Vabimo vas na praznih DELA v Zgoniku
Obnovljena izdaja • Leto XVIII. * Štev. 15 (679) - Trst - 5. avgusta 1966 40 lir pSst'oÀlpou
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
• v»
Ladjedelnica Sv. Marka
se ne sme zapreti !
Nova splošna stavka je še enkrat potrdilo, da ves Trst nasprotuje ukinitvi Sv. Marka in skrčenju ladjedelstva
Trst je še enkrat potrdil, da odklanja sklepe, ki so jih sprejeli v Rimu glede usode ladjedelnice Sv, Marka in ladjarske industrije sploh. Dvodnevna splošna protestna stavka je popolnoma uspela. Geslo vseh delovnih ljudi je: ladjedelnica Sv. Marka se ne sme zapreti ! Ukinitev te ladjedelnica, ki je bila in je ponos tržaškega mesta ter nenado-mestjiv vir dela in zaslužka, bi povzročila neprecenljivo škodo in izgubo. Nobena druga iniciativa ne more nadomestiti ladjedelnice. Tudi morebitna nova tovarna motorjev ne bi mogla pomeniti mnogo. Tudi zato, ker bi bila v zasebnih rokah.
Na velikem delavskem zborovanju, ki je bilo v torek dopoldne, so govorili tajniki vseh treh krajevnih sindikalnih organizacij. Tov. Calabria, ki je govoril v imenu CGIL, je med drugim poudaril: «Spošna stavka je strnjena in navdušena borba, tudi če zahteva žrtve. To naj vzamejo na znanje razni tudi opazovalci, ki so zadnje dni povpraševali, kaj mislijo Tržačani. Trsta se ne da ukrotiti, ko zahteva pravico do življenja. Tržačanom ne ugajajo razni nasveti, ki težijo za tem, da bi osamili delavce in vzbudili v njih nezaupanje in razočaranje. Bistvo borbe je v tem, da se bojujemo za ladjedelnico Sv. Marka, za CRDA in Tovarno strojev in obenem za razvoj ladjedelstva v vsej državi. Treba je sprejeti ustrezne ukrepe, nov petletni načrt, | novo politiko za izvajanje pristaniške dejavnosti. Mi zahtevamo tak načrt ladjedelstva, ki bo ustrezal potrebam države in stvarnim možnostim, zavračamo pa umetne rešitve, ki so si jih izmislili nekateri krogi. To naj vedo tudi tisti, ki se često vozijo v Rim in ki ne rešujejo ničesar».
Tudi ostala dva govornika Fa-bricci in Novelli, sta zavrnila kompromisne predloge in načrte glede skrčenja ladjedelske dejavnosti. Poudarila sta tudi, da razni načrti «za razvoj Trsta» ne prinašajo nič konkretnega in da gospodarstvo Trsta propada.
letalskih oporišč Atlantskega pakta, kar pomeni, da je Furlanija -Julijska krajina v neposredni nevarnosti.
Šele v sredo 27. julija je na vprašanje komunističnih svetovalcev (Nadaljevanje na 4. strani)
Negaliven odgovor
Takoj po bombardiranju Hanoia ùi Haiphonga je skupina komunističnih svetovalcev v deželnem sve-*u vložila vprašanje, da bi zvedela, kaj namerava vldda ukreniti, da bi posredovala osrednji vladi v Rimu zaskrbljenost prebivalstva naše dežele zaradi stopnjevanja ameriške agresije, zlasti še zaradi dejstva, ker je v deželi veliko raketnih in
Blazne zahteve
Saigonski general Ky — lutka ameriškega imperializma v južnem Vietnamu — je zahteval okrepitev vojaških operacij proti Demokratični vietnamski republiki. Zahteval je tudi, naj bi začeli vojno proti Kitajski ljudski republiki.
Zahteve tega pustolovca so tako blazne, da se z njimi ne strinjajo niti v ameriških vodilnih krogih. Vodja demokratske večine v ameriškem senatu Mansfield je zahteval, naj ZDA zavrnejo predloge, ki jih postavlja Ky in naj dokončno izrazijo svoje nesoglasje z njimi. «General Ky ima sicer možnost, da govori, kar hoče», tako je poudaril senator Mansfield, «toda treba mu je jasno oporeči pravico, da vsiljuje obveznosti Združenim državam Amerike».
Tudi senator Robert Kennedy je izjavil, da se mu zdi predlog, ki ga postavlja Ky o napadu na Ljudsko republiko Kitajsko zelo nor. «Iz tega se vidi, da je za vlado ZDA in za ameriško ljudstvo stvar čedalje bolj zapletena in težja».
Kljub temu, da se v Ameriki sami čedalje bolj širi nasprotovanje širjenju vojne v Vietnamu pa kaže, da ameriška vlada soglaša, četudi ne povsem odlkrito s predlogi, ki jih postavlja fanatični Ky. To daje slutiti tudi dejstvo, da nameravajo jeseni sklicati konferenco tujih udeležencev v vietnamski vojni. Na tej konferenci naj bi sodelovali predstavniki ZDA, Južne Koreje, Avstralije, Nove Zelandije in Filipinov.
Generalni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je med svojim obiskom v Moskvi 'izjavil, da odkar obstajajo Združeni narodi, niso nikoli viseli tako grozeči oblaki nad človeštvom. Spričo nevarnosti, ki jo povzroča vietnamska vojna so postala vprašanja mi-
ru in miroljubnega sožitja važna bolj kot kdaj koli prej.
Med tem, ko so v Moskvi razpravljali o pristopitvi 'k reševanju perečih vietnamskih vprašanj pa so ameriški napadalci z vso krutostjo bombardirali kraje severno od 17. vzporednika, t. j. na ozemlju Vietnamske demokratične republike. Prav tisti dan, ko se je U Tant srečal z najvišjimi sovjetskimi državniki so američani izvršili 103 zračne napade na Severni Vietnam. Bombardirali So zlasti področje Haifonga.
