osebno zmožnost prepričevanja«. Na prvi pogled je ugotovil slabosti človeka — dorrkihotstvo. romantično zanesenost, Stvarnost njegovih argumentov je včasih učinkovala kot toča. Rad in od srca se je smejal, vendar ne bi mogel nihče reči, da je vasi življenj e od lahke strani. Rad je imel humor pri drugih, opazil je, da jim pomaga čez težave. Humor Jugoslovanov ne izvira iz lahkomiselnosti; včasih ie zbaa. ljiv, ‘drugič grenak; v šalah se včasih razodeva vpogled v družabne razmere, a humor je izviral prav tako kot židovski humor iz stiske, ki je tlačila ljudi, # Spomladi leta 1921 se je Broz naselil v neki vasi blizu Bjelo-vara na Hrvatsketrt. Organiziral je delavce v raznih delav. nicah in manjših tovarnah jn usrtarovil celico Komunistične partije. V štirih letih in pol. ki jih je prebil tam, je orga- niziral tri stavke, sedemkrat so ga prijeli in zaprli. V Bjelova-ru je bil Iria 1923 rojen tudi njegov sin Žarko, ki je dvajset let pozneje pri obrambi Moskve kot sovjetski vojak iz. gubil roko. Leta 1925 je bila njegova na-loga v Bjeiovaru končana in ga je Partija poklicala v Zagreb nazaj. Nekaj mesecev nato pa je bil že v Hrvatrkem Primorju, v Kraljeviči. Leta 1925 je beograjski teror nekoliko popustil in delodajalci^ niso več tako pazljivo proučevali črr.ih Ust. Nekega dn? se je pojavi! v kraljeviški ladjedelnici bled, suh človek in rekel, da bi rad delal ob morju, deloma zaradi svojega zdravja. Sprejeli so ga. Naselil •se je s svojo ženo, Rusinjo, ki 'Se je pa že naučila hrvaščine, in z dveletnim sirom v mali zasilni stavbi blizu ladjedelnice. Štiriindvajset let pozne.ia sem obiskal Kraljevico in poslušal, kaj sta mi pripovedovala dva stara delavca, ki sta, bila ob tistem času zaposlena v ladje-deJnici. Eder. od njih je že upo. kojen. drugi pa je bil še vidno zaposlen v sedaj znatno razširjeni ladjedelnici, ki nosi Titovo ime. Povedla sta me to stavbi, na kateri ie kovinska plosčp z napisom: «Na tem kraju je stala koča, v kateri i.? tovariš Josip Broz Tito ž‘vel ket ladjedelniški delavec leta 1925 in 1926» Pokazala sta mi tudi stran v registru bivše Jod. jedelniške uprave, kjer je b'l pr] imenu ((Josip Broz« prista-vek ((Kumioivec — poročen — strojnik«, podatki, ki jih je napisal svojeročno. Poleg teh podatkov je bila pa z drugo pisavo zapisana njegova številka «445». Na drugi strani pa «6.50» —- toliko je tedaj zasluži! na uro v dinarjih. (Nadaljevanje) 1/DrHir Vremenska napoveci za danes: V K l" A/l I 11681811)0 v«me z rahlo ob- f It lani TIL točnostjo. — Temperatura brez spremembe. — Včerajšnja naj-visja temperatura v Trstu je dosegla 20.3; naj- nižja 13.4 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 29. MAJA 1V&2 —IIH 1 ilsiinl tililiiiirv -i iiiiiiijj issM n hihki : •duua ......... siti emmsmsm MIROVNA POOA1AIMJA V PAN MUN JOMU Truman in Churchill o Koreji I oloiaj v ujet n iške m taborišču na otoku Kojedo še ni razčiščen - \ ameriškem senatu zahtevajo preiskavo, ki naj ugotovi morebitno odgovr-nost gen. Hidgwayu v zvezi z incidenti v ujet niških taboriščih na Koreji RADIO Opozarjamo yas na sledeče oddaje: Ju«, cene Trsta: 17.30; J. S, Bach: Passaeaglia v c-mo* lu. 17.45: Iz naše narodne revo-lucije. - Trst II.: 18.45: Veseli ritmi. 21,00: Ba#]. eki oder - Goldoni: »Zdrahe na vasi*, veseIoi?r*__ 3 dej. — Trst I.: 18.30: Simfonična šlaSo?