79 številka. Ljubljana, v četrtek 6. aprila 1905. XXXVIII. leto. Ishajm vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter ve!j» po pošti prejeman aa avsiro-ogrske dežele za m leto *6 K, is pol leta 13 K, za eetrt leta 6 K 60 h, za en mesea % K 80 h. Za LJubljano ■ pokanjem na dom 11 VM •to 24 K, aa pol leta 1! K, ca 8etrt leta 6 K, mm en mesec 2 K. Kdor hodi um ponj, placa za vsa leto zz K, za pol leta 11 K, za četrt leti 6 K SO h, II Cn meseo 1 K 90 h. — Zl tuje ddlold toliko VSŠ, kolikor UHŠl poštnini. — Na naroSbe brez istodobne vpošUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plaSnje od peterostopne petlt-vTflte pO 12 h, 06 16 16 OinanllO UBll enkrat, po 10 h, CS 10 dvakrat, in PO 8 h, Če 86 tiski triknt ali večkrat. — Doplil itaj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vra&ajo. — Uredništvo in upravnlžtvo je v Knaflovih ulicah St. 6, In sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj 86 blagovolijo pošOjati naročnine, reklamaojjt, oznanila, L j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. #» Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Zopet italijansko vseuči- lisce. Včerajšnji „Piccolou bruha ogenj in žveplo na jugoslovanske poslance, ker glede italijanskega vseučilišču ne-Čejo tako plesati, kakor Italijani piskajo. V torek je bilo pri prezidentu crotu Vetterju posvetovanje o programu delovanja poslanske zbornice. Pri ti priliki je načelnik kluba italijanskih poslancev, baron Malfatti, predlagal, da naj se zakonski načrt glede ustanovitve italijanske pravne fakultete v Inomostu kratkim potom odkaže pristojnemu odseku, ne da bi se prej v parlamentu vršilo prvo branje. Ta predlog so Italijani sprožili dogovorno z vlado in sicer v namen, da bi se italijansko vseuČiliško vprašanje Čim prej detinitivno rešilo. Po veljavnem opravilniku se noben predlog ne more brez prvega branja odkazati odseku, ako temu zbornica ne pritrdi soglasno. Ce ugovarja le en sam poslanec, se to ne sme zgoditi, nego mora predlog naprej čakati toliko Časa, da pride v zbornici na prvo branje in se sele potem, če zbornica to sklene, odkaže odseku. rPiccoloa divja sedaj na vso moc, ker se boji, da jugoslovanski poslanci temu predlogu ne jbodo pritrdili, vsled česar bi moral vladni načrt zastran italijanske pravne fakultete čakati še nekaj mesecev, predno pride na prvo branje in potem se nekaj mesecev, predno pride do končne rešitve. Toda to „Piccolovo" vpitje nas ne sme ga niti. Če morajo tržaški Slovenci že 2.~> let čakati na slovensko ljudsko šolo v Trstu, lahko tudi Italijani še čakajo na svoje vseučilišče. Slovensko stališče napram Malfatti-jevemu predlogu je popolnoma jasno. Že pred meseci smo obrazložili, da je sedaj najugodnejši trenotek za rešitev slovenskega vseuciliŠkega vprašanja. Ako se slovensko vseuČiliško vprašanje s I ne reši obenem z italijanskim, potem znamo čakati še 25 let in slovenskega vseučilišča — še ne bo. Italijani so imeli doslej provizorično pravno fakulteto ; zdaj se jim hoče dati definitivna. S tem bi se italijansko vseuČiliško vpraSanje spravilo s sveta, obenem pa bi se vsaj za dolga leta pokopalo tudi slovensko vseučiličko vprašanje. O tem ni prav nobenega dvoma vzlic prijaznim a popolnoma neobveznim besedam, s katerimi gotovi gospodje tola žijo slovenske poslance na — prihed-njost. Še pred nekaj tedni smo bili vsi Slovenci edini v tem, da naši poslanci na noben način ne smejo pripustiti enostranske