V soboto 6. avgusta ob 21,30-
najnovejši dokumentarni film o Vietnamu
“Le eie! et la terre”
V nedeljo 7. avgusta ob 18. uri
koncert pevskih zborov
ob 19. uri - ZBOROVANJE
Govorijo :
poslanka Marija Bernetič
Giorgio Rossetti
tržaški dopisnik lista “l’Unità“
in Mirko Kapelj
odgovorni urednik uDela“
Po zborovanju nastopi
Folklorna skupina Portorož
V soboto in nedeljo zvečer plesna zabava
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Zilotiioititti vojaki v llieman
Moskovska “Pravda" piše: Najdeni dokumenti dokazujejo, da Zahodna Nemčija sodeluje pri imperialističnem napadu
Izredno velik odmev je povzročila novica, da je «Pravda» objavila vest, da se borijo v ameriških enotah v Vietnamu tudi zahodno-nemški vojaki. Glasilo KPSZ je objavilo namreč fotografije in dokumente, ki jih je poslal dopisnik I-van Ščedrov iz Laosa in ki so jih našli pri ameriškem pilotu Den-glerju, 28-letnemu poročniku v a-meriški mornarici, ki se je pred kratkim rešil iz džungle, potem ko je bilo njegovo letalo sestreljeno nad Severnim Vietnamom. «Dejstva in dokumenti,» piše list, «nepobitno dokazuje, da Zvezna nemška republika sodeluje pri oboroženem im-
perialističnem napadu proti narodom Laosa in Vietnama. Častniki in vojaki Rundeswehra, ki jih pošiljajo v Vietnam na podlagi tajnega sporazuma med Bonnom in Washingtonom, se predstavljajo kot tehniki, mehaniki in kemiki. Medtem ko sem bil blizu Sajgona,» piše dopisnik Ivan Ščedrov, «sem iz zanesljivega vira zvedel, da se je več kot sto vojakov Bundeswehra udeležilo bojev proti južnovietnam-skim patriotom že jeseni leta 1964. Ti vojaki so bili dodeljeni posebnim enotam ameriške vojske in v eni izmed prvih bitk so ti zahod-nonemški plačanci izgubili 20 mož.
Prihodnja številka lista bo izšla 2. septembra
Delni pogled na množico, med izvajanjem igre Šentjakobskega gledališča. Poročilo o poteku festivala objavljamo na 4. strani.
med katerimi je bilo nekaj mrtvih in nekaj ranjenih, Za plačilo za sodelovanje v tej umazani vojni pa bonske oblasti upajo, da bodo dosegle podporo ZDA za svoje re-vanšistične načrte v Evropi. Po obsegu svojega vojaškega in gospodarskega prispevka v Indokitajski je Nemčija dosegla drugo mesto za ZDA.»
Dopisnik «Pravde» piše, da so pri Denglerju našli samo začetne črke «D.D.», njegovi dokumenti pa so dokaz, da je iz Zahodne Nemčije. Pozneje so ugotovili, da je to poročnik Dieter Dengler. Njegov za-hodnonemški potni list je zapadel 17. julija 1956, obnovljen je bil 24. avgusta 1964 in podaljšan do 14. januarja 1968. Potni list je podaljšal župan iz Stuttgarta. Iz Deng-glerjevih dokumentov je tudi razvidno, da je po poklicu mehanik. Zato se dopisnik vprašuje: «Kako je mogoče, da je navaden mehanik iz provinci j skega mesta Calw postal član poveljstvo enega izmed najmodernejših reakcijskih borbenih letal komaj nekaj mesecev po podaljšanju potnega lista v Zahod-m Nemčiji?»
«Po drugi strani», piše «Pravda», «pa so našli dokument ameriškega poveljstva, iz katerega izhaja, da je Dengler častnik ameriške Air Force s število 683195. Iz zanesljivih virov izhaja, da je enota Bundeswehra sestavljena iz 120 pilotov iz Zahodne Nemciie prispela v Sajgon poleti 1965. Od jeseni dalje so ti voiaki neposredno sodelovati pri vojaških operacijah proti vietnamskemu in laoškemu ljudstvu.
------------------ 5.8.1966
Strategija NATO
2 • DELO---------------------
Socialistične države
odločno na strani Vietnama
Resen opomin ameriškim napadalcem
Na konferenci predstavnikov držav-članic varšavskega pakta, ki je bila pred kratkim, je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri je med drugim rečeno :
«Ameriški napad na Vietnam je najbolj cinični izraz napadalne politike ameriškega imperializma. Ta izzivalni napad krši mednarodne sporazume in določila listine OZN o človeških pravicah.
Združene države 'so onemogočile izvajanje ženevskih dogovorov iz leta 1954, ki predvidevajo splošne volitve v Vietnamu ter. združitev dežele brez tujega vmešavanja.
Američani so poslali svoje čete v Vietnam z namenom, da zatrejo svobodo in neodvisnost Zločini, ki so jih zakrivili ameriški vojaki in njihovi pomagači, ki uporabljajo napalm-bombe in sipljejo strupene kemikalije, so zločini zoper človeštvo in zelo spominjajo na zločine, ki so jih povzročali hitlerjevci med zadnjo vojno.
Vlada Združenih držav naj ve, da kolikor bolj se bodo množili zločini proti vietnamskemu ljudstvu, toliko večja bo odgovornost in toliko hujša bo tudi kazen.
Izjave ameriške vlade češ, da je pripravljena stopiti k pogajanjem za sklenitev miru, so navadna laž. Te izjave spremljajo zločini, ki se vedno bolj množe.
Šele tedaj, ko bodo Američani prenehali z vojnimi dejanji v Vietnamu, ko bodo začeli upoštevati osnovne pravice vietnamskega ljudstva in ko bodo spoštovali celovitost Vietnama, ki jo predvidevajo ženevski dogovori, bo možno govoriti o dobri volji za rešitev vietnamskega vprašanja.»
V nadaljevanju resolucije držav-članic varšavskega pakta je rečeno : «Vlade Sovjetske zveze, Romunije, Češkoslovaške, Poljske, Nemške demokratične republike, Madžarske in Bolgarije smatrajo, da je nujna akcijska enotnost socialističnih dežel za to, da se omogoči zmago vietnamskega ljudstva. Sleherna od držav-članic varšavskega pakta je pripravljena, da brez obotavljanja napne vse svoje sile ter sprejme vse potrebne ukrepe zato, da pomaga vietnamskemu ljudstvu v boju proti napadalcu.»
Vlade držav, članiv varšavskega pakta so z vso odločnostjo opozorile vlado Združenih držav Ameri-
Rasizem
ne pozna meja
James Williams je bil prvi fant iz Wetumpke, ki je padel v Južnem Vietnamu. Star je bil komaj devetnajst let. Njegove posmrtne ostanke so kakor sto in sto drugih trupel prepeljali z letalom v ZDA. Treba jih je bilo pač pokopati.
To se je zgodilo isti dan, ko so v vseh ZDA počastili vojake, padle v vseh ameriških vojnah..
Dežurni oficir v Wetumpki je na javnem in privatnem pokopališču zaman iskal grob za «vojaka, ki se je vrnil domov»... Prostora ni bilo, kajti vojak James Williams je bil črnec.
«Žal, toda prostora ni» Tako se je glasil odgovor.
Župan Wetumpke je nato osramočen velikodušno ponudil prostor v zapuščenem delu pokopališča, namenjenem za nujne primere in nesrečnike.
ke, da pada nanjo odgovornost pred vsem človeštvom za morebitno razširitev vietnamske vojne in za vse posledice, ki bi ji utegnile slediti, izjavile so tudi, da popolnoma soglašajo v tem, da je treba vietnamskemu ljudstvu nuditi vsestransko moralno in gmotno pomoč ter da bodo, ako bo to po.