- Slovenija: 18,10: Violinske skladbe Issaca Alneau« in Pabla Ssrasaleja izvaja Ali Dermelj. PAN MUN JO M, 28. -- Na današnji plenarni seji v Pan nun Jomu je gen. Nam ji ponovil .grožnjo, ki Jo je izrekel včeraj, to je, da Severnokorejce čete na Severni Koreji ne bodo ostale mirne, medtem ko /aveznikf pobijajo brez vzro-kov kitajske in ? poveljniki OZN na Dalj cm vzhodu pripravljeni na še tako Mlovit napad. Takšno je namreč stališke ameriških vojaških oblasti, ki imajo tam največ svojih čet in so obenem odgo. vorne za primerne ukTepe. «Vsekakor pa». je pripomnil Churchill, «ne morem predvideti, kakšni bodo ti ukrepi«. Laburisti obsojajo rasistično politiko južnoafriške vlade LONDON, 28. — Izvršni od-bor laburistične stranke kakor tudi glavni svet kongresa Tra-des Unions sta danes odločno obsodila rasistično politiko Ma. lanove vlade v Južni Afriki. Izvršni odbor laburistične stranke je danes ob prisotnosti Attleeja In Morrisona soglasno sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, da predstavlja politika južnoafriške vlade despotizem, vreden obsodbe svo- bodnih ljudi vsega sveta. Na enak način obsoja JVIala-novo politiko generalni svet kongresa Trades Unions, ki pravi, da pomenijo takšni u-krepi kršitev osnovne demokratične svobode narodov, Laburistični izvršni odbor je odobril tudi izjavo o splošni zunanji politiki, ki bo objavljena čez dva tedna in obravnavana na letni konferenci stranke. Domnevajo, da je v tej izjavi poudarjena potreba, naj bi se nove volitve v Nemčiji izvedle pred sporazumom za CED. nadalje pa zahteva izjava primerna jamstva pred morebitnimi nemškimi napadi. Generalni svet kongresa TU se je pridružil izjavi Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, ki izraža solidarnost tuniški generalni federaciji dela. V tej izjavi je nadalje izrečen protest proti aretacijam tuniških sindikalistov, proti nasilnim ukrepom, ki so bili uvedeni v Tuniziji in proti omejevanju svobode v tej državi Ameriške volitve NEW VORK, 28. — Voditelji ameriške republikanske in demokratične stranke v Texasu se niso mogli odločiti, katere delegate naj pošljejo na kon-greš obeh strank v Chicago, Končno so privrženci Tafta i-menovali delegacijo 35 članov, ki podpira Tafta in tri, ki so naklonjeni gen. Eisenhowerju» Pristaši Eisenhowerja pa so imenovali delegacijo, v kateri je 33 članov za Eisenhovverja, 5 pa za Tafta. Pri včerajšnjih izbirnih volitvah v Floridi se je pokazalo, da bo senator Russell lahko računal najmanj na 19 delegatov Izmed 24. ostalih pet delegatov bo verjetno podprlo senatorja Kefauverja, Električno glasovanje PARIZ. 28. rodna sku ! s tam zelo olajšal sprejem sporazuma o znižanju raznih vrst dovoljenega orožja. Ugotovil je tudi, da je glavni smotar določitve najvišje ravni vseh oboroženih sil ta, da se prepreči neravnovesje sil, ki je nevarno za mir in mednarodno varnost. Obstajata dva načina, je izjavil Cohen, da se odpravi sedanje neravnovesje sil. Prvi ob staja v tem, da se poveča mo; svobodnega sveta tako, da b< enaka ali po potrebi višja kot moč sovjetskega bloka. Drugi način, za katerega so Združene države, Velika Britanija in Francija, pa obstaja v omejitvi oboroženih sil jn oborožitve na taki višini, da se prepreči neravnovesje moči. Tudi britanski delegat je izrazil željo, da Sovjetska zveza ne zavrne tega predloga, kot je to storila pri prejšnjih predlogih in poudaril izvedljiv anačaj sedanjega predloga. \ Adut. Turner Joy (levo), dosedanji vodja zavezniške mirovne delegacije v Pan Mun Jomu u razgovoru 5 svojim naslednikom generalom Harrisonom. Po predaji poslov gen. Harrisonu bo adm. Joy odpotoval v ZDA in prevzel tam vodstvo pomorske akademije v Annapolisu. IZMENA POVELJNIKOV ATLANTSKE VOJSKE Demonstracije 1 Franciji Policija je zaplenila na tisoče izvodov dveh levičarskih listov, ki sta pozivala prebivalstvo, naj demonstrira proti Ridgwayu * Številne aretacije v Parizu in Marseillu PARIZ, 28, —- Policija je danes aretirala kominjor-misUčnega poHanea Jacque Duclcsa, ker je našla v njegovem avtomobilu nabit samokres, v zvezi s ta aretacijo notranje ministrstvo ni dalo nobene izjave PARIZ, 28, — Pariška policija je danes zjutraj zaplenila vse izvode pariških komunističnih listov «Huroanite» in «Li-beration«. V zvezi s tem ukrepom ni bi. lo objavljeno nikakršno pojasnilo, toda dobro poučeni krogi menijo, da se ie hotelo $ tem vsai začasno preprečiti kampanjo imenovanih listov proti gen. Ridgwayu, Oba časopisa sta namreč obnovila pozive na pariško prebivalstvo, naj bi ob 18.30 uprizorilo m Trgu Repu-blike veliko manifestacijo preti novemu vrhovnemu poveljniku atlantskih sil, čeprav je bilo to zborovanje le prepovedano od oblasti. Uradni list francoske komunistične partije «Humanite» je že včeraj objavil pod velikimi Francoska narodna Skupščina je včeraj načelno pristala na to, da se v zbornici mentira električna priprava za glasovanj? in štetje glasov. Na ta način bi na vsakem sedežu pritrdili primeren vzvod, ki bi bil povezan 1 glavnim okvirjem, na katerem bi se tako, po glasovanju pokazali. točni izidi. Čeprav se ie večina izrekla za to napravo, so se nekateri člani parlamenta upirali električnemu glasovanju v glavnem zato, ker bi gradnja takšne naprave zahtevala okrog 70 milijonov frankov izdatkov. Nezadovoljstvo nemških upnikov LONDON. 28. — Kakor pUe ((Financial Times«, so nemške ponudbe v zvezi s predvojnimi dolgovi, ki znašajo 2,600.000.000 dolarjev, tako «beraSke», da jih upniki ne namera jo vzeti v poštev niti kot podlago za nadaljnja pogajanja \VASHINGTON, 28. — R0 informacijah senatorske komisije za določanje kreditov, je komisija za atom-ko energijo pospešila proizvodnjo atomskih orožij. Gre za tajne seje, na katerih bodo določeni novi fondj v te namene. Predsednik komisije za atomsko »ilo Gordon Dean je dejal, da je med «pri-pravami«, s katerimi so eksperimentirali v Nevadi, ena zelo važna. Dean se ni spustil v podrobnosti. i iii " ; : ‘-Sli; iii GOSTJE SO V SLABI 16R1 IZKORISTILI TRI NAPAKE OBRAMBE Anglija - Švica 3:0 (1:0) Gledalci so zapustili igrišče 15 minut pred koncem tekme • Mnogo slabšo tekma kot v Florenci in no Dunaju Predlogi za razorožitev ■ nEW YORK, 28. — Britanski delegat Sir Gladwyn Jebb Je v imenu treh zahodnif* sil danes predložil razorožitveni komisiji Združenih narodov predlog, po katerem naj bi se zmanjša-le oborožene sile posameznih držav ra manj kot en odstotek njihovega prebivalstva. Po tem predlogu bi smele imeti Sov-jetska zveza. Združene države m Kitajska pod orožjem od e. nega milijona do poldrugega milijona mož. medtem ko bi bilo za Francijo in Veliko Britanijo določena meja od 700.000 do 800.000 mož; za druge države bi se določilo to število po istem načelu. Predlog treh držav. vsebuje tudi določila za znižanje oborožitve, za prijavo in overovitev oboroženih sil, za prepoved in izločitev orožja za masovno uničenje in jamstva proti eventualnim krčitvam. Ameriški delegat Benjamin Cohen je pozval sovjetskega delegata, naj sprejme novi predlo« tn izjavil, da morajo Prlza(lete države predno bi btli podpisani sporazumi o razorožitvi, resno sprejeti obvez-n,i ' 86 na bodo poslužtlc s) al|*r°inje s silo kot sredstev njihove politike Cohen je tudi opozoril, da je nkravno pogoj za predloženo znižanje ob-orozenih sil ureditev korejskega vprašanj« in v določanem obsegu obnova mirnih prilik p<> vsem svetu. Cohen Je nato poudaril važnost novega razoro-žitvenega načrta treh zahodnih sil in opozoril, da bi &e na ta način ameriške oborože-ne sile zmanjšale za več kot petdeset odstotkov in da bi se ANGLIJA: Merrick, Ram»ey, Eckersley, Wrigbt, Froggatt, Di-ckinson, AUen, Seweli, Lofthou-se, Bany, Fl»ney. ŠVICA: Preiss. Kernen, Bo- cquet, Neuko ra, Fggimaao, Schmicthauser, Ballaman, Huegi, Baker, Pasteur, Fatton. SODNIK: L. Baert (Belgija). Anglijo je premagala Švico Z izidom 3-0 (1-0), Lahko rečema, dg sta tekmo odločali o b ram bi, Angleška je dobro dr. žala vse napade, domačini pa so iz treh, napak utrpeli tri Stole. Tekma ja bila