rešitve italijanskega vseuČili-škega vprašanja, nego da morajo zahtevati junctim med ustanovitvijo itali-jamske in slovenske pravne fakultete. Le na ta način se da doseči ugoden uspeli. Le če bo sila, se bo vlada in se bodo druge stranke vdale ter ugodile naši zahtevi, drugače nikdar. V kolikor je nam znano, se ni stališče slovenskih strank glede tega junctim a čisto nič spremenilo in zato je čisto naravno, da pomišljaj o, ali naj dovolijo, da se vladni predlog zastran fakultete v Roveretu odkaže odseku brez prvega branja ali naj se mu ne odkaže. Ako je kaj upanja, da se obenem z italijanskim vseuČiliškim vprašanjem reši tudi slovensko vseučiliško vprašanje, ako se to, kar dobe Italijani, da obenem tudi Slovencem, potem ni vzroka se upirati, v nasprotnem slučaju pa zahteva slovenski interes, da se z vsemi sredstvi zavleče in skusi onemogočiti rešitev vladne predloge zastran pravne fakultete v Roveretu, ker le s tem se da vlado in stranke prisiliti, da ugode slovenski zahtevi. Vojna na Daljnem Vztokn Objemalni manevri japonske armade. »D.ii!y Express« poroča iz Petro-grada: Obsežna rekognosciranja bo dognala, da se močni japonski voji ▼vhodno od Kirina pomičejo proti severu. Vse kaže na to, da hočejo Japonci izvršiti veliko objemalno operacijo. Po izpovedi ujetih japonskih vohunov pripadajo na vzhodu se nahajajoče japonske kolone, ki imajo nalogo obiti ruske pozicije, takozvani Jalu-armadi, ki se nahaja pod poveljstvom generala Kavamure. V generalnem štabu se boje, da namerava maršal Ojama v velikem krogu obiti ruske pozioije pri Har-binu. Tudi z zapadnega krila ob mongolski meji se poroda, da so jeli Japonci znova z veliko energijo prodirati proti severu. Številne bmgu&ke čete švigajo semtertja pred ruskimi pozicijami, da ni mogoče dobiti vpogleda v dispozicije japonskega ar-madnega vodstva. Dopisnik »Novega Vremena«, Oljginski, pa poroča iz Hunčulina: Ob fronti je vse mirno. Samo general Miščenko je ▼ neprestani dotiki s sovražnikom. Miščenko je junak, kakr-šnjih je le malo najti. Ko je začasa umikanja iz Mukdena izvede), da se je pojavila v armadi velika panika, se je usedel v voz in prevzel poveljstvo svojega oddelka, dasi še ni okre val od ran in še ni mogel hoditi. Kitajci zatrjujejo, da Japonci že operirajo na mongolskem ozemlju z namenom, v velikem krogu obiti rusko desno krilo. Drugi viri pa pravijo, da je maršal Ojama najboljše voje svojih pet armad poslal proti Cicikarju in Vladivostoku in da se na pozicijah severno od Tielina n&haja samo manjša armada, ki je jedva tolika, da vzdrži pr«i ruski naval. Japonski naval na Sahalin. »Morning Post« javlja iz Tokija: V nekem tajnem pristanišču na otoku Jesu se oborožuje nova divizija, ki bo imela nalogo osvojiti otok Sahalin. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da bodo Rusi prostovoljno zapustili ta otok, dim bodo pristanišča prosta ledu, ker so prepričani, da je vsaka obramba otoka proti Japoncem nemogoča. Iz Vladivostoka so došla tajna poročila, da vlada v trdnjavi v zadnjem času najživahnejše gibanje in da Rusi z veliko naglico utrjujejo svoje pozicije ob severnem obrežju reke Tumen. Japonci in rusko brodovje. Dopisnik »Ruskega Slova« v Šanghaju je imel priliko se razgovar-jati z nekim Francozom z imenom Valle, ki je deset let bival na Japonskem. G. Valle je zatrjeval, da Japonci zelo resno računajo z eskadro admirala Roždestv^nskega, kar pri njih povzroča negotovost. Meseca junija se bodo