Prejšnji teden se je v Beogradu sestala komisija za razvoj in reorganizacijo Zveze komunistov Jugoslavije. Novi sekretar Todorovič je v uvodnem govoru med drugim poudaril, da se mora Zveza komunistov, če hoče voditi reformo družbe v tej fazi tudi sama reformirati. Dejal je tudi, da komisija ne sme začeti pri praktičnih orgamizacij-skih vprašanjih Zveze v ožjem pomenu, pač pa je treba obravnavati temeljna vprašanja o mestu, vlogi in naravi Zveze v tej etapi socialističnega razvoja jugoslovanske družbe in na temelju znanstvene analize preučiti pomembna vprašanja kot so družbena' bit delavskega razreda in delovnega človeka v sistemu samoupravljanja, sodobni procesi intenzivnega razvoja samoupravnih socialističnih, družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov, objektivne zakonitosti in tendence razporeda naprednih in nazadnjaških sil in — seveda — vsa dosedanja praksa Zveze komunistov.
Todorovič je nadalje poudaril, da je zgodovina razvoja samoupravljanja in neposredne demokracije pravzaprav zgodovina spopadov z birokratskimi in malomeščanskimi, liberalističnimi in drugimi protisocialističnimi silami in tendencami. To je zgodovina premagovanja številnih protislovnosti, lomljenja odporov in odstranjevanja ovir, ki so delovnemu človeku preprečevali njegovo napredovanje k centralni poziciji v družbi, na kateri naj bi bil postal glavni činitelj.
Todorovič je tudi podčrtal, da bi bilo treba o vseh vprašanjih začeti splošno in javno partijsko debato, v kateri bi sodelovali vsi člani, organizacije in komiteji. K debati naj bi pritegnili 'tudi razne znanstvene institute, drage institucije in
trebno — in ako bo to Vietnamska demokratična republika zahtevala — omogočile prostovoljcem, da gredo na pomoč Vietnamcem.
Vlade držav-članic varšavskega pakta odločno obsojajo vse akcije ZDA, ki težijo po tem, da bi razširile vojno tudi na področje Laosa in Kambodže.
organizacije ter vse, ki lahko v tem pogledu kaj pripomorejo. Z angažiranjem vsega članstva bi začeli dosledneje uresničevati prakso, ki je tudi doslej veljala v ZKJ, a v premalo razviibi obliki, da se idejni in drugi dialogi ne zapirajo v okvire organizacije. Zvezo komunistov je treba odpreti, razprava pa naj seže do delovnega mesta, do prakse delovnih ljudi.
V diskusijo, ki je sledila referatu Todoroviča, je poseglo več članov komisije. Mitja Ribičič se je zavzel za to, naj bi v razpravi proučili, kako bi morala ZK delati v večnacionalni skupnosti, v kateri obstajajo organizacije po republikah. Vladimir Bakarič je izrazil mnenje, da je poglavitno, postaviti ZK v organizacijskem pogledu v nove odnose, ustvarjene v družbi. Zato je treba obnoviti razpravo o teoriji partije, pregledati celotno organizacijsko strukturo in jo postaviti na nove temelje. Vida Tomšič pa je poudarila, da ne bi bilo treba ponovno pretreasti splošno sprejetih stališč VIII. kongresa in programa ZKJ, pač pa da je potrebno za-čti pri izhodiščih, ki jih Vsebujejo temeljni dokumenti ZKJ. Poudarila je tudi, da se ZK prepočasi prilagaja novim razmeram in da prepočasi uresničuje stališča iz svojih dokumentov. V ZK je prišlo do spopada s pojavi, ki navajajo k etatističnim in birokratskim rešitvam. Sedaj se je treba pogovoriti tudi o tem, kako odpreti proces, ki bo omogočil, da bodo v ZK mladi ljudje in delavci idejni nosilci demokratizacije te organizacije. Ko je govorila o vprašanjih samoupravljanja pa je poudarila, da so določene sile z besedami malikovale samoupravljanje, da pa so v bistvu nasprotovale njegovemu samoupravljanju.
Moskovska revija «Navoje vremja» je pred kratkim objavila zelo zanimiv sestavek o strateških perspektivah NATO. Kljub temu, da se je v zadnjem času marsikaj spremenilo in da Francija izstopa iz NATO — kar tudi po besedah ameriškega zunanjega ministra Ruska predstavlja «hud udarec v srce svetosti mednarodnih sporazumov» — je sestavek še vedno aktualen.
Za poglavitno torišče morebitnih vojaških akcij NATO velja srednjeevropsko, t. j. ozemlje Zahodne Nemčije, Francije, Belgije, Nizo-zenske in Luksemburga, Velika Britanija, ki gravitira k temu torišču, je izločena v posebno področje. Iz poročil, objavljenih v tisku, je razvidno, da je na tem torišču nad 25 divizij ikopne vojske NATO s številnimi enotami za ojačenje in kakih 3000 letal. Na tem področju je zbrana tudi večina operativno-taktičnih raket z atomskimi konicami, ki so spravljene v skladiščih pod zaščito ameriške vojske.
Milijon vojakov NATO v Evropi
Poglavitna združena sila NATO na srednjeevropskem vojaškem torišču je po pet divizij sedme ameriške armade in enajst od devetnajstih divizij zahodnonemške vojske (bundeswehra). Vse so opremljene z najmodernejšo ameriško vojaško tehniko. Razen tega so na tem torišču pripravljene tri divizije britanske renske 'armade in dve francoski diviziji. Po podatkih v tisku je v srednji Evropi zbranih približno milijon vojakov in oficirjev oboroženih sil NATO.
Za materialno in tehnično zavarovanje in preskrbo te velikanske vojske in vojaške tehnike so opravili veliko dela preden so uveljavili tako imenovano infrastrukturo. S tem izrazom označujemo v letih obstoja NATO vzpostavljeno omrežje letališč, vojaških pomorskih baz, zvez, cevovodov, skladišč nafte in bencina in raznih drugih skladišč, orodij za izstreljevanje raket, pristaniških naprav, transportne opreme, komandnih centrov itd. Po podatkih revije «Wehrkunde» so znašali gradbeni stroški NATO za ta velikanski kompleks naprav že ob koncu leta 1963 približno 2.680 milijonov dolarjev.
Ameriška vojska je uvedla na ozemlju srednje Evrope razvejen sistem zaledne službe, naslonjen na atlantska pristanišča.