zelo slaba. V drugem polčasu so> tisoči gledalcev zapustili stadion, ko je manjkalo do konca ie polnih 15 minut. Angleški novinarji, ki so spremljali moštvo, so brez obotavljanja dejali, da je bila da. našnja tekma tehnično mnogo slabša kot igra v Florenci tn na Dunaju. Angleška zmaga je popolnoma zaslulena vsled spretnosti v izkoriščanju nasprotnikovih napak- S« enkrat je Nat Lofthouse, srednji napadalec Anglije, q katerem so mnenja tako različna, bil junak dneva. Zabil je dva gola, medtem ko je tretji bil delo desnega polkrila Sevoetla. V prvem polčasu se je Sulce pred 30.000 gledalci dobro branila. Angleii niso našli pravega ritma igre. Iz kota bi v 2. minuti domačini kmalu dali gol. Angleii so prišli f no*-stvo v 13. minuti zaradi napa. ke vratarja Preissa, ki je zgrbili togo, ki je letela prati vratom. Ni je zgrešil Seioell, fci je brez oklevanja streljat v mrežo. Angleški pritisk »e je nadaljeval, prekinjen včasih od požrtvovalnih pfctlnapadov“do: matih. » a V drugem polčasu so gostje dominirali, vendar so napadal, ci belili grešiti v pooem- i cdločnosti .strela A uBc z izkoristiti prešlozko 1 kril. vrsta. Med 5. in 10. ptimito je StE ca izsilila tri kote, toda angleška obramba je dobro čistila. Rol) je bil spreten v 5. minuti Lo/thouse, ki je po streljanem kotu dobil od svoje obrambe žogo, jo peljal skoraj do nasprotnikovih vrat in streljal mimo neodločnega vratarja Preissa, ki je bil izven vrat 2-0. Mnogi gledalci viso videli tretjega gola. Lofthausc je pr«. jel togo v višini enajstmetrovke, predrlblal nekaj nasprotnikov in z f metrov neubranljivo pretresel mrežo. Takoj nato je sodnik Baert (Boleri,w) žvižgal konec. Angleži bodo odpotovali jutri v London, Švicarji pa v Ankaro, Icjer bodo igrali proti Turčiji. Tekmi je prisostvoval tudi marš a! Montgomerv. vo) ter vratarja. Obe obrambi I zvez. Sestanek ho danes zve. sta bili slabi: o tern jasno pri, ča veliko število golov- Italija - Amerika v nogometu? NEW YOHK, 28. — Ameriško nogometno moštvo, ki bo zastopalo sivojo državo ne olirm. piiskih igrah, misli ;o Helsinkih odpotovati ra turnejo P° evropskih deželah. Italijanska nogometna zvgza je že dobila pnidiog za meddržavni dvoboj Ainei ika-Italija. Turneja okoli sveta igralcev Harlem Globetrotters CHICAGO, 28. — Profesionalno košarkarsko moštvo «Harlem Globetrotters« bo odpotovalo 31, maja iz New Torka na turnejo okoli sveta, Prvi počitek bo v Londonu, kjer bodo igrali v Jestih dneh osem tekem. Nato se bodo črnci ■preselili še V Belgijo, Holandsko, Francijo, Nemčijo, Svicd, Italijo, Portugalsko, Španijo, Grčijo, Maroko, Alžtf, Tunigljo In Egipt Zatem sledi vrsta te. kem v Aziji. Po gostovanju na Japonskim, Formozt, Filipinih tn Havajskih otokih se bodo »Globatrotters« vrnili 8. oktobra v Nevv York. Na njihovem dolgem potovanju bodo spremljani od profesionalnega moliva gCelties, stal««*« nasprotnika na turneji. Davisov pokat Spored četrtfinala čer. Razpravljalo se bo o ustanovitvi mednarodnega organizma, ki bi skrbel za povezavo med državnimi zvezami. Pred dokončnim sklepom bodo o tem pismeno obvestili vse federacije, ki niso posale svojih za-sfcpiaikov s Zutrich. 70 dirkačev povabljenih na kolesarsko dirko „Po Švici'1 28. — 70 kolesarskih go povabili na dirko Od teh je 38 tujcev, tudi vsi najpopu-asi sveta. Znana je edino ekipa Luksembur. postavi Lichen, Gold-id, Diederlch, Bintz in Nastopili bodo tudi Al- Z vseh vetrov O Pred 22.000 gledalci je nogometna reprezentanca Romunije premagala Poljsko z rezultatom J;Q (0;0). O Skoteka je porazila dan-sko nogometno reprezentanco z 2:1 (0:0), Tekmi je prisostvovalo 38.000 gledalcev. O V mednarodni košarkarski tekmi med žensko študentsko ekipo CUS (Centro univ ersi-tario sportivo) iz Bologne in domačo «Lokomotivcv so zmagale Zagrebčanke