vršili na morju najvažnejši dogodki in prav lahko je mogoče, da hipoma spremene uspešne operacije ruskega brodovja ves položaj na bojišču. Japonska vojna uprava ve to prav dobro in zasleduje z veliko skrbjo najneznatnejše akcije ruskega brodovja. Poročila z bojišča. Iz Tokija se brzojavlja: Večji oddelek japonske posadke v Čan čun u je pregnal Ruse iz T s u h u š a|, d ve milji severno cd Canšuca, in iz ci u mi en-činga, devet milj zapadno od Ćan-šuna, ter v ponedeljek zasedel obe imenovani vasi. Ko bO Japonci pregnali sovražnika še iz Sumiaoca, so v torek prodrli do Santaoka. Naleteli so na 500 ruskih konjenikov in se zapletli ž njivi v boj. Kozaki so se končno morali umakniti proti severu. I« Petrograda pa se poroča: Japonska armada se je zadnje dni jela umikati na jug, kar se zdi ruskim poveljnikom zelo sumljivo Kakor se brzojavlja »Birževim Vje-domosthn« iz Harbina, konoentrujejo sedaj Japonci svoje sile, da bi zadali ruski armadi odločilni udarec. Ruska konjenica se trudi, da bi popravila svoje napake in rekognoeoira noč in dan, da bi Japonci ne mogli obiti ruskih pozicij. Sodi se, da bodo Japonci istočasno prodirali proti zapadu in proti Kirinu. Iz odsekov in klubov. Dunaj, 5. aprila. Proračunski odsek je nadaljeval debato o poglavju »poštni in brzojavni zavodi.« Posi. dr. Steinwender je govoril proti temu, da bi se najelo državno posojilo za razširjenje telefonskega omrežja; nadalje se je izjavil proti nerazmernemu sistemizovanju justič-nih mest pri pošti in za zboljšanje gmotnega stanja poštnim uslužbencem. V po3ebni resoluciji je pozival vlado, naj skrbi, da se dohodki iz poštnega in brzojavnega prometa s zvišajo, zlasti brzojavne in telefonske pristojbine ob nedeljah, omeje poštnine proste pošiijatve itd. — Trgovinski minister baron Call je povedal, da se bo željam poštnih upraviteljev ustreglo, v kol.ker bo fcploh mogoče. Za poštne razne reforme je bilo zadnja leta izdanih nad 20 milijonov. — Posl. Prochazka je zahteval, naj se vsi poštni prakti-kantje, ki so bili sprejeti v dobi od 1899 do 1903 kakor tudi pomožni uradniki, imenujejo za asistente, ako imajo potrebne izpite. — Poslanec Schalk je zahteval, naj se odpravi privilegij, ki ga imajo člani cesarske h še in dvorno osebje sploh, da jim ni treba plačevati pristojbin za brzojav, kateri privilegij zlorabljajo celo za svoja razna graščinska in industrijska podjetja. — Končno je bilo sprejeto poglavje o poštah in brzo-javib, kakor tudi naslednje poglavje o obrtnem nadzorniškvu. Akademija. (Šolski učitelj. Žareča materija. Govoreča petrolejka. Bismarckova smrt in zadnje besede. Kant revolucij onar. Religiozna emocija. Sedanja raska filozofija. Tolstega estetika.) (Konec.) V evropskem koncertu ima Nemčija najslabšo pozicijo, v notranjem .t ima boriti s tremi mogočnimi, centrifugalnimi elementi: socializem, nacionalizem, konfesionalizem; na zunaj mora v štirih frontah braniti državno mejo. Glede notranjih sovražnikov pravi Bismarck &air, da se je dosegla nemška enota do mej maksimalne možnosti; morda se je ta dovoljena meja i prekoračila in so se s tem centrifugalni elementi bolj ojačili, nego bi bilo želeti; najboljša opora proti vsem sovražnikom je prijateljstvo Rusije. Ali to prijateljstvo je zidano na nevarnih, vulkanskih tieh slovanskega Balkana. Ako vulkan vzroji, kdo ve, da-li se ne zruši tudi na njem stoječi Potem-kinov tempelj, ki hodi vanj molit hinavsko in vsiljivo prusko prijateljstvo? V