Treba je poudariti, da izrazi «zaledna služba» in matefialno-tehnič-na preskrba» v sodobnih razmerah ne ustreza vsebini, ki so jo imeli nekoč. To se je pokazalo povsem jasno že med drugo svetovno vojno, ko je materialno-tehnična preskrba dostikrat opredeljevala tako roke kakor tudi tempo največiih operacii strateškega pomena. «Re-view military general», poudarja, da «načrti zaledne preskrbe usmerjajo, po potrebi pa tudi vnaprej določajo strateški manever».
Po mnenju atlantskih strategov mora biti zaledna preskrba oboroženih sil NATO, posebej _ ameriške vojske v Evropi, organizirana pravočasno, že v mirnem času. «Review military general» piše, da morajo
oooooooooooooooooooooooooooo
Petdnevni delovni teden v ZSSR
V Sovjetski zvezi bedo uvedli petdnevni delovni teden. Sklep bo stopil v veljavo 7. novembra letos. V nekaterih krajih, je petdnevni delovni teden že v veljavi. V Permu pod Uralom so ga uvedli 2. julija letos. Moskovska «Pravda» je poročala o rezultatih skrajšanega delovnega tedna ter podčrtala, da so ti rezultati pozitivni. Proizvodnost dela se je povečala in zaradi tega so tudi plače lahko zvišali. List piše, da je v tovarnah, kjer so u-vedli skrajšani delovni teden možno tudi stroje temeljiteje pregledati in nadzirati.
biti na ozemlju Evrope pripravljene rezerve materialnih in tehničnih sredstev za tri mesece ob domnevi, da bi vrhovno poveljstvo NATO v tem času lahko uvedlo kanale preskrbe med Združenimi državami in Evropo, ki bi jih bilo mogoče pretrgati v začetku vojne.
Po uradnih podatkih je zdaj v Franciji kakih 35.000 ameriških vojaških uslužbencev, 189 različnih oporišč, skladišč, letališč, raznih zalednih ustanov in središč.
Iz objavljenega gradiva je videti, da je Francija polna različnih oporišč, skladišč in zalednih ustanov Združenih držav in NATO. Alzacija in Lotaringija, ki mejita na o-zemlje Zahodne Nemčije sta dobesedno nabita ameriških skladišč in oporišč. Največji komoleks skladišč je okrog Verduna. Drago veliko področje zaledne preskrbe meji na obalo Atlantskega oceana z velikima morskima piTstaniščima Bordeaux in La Rochelorn in sega globoko v Chateurouxa, kjer je zelo važno centralno oporišče NATO.
(Po izvedbi vseh sklepov pariške vlade se to stanje bistveno spremeni. Op. ured.)
Eno najvažnejših problemov, ki čaka zaledno službo sodobnih oboroženih sil, ie preskrba velikanske količine letalskih, avtomobilskih in raketnih motorjev s tekočim gorivom tako v bojnih kakor tudi v pomožnih in transportnih enotah. Po računih vojaških revij NATO je treba za skupino armad pripeljati dnevno 6000 do 25.000 ton tovora, od tega približno polovico tekočega goriva in maziv. Tako velikanske količine tekočih goriv je mogoče dobaviti samo po ceveh. Zato so po programu infrastrukture na ozemlju NATO zgradili približno 9000 km cevovodov. Osrednje omrežje cevovodov, dolgo 4000 krn je speljano po ozemlju srednje Evrope.
Spremembe po francoskem politično-vojaškem preokretu
Zahodni tisk obravnava posledice francoske odločitve, da je treba do 1 .aprila 1967 odstraniti z ozemlja Francije štabe, vojaške enote in razne ustanove ZDA in NATO in dotlej zapreti tudi ameriška letalska oporišča, skladišča in druge vojaške objekte.
Zahodna Nemčija je v dobesednem pomenu do vrha polna vojske, skladišč, oporišč in štabov. Bun-deshwer že dolgo postavlja svoja vojaška skladišča tudi na tujih ozemljih, v Franciji, Italiji, Angliji in celo v Španiji, ki ni članica NATO. Ozemlje takih dežel, kakor | sta Belgija in Nizozemska, niso velika, zato niso važna. Materialna in tehnična preskrba ameriške, angleške in kanadske vojske bo morala potekati skozi pristanišča Zahodne Nemci ie, Nizozemske in Belgije, po poteh torej, ki so le malo oddaljena od meja in ki so speljane skoraj vzporedno s «prednjim robom» NATO. Kakor ie pisala za-hodnonemška revija «Štern», taka organizacija v strateškem pogledu nasprotuie slehernemu zdravemu smislu. Končno ie z združeno vojaško organ izaci io NATO kršena tudi ozemeliska celovitost. Nastaja prelom, ki deli dežele NATO v srednji in južni Evropi v dve skupini, med katerima ni mhozemske zveze. Revija «United States news and World report» pi«e. ria govore v nekaterih krogih NATO celo o postavitvi dveh skupin namesto zdra-ženeva poveljstva oboroženih sil NATO v Evropi : severne skupine NATO. v kateri bi bile Zahodna Nemčija. Nizozemska, Luksemburg in Anglija s štabom v Londonu, in južne skupine s štabom v Neaplju, v kateri bi bile Italija, Grčija. Turčija in Sredozemsko morje (to področje bi uživalo oodooro tudi on-dotnih letalskih skupin šestega lad-ievia ZDA). Po mnenju teh krogov bi francoske oborožene sile. ki ne bi bile več nod komando NATO, imele važno vlogo v strategi ji «prednjih meja». Za zdaj je iasno. da Franciia ne namerava sodelovati v strateških pustolovščinah, ki iih snujejo revanšisti na čelu vlade Zahodne Nemčije in njenega bundesh-wera.
Američani v Vietnamu. To naj bi bili nosilci kulture...
ooooooooooooooooooooooooooooooo ’ ooooooooooooooooooooooooooo
Po plenumu na Brionih
Diskusija o mestu, vlogi in naravi ZK Jugoslavije
<8
DELO • 3
5.8.1966
Zrelostni izpiti na slovenskih višjih srednjih šolah
Objavljeni so izidi zrelostnih izpitov na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. (Kot je znano tudi goriški dijaki polagajo zrelostne izpite v Trstu.) Skupno je polagalo izpite 118 dijakov, med katerimi je 19 Goričanov. Uspešno je opra-
vilo zrelostne izpite 47 dijakov, 51 dijakov ima popravne izpite, 20 dijakov pa so odklonili. Najlepši uspeh so dosegli absolventi klasičnega liceja, sledi znanstveni licej. Trgovska akademija in učiteljišče pa sta imela manj sreče.