z rezultatom 43:11 (28:27). «Lo-komotivan je lani igrala v Bologni z ekip o CVS neodločeno 33:33. O Olimpijski komite Jugoslavije je sklenil, da se bp olimpiode v Helsinki udeležilo ederog sto športnikov, in sicer nogometaši, lahko-atleti, veslači, telovadci, boksarji, rokoborci, vzdigovalci uteži, kajakaii, jadralni letalci, plavalci, vaterpolisti in strelci. O Osma partija šahovske-ga dvoboja med Pilnikom in Miličem se je končala neodločno. Tako je končni rezultat dvoboja 5:3 zg. Ptlnifcn, Piimfc je štiri partije dobil, dve izgubil, dve pa remiziral. LAHKA ATLETIKA Wolf: 58,66 m v metu kladiva FRANKFURT, 28. — Štiridesetletni nemški pek Karl Wolf je na lahkoatletskem tekmo, vanju v Karlsruhe dosegel v metu kladiva najboljši letošnji rezultat na svetu. Največjo razdaljo je dosegel v tretjem metu z 58,56 metrov, pred tem p« je vrgel dvakrat zaporedoma 58.44 in 58,52 metrov kar kaže da je Wolf v sijajni formi in da ni le slučajno enkrat uspel. Aga Khan četrtič zmagal s svojim konjem ca „Derliyju‘‘ EPSOM. 28. — 400.000 gledalcev je prisostvovalo danes 172. «Derbyju». Med triintridesetimi konji je zmagal ’Tulyar s tričetrt konjske dolžine pred «Gay Time«. Zmagovalčev čas je bil 2:36.4, nekaj slabši od rekorda proge, ki ga že 70 let nihče ni uspel zrušiti. Tulyav je last Aga Khana, ki ie doslej že Štirikrat amagal s svojimi konji na tem največjem tovrstnem tekmovanju sveta. Proga je bila dolga 2400 metrov. naslovi, da je besna množica v nekem pariškem predmest. ju preprečila Ridgwayevemu Epremstvu potoveoje skozi pa. riz. List je nadalje ponovil obtožbe, da prihaja poveljnik čet. ki so na Koreji sežigale žive: otroke, ženske in starce, v trancijo, da bi pripravil novo napadalno vojno proti SZ. Preteklo nedeljo je policija aretirala Andreja Stila, odgovornega urednika tega lista, in sicer pod obtožbo, da izziva nerede . Oba lista sta bila zaplenjena se pred zoro. Številne skupine policijskih inšpektorjev in a-gentov so obiskale železniške postaj in razprodajalnice časopisov ter zaplenile več sto kilogramov izvodov. Nad 20 tisoč policijskih agentov je bilo danes naučenih, kako naj ravnajo, v primeru, da bi prišlo v Parizu do neredov. Glasnik notranjega ministrstva je izjavil, da bodo METROV VZPONA BO SPREMENILO LESTVICO OČITEK V BENETKAH pred naltežlo etapo :e'- ilci se počutijo dobro in kujejo načrte - Spre-jem pri županu ln obilno spanje: edino opravilo dneva TOČA GOLOV NA BEOGRAJSKEM STADIONU Partizan Lille 8-4 (3-3) BEOGRAD. 28. - Pred 36.000 gledalcev ju domači Partizan por*zil francosko nogometno enajsforico Lille z rezultatom 8-4 (3-3), Francozi so prikazali lepo, hifro in učinkovito igro. Partizan si je zagotovil zmago proti koncu drugega polčasa, ko so gostje zaradi utrujenosti popustili. Pri obeh moštvih st« sa odlikovali napadalni vrsti (Francozi odlično Igrajo z (d** dvobojev; Francija-Argentina v Parizu, Beigija-Svica v Belgiji, Itallja-Anglija 'v Italiji ter Danska-Nemčija v Nemčiji. vsem VELIKO PRESENEČENJE NA TENIŠKEM TURNIRJU V PARIZU Sturgess porazil Savitta PARI3, 28. •— Na tuniškem tekmovanju za prvenstvo Fran. esij* so »beležili d»ne& popoldne veliko presenečenje. Južno-«Uzi»k,L igralec Erič Sturget* je porazil irenulno najboljšega Američana Dicka Savitta. Zmagov ako je igral skoraj grl match na cspoviu črti in Je pogosto preigral Savitta, ki je prihajal pogosto na mrežo. Pro, tl koncu Je Američan bil de-morallziran, sprejel je celo m-sprotrtkovo igro. S tern Ju bi) izgubljen. Tehnični rezultat; Sturgees-Savitt 8-3, 6.8, 4-8, 8-6, 6-3. Zaradi dežja nUo mogli odigrati matcha Mu!)oy - Drobny. Ko je dej pojenjal, so odigrali nekaj iger mešanih in ženskih parov. • Zastopniki 13 držav raipravljojo o nogometu ZUERICH, 28. - Ob priliki meddržavne tekme Švica . Anglija, »o je zbrali v Zuerichu zastopniki 13 evropskih nogometnih (Od našega dopisnika) JiENETKE, 28- r" Pisali «mu !