STATISTIČNI PREGLED JE NASLEDNJI:
ŠOLA	število kandidatov	izdelali	popravne izpite	padli
Klasični licej	18	11	6	1
Znanstveni licej	35	17	15	3
Učiteljišče	24	7	12	5
Trgovska akademija	41	12	18	11
SKUPNO	118	47	51	20
Prof. Vladimir Turina je v izjavi za «Primorski dnevnik» med drugim dejal:
«... Od 7 kandidatov klasične gimnazije v Trstu je uspešno opravilo izpite 6 kandidatov, en sam pa ima popravni izpit iz enega predmeta. Goričanov je bilo 11. Od teh je izdelalo 5 kandidatov, 5 jih ima popravne izpite, eden pa je bil odklonjen. Kandidati na znanstvenem liceju, vsi iz Trsta, so tudi zelo' dobro opravili zrelostne izpite, saj je 17 kandidatov izdelalo maturo. Glede kvalitete pri klasikih je bilo o-paziti prav dobro znanje slovenščine. Prav tako so se odlikovali v latinščini, grščini in filozofiji. Tudi kandidati z znanstvenega liceja so dokazali, da dobro obvladajo slovenščino, dobri so bili tudi v italijanščini in latinščini, še bolje znanje pa so pokazali v znanstvenih predmetih, kar je povsem razumljivo. Uspeh je torej prav zadovoljiv. Dijaki so na splošno pokazali temeljito pripravo. Izidi dokazujejo, da se je večina dijakov resno pripravljala na maturo, da jim je šola mnogo nudila in da so dijaki na splošno dobro dojemali.»
Vprašanje
poslanke Bernetičeve o slovenskih šolah
Vpisovanje v slovenske višje srednje šole
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, 'ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1966-67. Tajništvo liceja na Vrdeljski cesti (Strada di Guardiel-la) 13/L je odprto vsak dan od 10. do 12. ure.
Navodila za vpisovanje so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Seminar
za slovenske šolnike
V okviru 'dogovora mešane italijansko - jugoslovanske komisije o kulturni izmenjavi bo tudi letos seminar za profesorje in učitelje, ki poučujejo na slovenskih šolah na Tržaškem. Letošnji seminar, ki bo trajal od 18. do 27. avgusta, bo v Tacnu pri Ljubljani. Udeležilo se ga bo Skupno 30 šolnikov.
Žal dogovor med Italijo in Jugoslavijo ne predvideva možnosti, da bi se seminarja lahko udeležili tudi šolniki z Goriškega.
Poslanka Marija Bernetič je poslala ministru za šolstvo vprašanje, da bi zvedela, zakaj pet let po odobritvi zakona štev. 1012 od 19. julija 1961, ki ureja šolske ustanove v goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju, niso še bili razpisani usposobljenostni izpiti za profesorje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom.
Naša poslanka je ministra za šolstvo vprašala, ali namerava sprejeti ustrezne ukrepe za čimprejšnjo uveljavitev določil zakona za slovensko šolo, zato da bi zagotovili šoli s slovenskim učnim jezikom redno delovanje.
Kmečki tabor na Opčinah
Kmečki tabor bo tudi letos na Opčinah. Trajal bo tri dni in sicer od 13. do 15. avgusta. Kmetijska zadruga bo skrbela za razstavo strojev in orodja, odbor za upravljanje Prosvetnega doma na Opčinah pa bo organiziral kulturne in zabavne prireditve. Poleg običajne razstave kmečkega orodja in strojev bo tudi razstava domačih vin. Vse tri večere bo igral Lovski kvintet iz Ljubljane. Na sporedu bo tudi nastop dramske skupine z Opčin.
Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Komedija Ribiške zdrahe je v Dolini doživela zelo lep uspeh
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOU
L iiiikmi«
Hval V KOP
V soboto se je Kopru zaključil VIL jugoslovanski folklorni festival. Kot običajno so na zadnji prireditvi tega festivala nastopili znani ansambli Kolo iz Beograda, Lado iz Zagreba in Taneč iz Skopja. Na tej prireditvi je sodeloval tudi sloviti Slovenski oktet iz Ljubljane.
Festivalske prireditve so se začele že v sredo 7. julija zvečer. Tedaj so nastopile grupe izvirne folklore iz Portoroža, Rudanov, Vod-njana, Rase, Galežane in Medulina. Portoroška skupina je izvajala plese Slovenskega Primorja in Istre med. drugim plese in pesmi zapisane na Kozini, v Ospu, Borštu, Padni, Vukih, Šmarjah in Kortah. Gradivo za vse te pesmi in plese je Zbrala znana strokovnjakinja na področju folklore Tončka Maroltova iz Ljubljane.
Skupina iz Rudanov je izvajala značilne istrske plese, med katerimi je tudi ples imenovan «balun». Skupina iz Vodnjana, v kateri sodelujejo pripadniki italijanske etnične skupine, so prikazali plese, ki jih v Vodnjanu plešejo navadno le neoženjeni, pa tudi razne svatovske in karnevalske plese. Med drugim je vključila v svoj spored tudi ples «furlana». Rudarska skupina iz Rase je posredovala takoimenova-ni labinski «balun», skupina iz Galežane, ki jo prav tako sestavljajo pripadniki italijanske etnične skupine, je pela stare galežanske pesmi in plesala ob spremljavi arhaičnih instrumentov. Medulinska skupina pa je posredovala nekatere najznačilnejše in zelo stare medulinske plese. Svoj program je zaključila z «medulinskim balunom»,
Za četrtek je bila na sporedu izbrana folklora dobro znanih ansamblov Marolt iz Ljubljane in Zore iz Opatije. Prvi je imel v programu predvsem slovenske narodne plese, drugi pa plese iz Slavonije, Prigorja in karakteristični «ta-nac sa Krka». Zal, ta prireditev se ni vršila zaradi slabega vremena.
Kot že rečeno, se je koprski festival zaključil v soboto zvečer. Zaključna predstava je bila vsestransko odlična. Udeležba je bila izredno velika. To je še enkrat potrdilo, da se je ta festival močno uveljavil in da bi bilo zares nesmiselno ga ukiniti. Nasprotno, potrebno je, da bi ga še bolj uveljavili.
,,Aida“
na tržaškem gradu
Na tržaškem gradu bodo ta mesec štiri predstave slovite Verdijeve opere Aida. V tej operi sodeluje 500 oseb. Za te prireditve vlada veliko zanimanje. To je tudi razumljivo, saj tega zahtevnega o-pernega dela ni bilo na sporedu med poletnimi prireditvami na tržaškem gradu že celih 13 let.
Gostovanje pevskega zbora iz Križa
Pevski zbor iz Križa bo v soboto 27. avgusta gostoval v mestu Mira pri Benetkah. Nastopil bo na tamkajšnjem festivalu glasila «l’Unità».
Kriški pevci, ki so znani po vsej naši deželi, bodo tokrat ponesli lepo slovensko narodno, umetno in partizansko pesem med italijanske delavce.
Našim dobrim prijateljem voščimo naj večji uspeh!
Izlet
prosvetnega društva »Matjašič"
Prosvetno društvo Marij Matjašič v Barkovljah priredi v nedeljo 21. avgusta celodnevni izlet v Bohinj. Izletniki se bodo ustavili tudi na Bledu in v Vrbi na Gorenjskem, kjer si bodo ogledali Prešernovo rojstno hišo, ki je spremenjena v muzej.
Prijave sprejemajo v društvenem sedežu pri Rumeni hiši v Barkovljah vsak delavnik od 19. do 21. ure.
Ropanje flore in faune na Krasu
«Primorske novice» se pritožujejo zaradi ropanja kraške flore in favne. V listu je bilo med drugim zapisano: «Prebivalstvo sežanskega Krasa vse pogosteje opozarja na vedno številnejše primere pravega pustošenja med različnimi redkimi cvetlicami in drugimi rastlinami, ki so pravzaprav redkost te pokrajine. Izletniki z one strani meje (t. j. s Tržaškega. Op. uredn.) nabirajo cele šope cvetlic in pustoši jo cvetoče grmičje ob cestah. Razpasel se je tudi lov na posebno vrsto zlatih ribic, ki žive v kra. ških lokvah in kalili. Novi občinski odlok o javnem redu bo sicer opozoril tudi na prepoved takega ropanja, vendar pa je dvomljivo, če bo kaj zalegel. Morda bi v precejšnji meri pomagalo, če bi na
obmejne prehode postavili opozorilne table z dvojezičnimi napisi, ki bi opozarjali, da je prepovedano trganje in odnašanje takih rastlin in živalic.»
Tudi mi menimo, da so nujno potrebni strožji ukrepi. Pripominjamo pa, da se tudi na tej strani državne meje vedno bolj množi ropanje cvetlic in ribic. Dovolj je pogledati na nedeljske izletnike. Kaj vse nosijo s seboj, ko se vračajo v mesto! V openskem tramvaju smo že večkrat videli večje skupine dečkov v spremstvu nekega duhovnika. Vsi so imeli s seboj ribice ali v najlonskih vrečicah ali pa v navadnih konzervnih škatijah. Toda to je le en primer. Spričo tega se sprašujemo, kje je potrebna vzgoja?
Tudi na Tržaškem bi morali tisti, ki so odgovorni za javni red in za varstvo naravnega bogastva bolj paziti in da bi morali sprejeti učinkovitejše ukrepe proti tovrstnemu ropanju.
Te vrstice objavljamo tudi zato, ker se utegne pustošenje na kra-škem podeželju ob priliki bližnjih sredpoietnih praznikov še bolj pomnožiti.
Svojčas se je mnogo govorilo in pisalo o službi poljskih čuvajev. Sedaj ta služba obstaja, toda kaže, da ni dovolj učinkovita. Nedeljski izletniki pustošijo tudi travnike in gozdne nasade. Na krajih, kjer taborijo, na zemljiščih, ki so last naših kmetov, puščajo raznovrstne odpadke, škatlje, papir. Zaradi tega se kmetje zelo pritožujejo.
5.8.1966
4 • DELO -
Velik uspeh festivala
“DELA" v Dolini
Goriška kronika
Tudi letošnji festival «Dela» v Dolini je zelo lepo uspel. Kaže, da je ta festival postal že prava tradicija in da uspe tudi brez večje propagande.
Čeravno je bil letošnji festivalski program nekoliko manjši od programov prejšnjih let, je vladalo zanj izredno veliko zanimanje. In udeležba na vseh prireditvah, zlasti pa v nedeljo, je to nesporno potrdila.
V	soboto zvečer je bila na sporedu filmska predstava. Ruska ri-sanica je občinstvu zelo ugajala, žal je film «Španija 1936» odpadel zaradi nepredvidenih zaprek.
V	nedeljo popoldne je bil na sporedu koncert moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Zbor je pod spretnim vodstvom prof. Ignacija Ote izvajal slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi. Občinstvu so najbolj ugajale partizanske pesmi. Te so bile tudi najbolje podane. V nedeljo zvečer je gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Uprizorilo je znano komedijo Ribiške zdrahe. Igro, ki jo je napisal Carlo Goldoni prevedel in priredil pa Mirko Rupel, so Šentjakobčani izvajali zelo sproščeno in doživeto. Tudi sicer težka primorska izgovorjava je bila prožna. Občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo igri, je izvajalce večkrat prekinilo z navdušenimi aplavzi, (če bi bilo ozvočenje učinkovitejše in razsvetljava boljša bi bila komedija vsestransko brezhibna. Sicer pa ne gre pri tem kritika gostom iz Ljubljane.)
V	ponedeljek je bila na sporedu še ena filmska predstava. Bližajoča se nevihta je predvajanje nekoliko motila. Vse tri večere je bila tudi plesna zabava. Igral je orkester «The Jaguars».
Tudi prodaja knjig je rodila lepe sadove, kar je še en dokaz, da vrši naš festival tudi pomembno kulturno poslanstvo.
V	nedeljo popoldne je bilo zborovanje. Deželni svetovalec dr. Karel šiškovič je govoril o perečih aktualnih vprašanjih. Obravnaval je položaj Slovencev v dežali Fur-laniji-Julijski krajini. Dotaknil se je tudi vprašanja ladjedelnice Sv. Marka m drugih vprašanj, ki jih naše ljudstvo živo čuti. Opozoril je tudi na nevarnost, ki jo prinaša vojna v Vietnamu in podčrtali ve-
ooooooooooooooooooooooooooooooo
članek z naslovom «Ob taboru slovenske katoliške mladine», ki je bil objavljen prejšnji teden v «Delu», ni ostal brez odmeva. Značilno pa je, da se je prvi oglasil «Katoliški glas», ki se, kot običajno poslužuje oblike anonimnega pisma, ki naj bi ga napiša.1 «katoliški mladinec». V njem «mladinec» zavrača vsak dialog z nami in predloge o sodelovanju za uresničenje ključnih zahtev slovenske manjšine, ki jih naštevata tako resolucija XVIII. kongresa ZKMI kakor tudi resolucija katoliškega tabora. Odgovorja z običajnimi in že neštetokrat ponovljenimi frazami, češ naj govorimo o «potlačenih» Litvancih in obsodimo «zverinstvo» vietnamskih partizanov.
«Mladinec» piše, da ima «slovenska katoliška mladina jasne poglede na narodnostno vprašanje in jasen program».
Rad bi se ustavil prav ob tej izjavi:
Zakaj?