žc o težki preizkušnji, ki čaka jutri preostale tekmovalce «U1-dTtalia«. Danes zjutraj je sod, j v vseli hotelih, na-mir|p. Tekmovalci so ivaM in vadmj tihi tn zamillje. lomitakn etap* zadaja skrbi: tistim, ki so na vrhu ln tudi zadnjim, ki pogo-sto ne pridejo na cilj v predpisanem času in morajo po naporu za plačilo d°n)ov, V taki nevarnosti s« prvenstveno Spanci, ki so poleg Avstralcev dokazali, da se morajo še mnogo naučiti preden bodo ko* vozačem Belgije, Franoije, Italije in Švice. Coppi bo Jutri sam » svojimi pomočniki Piagzo, Carreo, Pe. truccijem ln Geminianijeiu. Branil bo prvenstvo. Morda bi zanj bilo bolje, da bi im«l Pmd seboj nekaj vozačev, ki mu ne bi mogli sicer ogrožati prvega mesta, s katerimi bi pa vendar mogei računati, ker bi hoteli obdržati svoje osebne pozicije vsaj preko Dolomitov. Vendar Faustu ni žal, da stvari stoje tako. Zanj več velja, da čuti po dolgem času na svojih ramenih roz* majico kot tisoč majhnih zvez in nenapadalnih paktov. To si lahko privošči, ker j« moča«. Za dolomitsko etapo predvidevajo načrten napad na Cop-pija, Vozači že dalj časa medsebojno pomagajo takim, ki bi bili v hribih potrebni, vedno pogosteje švigajo maserji in drugi posredniki od enega do drugega. To bi bil že drugi letošnji dogovor. Prvi je včeraj propadel zaradi neučakanosti nekaterih asov, Baje je bilo domenjeno, da nihče ne bo for-siraj, dokler karavan* ne b° le nekaj kilometrov pred Benetkami. Ne Kuebler, ne Bartall, ne Kobiat nimaj0 takega zaostanke prebujeni j ka, da bi obupali nad uspehom. Zadostuje, da enemu od trojice uspe beg, v etapi, k° Coppiju nihče ne bi mogel nuditi prave pomoči, da bi nastale borba dveh ljudi, v kateri je šestminutna razlika naravnost majhna. Odprte so vse možnosti: celo švicarska aliansa obeh K, Kueblerja in Kobleta, čeprav je ta, resnici na ljubo. Je najmanj možna. Zbor spremstva m vozačev na beneškem magistratu, kjer Je župan po spodbudnih besedah povabil prisotne, na) sežejo po obloženi mizi, Prošnja je imela znatno več uspeha kot pozdravni govor. Na običajnem obisku pri tehničnih direktorjih hiš nismo Izvedeli nič novega. Vsi so v for. mi, se dobro počutijo in mislijo n« jutri. Cesta, ki bo peljala preko gorovja (tekmovalci bodo skup-no vozili navkreber 6000 me-trov), je pretežno netlakovana in bo precej prašna. Tej etapi »ledi še devet dni vožnje, Ako bi jutri zvečer noložaj ostal ne-izpremenjen, imajo ostali še vedno nekaj upanja: na sporedu je še težka etapa na kronometer ter en dan gorske vožnje. V Benetke sta prispel* predsednik UVi Rodoni, t«r tehnični komisar Binda. Sledila bosta dirki do Bolzana, da bi se prepričala o formi italijanskih tekmovalcev. To jima služi za časopisoma «Humanite» in «1 oerstion* legalno postopali, ker st« kršila vladne odredba n prepovedi manifestacij proti Ridg-Glasnik je poudaril, da .le bilp mobiliziranih 30 tisoč policistov, ki bodo razpršili vsako skupino ned štirih oseb, jim zaplenili osebne izkaznice m aretirali vsakogar, ki bi nosil orožje. Inozemee, ki bi se priključili demonstracijam, bo. do izgnali iz države. Medtem so v Marseillu are urah 11 oseb, ker so ponoči lepilj protiameriške manifeste po zidovih. Ob 18.30 se je danes spopadla v Parizu skupina demonstrap-tov s policijskimi agenti. Demonstranti so bili oboroženi « palicami in so vzklikali: «Proč z Ridgwayem!» Napadli *o policijo, ki pa jih je potisnila v stranske ulice in razpršila. Več oseb, med niim; nekaj žensk, je bilo aretiranih. Kakor poročajo, ge ie vedno zbirajo »kunine demonstrantov, zlasti v pariških predmestjih. Policija je doslej aretirala nad sto oseb. Ob 19.45 so izgredniki prevrnili policijski avtomobil na Borznem