V prvi vrsti zato, ker ugotovitvi, da je nešteto nerešenih vprašanj naše narodne manjšine ne sledijo imena krivcev (Slov. Skupnost je del večine levega centra v Trstu in Gorici in ta večina noče razpravljati o naših vprašanjih), ne slede pa niti politični predlogi, kako najti izhod iz sedanjega nezado-
liko zaskrbljenost zaradi te nevarnosti.
Poslanec Massimo Caprara, ki je prinesel zborovalcem pozdrave o-srednjega vodstva KPI in tovariša
Zahvala
Vsem, ki so kakor koli prispevali k uspehu festivala «Dela» v Dolini, se najtopleje zahvaljujemo. Se posebno se zahvaljujemo tovarišem, ki so prostovoljno sodelovali pri urejanju festivalskega prostora ali v kioskih, vsem igralcem, pevcem in godbenikom. Zahvaljujemo se tudi družinam v Boljuncu, Dolini in v drugih krajih, ki so nudile prenočišče ljubljanskim gostom in drugim tovarišem.
Festivalski odbor
Longa, se je v svojem govoru dotaknil številnih vprašanj. Med drugim je poudaril, da neupoštevanje pravic Slovencev v Italiji, škoduje italijanski demokraciji. Dober del svojega govora je tovariš Caprara posvetil levemu centru. Posebno močno je poudaril, da levi center ne more reševati številnih aktualnih vprašanj. Kritiziral je vlado tudi zaradi njenega pasivnega zadržanja do vietnamske vojne in zaradi njene brezpogojne podrejenosti ameriškemu imperializmu.
Predlog zakona za štipendije
Pretekli teden so svetovalci šiškovič, Pellegrini, Borsari, Jarc (KPI) in Bettoli (PSIUP) predložili predlog deželnega zakona za štipendije študentov, ki so vpisani na tržaški univerzi. Pod določenimi pogoji zakonski osnutek predvideva od lata 1967 dalje vsoto 150 milijonov na leto za študente. Tržaški študentje bi morali prejemati 200.000 lir štipendije na leto, ostali študentje dežele pa 360.000. Predlagatelji predvidevajo, da bi s 150 milijoni dežela pomagala približno 500 študentom, ki bi se pridružili približno 300 študentom, ki prejemajo državne štipendije.
VZTRAJMIIO
voijivega stanja. Vse se konča nekje pri pozivih na narodnostno gorečnost. Mi pa smo mnenja, da stvarno politično gledanje zahteva od nas, da se začnemo tudi preštevati in ugotavljati, kako se da demokristjanom vsiliti sprejem u-krepov, ki jih naša in vaša resolucija tako lepo naštevata (in ni slučaj, da se skladata).
Diskriminacija na levo pa danes ) le škodi manjšini, ker se je okoriščajo le ljudje, kot je g. Stopper (deželni Odbornik KD, ki je zastopal deželo na mladinskem taboru), ki trmasto vztraja in noče razpravljati o slovenskih strokovnih šolah.
«Mladinec» pravi tudi, da ne odklanja dialoga z nami. V redu, nikjer ni zapisano namreč, da pomeni razgovor idilično objemanje, lahko se razvija tudi v obliki miselnega spopada, primerjanja dveh načrtov, dveh političnih programov in načinov dela. Mi smo prepričani, da so stične točke, ki jih srdite izjave «KG» ne morejo zakriti.
O socialnem nauku trdi «mladinec», da ga katoliški mladinci ima-
Za pravično odškodnino
Deželna svetovalca Jože Jarc in Fulvio Bergomas sta poslala predsedniku deželnega odbora interpelacijo, v kateri ga pozivata, naj posreduje pri družbi Autovie Venete, da izpolni Svoje dolžnosti, do prebivalcev občine Doberdob, ki so bili oškodovani z gradnjo avtomobilske ceste.
Svetovalca se sklicujeta na svojo prejšnjo interpelacijo od 3. januarja letos ter ugotavljata, da družba ni izpolnila nobene obveznosti, o katerih je govoril odbornik za javna dela. Družba sploh še ni priče la pogovorov z lastniki zemljišč, kjer je speljana cesta, da bi jim izplačala odškodnino. Družba prav tako ni asfaltirala pokrajinske ceste pri Selcah, ki je še vedno težko prevozna.
Avtocesta
V soboto 30. julija so uradno ot-vorill avtocesto Trst - Palmanova-Videm. Brez dvemoa je to delo koristno saj bo v precejšnji meri razbremenilo promet proti Vidmu, 'ki se je do sedaj odvijal po cesti, ki ne odgovarja današnjim zahtevam.
Kot navadno so tudi ob tej priliki bili prisotni ministri, predstavniki oblasti in raznih javnih in privatnih ustanov, družb itd. Tudi tokrat rezanje trakov, sprejemi, napitnice, govori o koristnosti cest, ki zbližujejo in povezuje različne narode in države. Zares lepe besede toda dejansko se pozablja na njihov pravi pomen. Že ob vstopu na avtocesto pri Lizertu (v dober-dobski občini) opazimo napise v vseh mogočih jezikih razen, seveda, v slovenščini — ali pa v srbohrvaščini — saj se bo tega dela avtoceste proti Vidmu posluževalo tudi precej jugoslovanskih turistov. Dvomimo tudi, da osebje cestnega bloka in točilnice pri Lizertu pozna slovenski jezik.
Poglavje zas’e pa je odškodnina lastnikom iz Jamelj s strani podjetja Autovie Venete. Že pred tremi leti so predstavniki omenjene družbe obljubili kmetom, da jim bodo polovično vsoto izplačali preden se bo začelo z deli, drugo polovico pa ko bo avtocesta zgrajena. Cesta je .že odprta toda na lastnike iz Jamelj se nihče ne spomni in morajo še nadalje plačevati davke na zemljišča, ki niso več njihova.
jo in da je moderen. O katerem socialnem nauku govori? Pavel VI je govoril o premostitvi kapitalizma, Janez XXIII je v «Mater et magistra» zelo jasen, «Katoliški glas» pa se navdušuje za Francov fašistični režim.
O Vietnamu bi «mladincu» odgovoril le to, da ga vabim na javno debato, kjerkoli in kadarkoli in tam poskusimo to vprašanje (miru in vojne) obravnavati jasno in odkrito. Kdo je napadalec, koga je napadel, kaj delajo ZDA na drugi strani oceana in kaj na tujih tleh?
Zaključni stavek resolucije katoliške mladine se glasi:
«S Prešernom v srcu, odprti sočloveku, odprti zgodovini». Naj si ga «mladinec» še enkrat prebere in naj pomisli, kaj pomeni. Mi smo prepričani, da je med nami le možen odnos, ki ni osnovan na grobem protikomunističnem besu. Katoliška mladina v svetu je razumela nauk zgodovine in pomen sodelovanja z nami. Mislimo, da ne bo slovenska katoliška mladina izostajala. In tu pišem o «mladini», ki je mojih let, in ne o anonimnem «katoliškem mladincu», ki je očitno vse prej kot mlad. Če ne po letih, vsaj po miselnosti...
STOJAN SPETIČ
Praznik našega tiska v Jamijah
Tovariši iz Jamelj bodo 13-14-15. avgusta pripravili v vasi praznik «Dela» in «Unità» z bogatim kulturnim sporedom. Ker poznamo požrtvovalnost in vnemo jametljskih tovarišev, smo prepričani, da bo tudi letošnji praznik dobro uspel.
Prireditev v Sovodnjah
Športno prcisvetno-društvo je na športnem igrišču v Sovodnjah priredilo 23., 24 in 25. julija tridnevni praznik, katerega se je udeležilo več tisoč obiskovalcev. Ob tej priliki je bila otvoritev nove betonske ploščadi, katero so domači pro-svetarji zgradili s prostovoljnim delom in bo služila za košarko in druge športne igre, pa tudi plesne zabave.
V	nedeljo je bilo tekmovanje v briškoli. Prvo nagrado je dobil par Drago in Anton Tomšič, drugo pa par Duzin iz Rupe.
Slikarsko tekmovanje
V
v Steverjanu
V	Steverjanu na Formentinije-vem parku bo 28. avgusta peto deželno slikarsko tekmovanje. Tudi letos se bo brez dvoma udeležilo veliko število slikarjev, saj jih je na zadnjem tekmovanju, ki je bilo leta 1964, sodelovalo kar !58. Slikarjem, ki so že sodelovali na prejšnjih tekmovanjih bo komisija odposlala posebno povabilo.
II.
Že mnogo pred začetkom zborovanja je bila dvorana nabita do zadnjega kotička. Prisotnih je bilo nad 700 delegatov z vsega sveta in zastopanih nad 50 narodov. Samo iz Sovjetske zveze je prišlo več kot 150 mož. Bili so to veči-onma emigranti iz fašističnih držav, ki so se zatekli v Rusijo in se zdaj prostovoljno javili v pomoč Španskim borcem. Med njimi sem spoznat tudi Romana in Albina Mar-vina z Goriškega.
Konferenco je vodil poslanec Komunistične partije Andre Marty, njemu v pomoč pa so bili še Luigi Longo-Gallo, De Vittorio-Nicoletti, Ljubomir Ilič in drugi.
Prvi je spregovoril Marty. Najprej je analiziral dogodke v Španiji, prikazal izdajalsko vlogo uporniških generalov pod vodstvom generala Franca in nadaljeval: „Upor izdajalskih generalov pa bi bil zaman. Ljudska fronta in široke množice španskega delovnega ljudstva bi kmalu obračunale z njimi in pomendrale to golazen. Toda iz-dajavci so poklicali na pomoč Hitlerja in Mussolinija, papeža in vso svetovno reakcijo. In že priteka v Španijo orožje, strojnice, topovi in letala ter se pomikajo proti Madridu fašistične tolpe. Reakcija vsega sveta se je združila, da bi uničila mlado špansko demokratično republiko. Blum, Deladier in Chamberlain bi lahko to preprečili. Tega pa nočejo. S prekrižanimi rokami sedijo na svojih udobnih sedežih in mirno gledajo, kako se tepta pravica in svoboda. Ali naj stojimo tudi mi kot lipovi bogovi in mirno gledamo, kako slavi nasilje svoje orgije? Kaj je naša dolžnost v tem trenutku?”
Po dvorani so se razlegali klici v raznih jezikih: ..Ustanovimo mednarodne brigade za pomoč španski demokratični republiki ! Mednarodne brigade!”.
Množica je postajala čedalje bolj
Stavka
kamnarjev
Stavka delavcev kamnarske stroke, ki se je začela 11. julija, se še vedno nadaljuje. V sredo so se stavkajoči delavci zbrali v Nabrežini na skupščini, na kateri so sindikalni predstavniki poročali o posegu, ki ga je opravil deželni urad za delo, da bi dosegli rešitev spora. Delavci I so sklenili, da bodo nadaljevali stav. ko, dokler ne bo stvarnih jamstev, da se spor reši.
Negativen odgovor
(Nadaljevanje s 1. strani) odgovoril odbornik Stopper, ki je dejal, da deželna vlada ni pristojna za zunanjepolitična vprašanja in zaradi tega ne more napraviti nobenih korakov v tej smeri. Izjavlja pa, da «si želi» mirne rešitve spopada v Vietnamu.
Tov. Sema je v imenu komunistične skupine izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi odgovora odb. Stopperja. Predvsem se nezadovoljstvo izraža, ker si noče deželna vlada prevzeti niti odgovornosti, da bi posredovala pri osrednji vladi zaskrbljenost našega prebivalstva. Nihče ni zahteval od deželne vlade, da bi postala posredovalec med ZDA in Vietnamu, pač pa le, da bi sporočila v Rim, da si prebivalstvo naše dežele želi miru, ker je neposredno zainteresirane pri ohranitvi miru v svetu, saj «o oporišča NATO tako gosta po vsem ozemlju, da bi vsaka nevarna poteza ZDA lahko privedla do velike katastrofe in do mučenja vse dežele.
bojevita. Bojno vzdušje se je stopnjevalo. Nastopali so novi govorniki. Govore so prekinjali medklici: „Proč s fašizmom! Dol s Francom! Dol z Mussolinijem! Dol s Hitlerjem! Živele mednarodne brigade! 'živela Ljudska fronta! Živela Komunistična partija! Živela španska demokratična republika!”
Naposled je povzel besedo zopet Marty in dejal: ..Tovariši, dvanajsta ura bije. Ste pripravljeni stopiti v boj proti krivici in nasilju?
..Pripravljeni!” je odmeavlo po dvorani v vseh jezikih.
..Tovariši! Ali ste pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje v boju nroti fašističnemu nasilju in za špansko demokratično republiko?” ..Pripravljeni! Pripravljeni! Pripravljeni!” je odmevalo vsepovsod.
„Kdor hoče vstopiti v mednarodno protifašistično brigado, naj vistane!”
Slehernega od nas je spreletel srh navdušenja. Vsi do zadnjega smo nlanili pokonci. Zaplapolale so rdeče zastave. Z galerije se je vsulo na stotine letakov in manifestov. Vzklikov ni bilo ne konca ne kraja. Bilo je nekaj nepopisnega. Na koncu je zadonela še Internacionala. Prepevali so jo z navdušenjem kot morda še nikoli v življenju, v petdesetih jezikih hkrati...»
KONEC
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bernetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava: Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046 ; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12
>0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
Ooooooooooooooooooooooooooooooo 0000000000000000000000000000
Španija kliče
(Iz spominov Jožeta Vergana)