trgu. Manifestantl so napadli policijo s kamenjem in pahcami. Da biJih razpršili, so policisti izstrelili nekaj rafalov y zrak. Pri vseh teh spopadih Je bilo la|e ranjenih okr°e 200 policijskih agentov. Dvajset od teh so morali odpeljati v bol-nico. Po zadnjih poročilih ja poli-cija do 20,15 aretirala 612 eseb, Gen. Ridgway je odšel danes «a sedež atlantskega poveljstva, obiskal tam razne urade in se zadržal v razgovoru z bo-dočimi sodelavci, Castnikt atlantske ca povelj-stya bodo priredili jutri poslovilno večerjo gen, Eisenhower-,tu. y petek bo gen. Ridgsvav uradno prevzel vrhovno poveljstvo SHAPE. V soboto b0 Ei-senhovver zapustil Pari- jn odpotoval z letalom v Washina-ton. Število ranjenih demonstrantov ge ni znano, todp glasnik kominformistične stranke je izjavil, da je zelo mnogo ranjenih demonstrantov, ker se je policija poslužila orožja, Očividci trdijo, da Je policija uporabila orožje, ko se i« znašla v nevarnosti pred množico demonstrantov. Notranje ministrstvo )• potrdilo, da ao »• agenti zatekli k orožju, da pa so streljali v zrak, ne da bi koga ranili, O spopadih med policijo in demonstranti poročajo tudi iz drugih francoskih mest, tako Iz Marseillea, iz Versaillesa in Nice, kjer je morala policija uporabiti bombe za solzen je, da je razpršila številne demonstrante. Tudi tu je bilo okrog dvajset ranjenih. določitev ekipe za Tour de France. Jutri zvečer vam bomo lahko marsikaj povedali, GIAMPIETRO TOSSATTI Nacionalistična Kitajska prijavljena na olimpiado HELSINKI, 28. — Nacionalistična Kitajska je službeno sporočila svojo udeležbo na letnih olimpijskih Igrah v H®1-sinkih, Z njeno prijavo je število držav naraslo na 71. Vprašanje je samo, kje bodo Kitajci dobili primerne tekmovalce. DUNAJ, 28. — Dunajska občina je odobrila zgraditev »Zimske športne palače«, ki bo lahko sprejela 15.000 gledalcev, m » * PARIZ, 38. — Poleg Robata in Geminianlja so določili pet ^----------- — „ «o»ih IrancMltih dirkačev, ki bodo nastopili na «Tour de France«; Nello Lau- TUNIS, 28 — Francoski generalni rezident v Tuniziji De Hauteclocque, ki bi moral danes odpotovati v Pari*, ja odložil svojo pot za 24 ur. Vzroki tega odloga niso znani. Tuniško sodišče je včeraj obsodilo na tri leta zapora in na milijon frankov globe direktorja tednika «ElrIrada», Kazen je bil« izrečena pogojno, obtožba pa utemeljena s tem, da je list llril lažne vesti. Medtem se nadaljujejo teroristične akcije. Včeraj Je bila delno razrušana neka oskrbovalna postaja. Na policijsko postajo v Keirouan jo bile sko. zi okno vržena bomba, ki je eksplodirala in ranila dva po KINO V TRSTU Hossetti. 15.30: «Najlepfa*i ^ Magnani, Wa!ter C1U5T'. Ezcelsior. 16.30: »Dekleta 5 , Španija«, Lucia Bo&e, Greco in De FMPPO. . Nazionale: 16.30: «3 puščave«, Erich Von mr«"6 Fenice. 16.30: c... in je brez oasiova«, Dantoe lorme in Bernard Bbf Tj, Fitodrsmmatico, 16.30: SrnI , da maki...«, Walter CTUrUF Marta Ferrero ln C. Arcobaleao. 1S.30: »KrslijfVa,;, stina«, John Gilbert, J*n Astra Rojao. 16.30; «Za5^c5o? Wiiiiam Holden in son* jf Aiabarda. 16,00: »Jastrebi tijo«, A. Steel ln D-Arnjonta. 15.30: »Doevthk : r.je», P. Goddard, B. M*"" Ariston. 16.00: »Parada »Vesela K**?! KdU' Aurora. 16.00: Judy Garland in Gen* ^ Garibaldi. 15.13: ((MaSčer*^. ^ pataza«, Alcover Mona ° A. Dev er e, Ideale. 16,00: »Ljubezen j« š“* A. Nazzari in L, MaJCVS«. , Impero. 15.45: «Pod!eŽ Saiiy Gray in Nigel P*'1 Italia. 16.00: ».Prepovedana M. Lebean. i Kino ob morju. 16.00: »P m. ceste«, Luclano TaiOli.A-^ in C. Ninebi, . ra* Moderno. 16.00: »Smrt m ^ jatvje v Hiroshimi«. _ cl#). Savona, 15,00: »Tovshčhji y dette Colbert in Ch*" yex■ Vlale. 16.00: »Dvoboj . 16.00: A. Relnhod, Rodolfo Azzurro. 16,00: »abofenj^ loto, I. punne, Knok. ra>, Belvedere. 16.00: «Sch^)^pg' Ivonne De Carjo in ®rl 1CVy' Ml * Marconi. 16.00: «Clov*f1 rnjS James Cagmey. Virginia jr, Massimo. 16,00: »Stražnik tov:«. Totč in Fabrizi. Novo cine. 16.30: »Mož za«, Artur De Cordova-Odeon. 16.00; »Manons, S> * ni, C. Aubry. ^ f Radio. 16.00: »Sovražni* sluSa«, San Laurel I” Hardy. , jr Venezia. 13.00: »Trije ve«, Erroi Flynn, Luc;11 san. Ijgrt' Vtttoria. 16.00: »Preki«18 zen«, Dolores de! R'0’ Armendariz. (p Poletni kino Rojan. skonjski kadeti«. Wai‘*V' ri, Carlo Campanlni- * Tagliavini. RADIO .IUUOSLOVA?1 C83K TK» fA 254.6 m ali 117« ČETRTEK. 2». »»J* ra F? 6.45 Jutranja gla*l,8’b,, IJS ročlia. 7,15 Jutranja Poročila. 13.45 Lahka j p'' skq narodne op harmon' c^., J. S. Bacil: Passscalli* vojuc^, 17.45 Iz naše naretk16 » sar;„i iB.co od Save do Dru* vKUitt |nt pesmi. 18.15 HrvaW' pJ prltog. 19.00 igrajo š°naD5 ): a 1 h. 1030 Poročila. !»t>' peročlls. noč. 53.10 Glsjb* TIttST W 306,1 m ali 980 7,15 Poročila. 7,30 Jo l3,co V sba, 11.30 Vesela Sl88*1*;** D« Vi svet. 12,10 ua [( ja redi, Bernard Gauthier, Paoul Remy, Jean Dotto, Lucien Tes-seir«, Izbranih ja doslej 7 članov ekipe, manjka Jih i« pet. »k $ * GENOVA, 28. — Dne 30. in 31, maja bodo tekmovale v sab-Ijanju v Genovi zestopnice osmih držav, in sicer Franclje, Švice, Holandske, Avstrije, Za-hodne Nemčije, Anglije, Belgi. je in Italije. ristl uničili tovorni avtomobil, potem ko so ukazali vozaču, naj stopi iz vozila, ■s * # WASHINGTON. 28. — Minister za trgovino Sawyer Je ob zaključku »mednarodnega trgovskega tedna« izjavil včeraj, da je bil v preteklem letu prekinjen izvoz v Sovjetsko zvezo vseh onih ameriških izdelkov, ki imajo kakršno koli vojaško vrednost. V prejšnjem letu je dosegel ves ameriški izvoz v Sovjetsko zvezo samo 55.000 dolarjev Minister je poudaril. da so podobno nadzorstvo nad svojim izvozom v Sovjetsko zvezo uvedle tudi evropske države. 12.45 Poročila. 13.00 ®r0 ol*®jU tet in pevski duet. 13-3° /M, baletov. 13.45 Rsmf K) 14.00 Poročila, N-1* ,«0»' sba. 17.30 Plesna / o,W GDš Amerike. IM*? rjtirr<- »(I rinviSV; ........................ A prof. Karla Sancina- *n0 v sbena medigra. 20-3° ,, oo 8 ^ 20.45 Lahka glasba. J ski oder - Goldoni: L* vasi, veseloigra * Vl.tct<* Glasba iz revij- 33.«® lodije. 23.13 Poroc'18' tb,‘t 11,0 7.45 Jutranja »“črke#* l!! ska oddaja. Jlf M poje Jacquellne J Zenska rubrika- !»• jtalijK.i1 Kolesarska ^fA^ahka ^ Tretja stran. 16.« r3 K is.oo Orksstcr. 18’*0 gim^T. dirka po Italiji- 1 AmerlkM glasba. 19.00 OIM A i i0 Zdravniški nfve,'rist|čn« *>*, vesti. 30.30 Hom®™ d|rKC-., P v zvezi s ko *”1 jgupinf !Vf Nastop glgdahškc 22.15,,!, (f, ma. 21.3° Koncert^ ^^1^» rodni pregled, ž* 33.30 sebnth dopisnik® glasba. - j > • i roškega j®',Ki,iodil-minjate teh to* %potf r..’srS& aiggft bavna 31.0° ,8LjJ. rodne P*5Jjfl.Bartho}*!*j Mandeisw*&.00 srs&A**- Glavni urednik BRANKO BABIC. - Odg. urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1 6t 6, III nad. - telefon Stev. UJ-SOs In 94-638. — Postni predal 80* — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St *0. — Telefonska gt. 73-38 — OGLASI: od 8.30 1* In od 15 18 — T*l. 73-38 — Cene oglazov: Za vsak mm viSIne v Strini 1 stolpca: trgovski 60, fmančno-upravnl 100, osmrtnice #0 Hr. — Za FLRJ: za vsak mrr, Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT — podrtij.: Gorica III S Pelilco MI., Tel n 33, Koper, Ul. Battlsti 30la-I Tel 70 NAROČNINA; Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. _______________________________________«uneM«p il° S** Fed. ijud. rcoub. Jugozi»vii»i l*v®f ,mu*emsKe**, fft6T’ PoStnl tekoči račun za STO ZVU ZaloJiuitvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 — a* Jugoslavijo: Agencija demokra‘ičns*» “ p.ZG-*’ Ljubljana Tyršcva 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tri- :rta tls 3