velikih potezah riše Bismarck razvoj bodoče evropske poli« tike, prvi korak napravi Rusija s tem, da zapre Bospor s lopovi in torpedi in si s tem odpre na drugi h rani svobodno pot v Indijo. Čudovito, Bismarck posveti vsaki malenkosti dolgo poglavje, a za Evropo najvažnejši problem absolvira v par vrsticah, a se tu govori o Carigradu tako medlo in megiono, da s tem le r&zdraži poznavateijevo pozornost. Govori namreč o tradicionalni ruski politiki, ki se oslanja deloma na versko, deloma na krvno sorodstvo, da goji Rusija misel, Rumune, Bolgare, grške, morda tudt rimsko-ka-toliške Srbe (Sloveno-hrvate), ki prebivajo z različnimi imeni na obeh straneh avstro ogrske meje, »osvoboditi« in jih prikleniti nase. Pravi dobesedno: Ni nemogoče, da bodo v daljni bodočnosti vsa ta plemena šiloma priklopijena ruskemu sistemu. Tako je pisal Bismarck, a vendar ni bil fantast; previdno je zamolčal aktivno vlogo jugoslovanskih držav in hotel po vsi sili, da oprti Rusom nepotrebni Carigrad, kakor da bi jim ne bi bilo dovolj Bospora samega. Drugo si pozorni bralec lahko dopolni sam; upam, da sem mu napravil s to koncesijo tiho, a veliko veselje. Večina ljudi ne pozna značaja svojega časa, toliko različnih tokov in postranskih sotokev vrvi in drvi krog njega. Podobni smo tistemu Ribničanu, ki je ležal po cele noči zunaj na travniku in gledal proti nebu. Naposled se vendar domisli sosed in ga vpraša: »I, no, Urban, kaj bi dejal, zakaj pa zijaš?« »Od mlada mi onegajo, da je nebo nad nami. Jaz ga pa kar nič ne vidim. Gledam, gledam, ali pa ne greš in ne vidiš samih zvezd ?» Revež, od samih zvezd ni videl neba. Trije glavni toki se valijo vzporedno proti morju večnosti: nacionalizem, soeia-lizem in konfesionalizem (borba ver in svetovnih nazorov). Njih skupni značaj je revoluoijonaren, živimo torej v dobi revolucije, v času prihajajočega viharja, čigar svetlikanje za gorami smo videli v francoski revoluciji. Malokdo je spoznal s tako finim instinktom revoluoijonaren značaj našega Časa, kakor baš državnik Bismarck. O rasličnih prilikah je poudarjal, da je le slepo zvest služabnik svojega kralja, da velja vse njegovo delovanje le zatiranju revolucije. Kar je Bismarck Nemcem v materialnem kraljestvu sveta, tisto znači Kant v kraljestvu duhov; zato ni čudno, da ju stavijo pristaši He-gelovega stavka o razvoju v nasprotjih kot antipoda drugega proti drugemu, la tako je napisal zadnji čas neki nemški filozoi knjigo, v kateri imenuje Kanta reroiucijonarja in podpira svojo trditev a Kantovim stavkom: »Poskusimo enkrat, da li ne pridemo v metafizičnih nalogah tem potom dalje, da se postavimo na to stališče, predmeti se morajo ravnati po našem spo znanj u«. Kdor umeva Kantov kategorični imperativ, pozna neizprosnost in jekleno brezobzirnost glagola »morati«. S Tolstim n. pr. spoznamo, da je se danja uredba družbe slaba, da sedanji zakoni in vladajoče osebe niso vredne obstanka, a s Kantom bi morali ravnati po tem svojem spoznanju in s silo unišiti te oblike ter jih prisiliti pod jarem svoje volje. Ali ne delajo po tem spoznanju revolucionarji in anarhisti? Ako tukaj Kant ni dosegel posebnih uspehov, priznati pa moramo njegove zasluge za versko vprašanje. Kant je omajal oblike obstoječih konfesij s tem, da je dokazal, da vera z razumom nima prav nobene skupnosti in se torej z argumenti razuma ne dajo dokazati verske skrivnosti; zeloti so ga radi tega razglasili za brezverca. Na drugi strani pa je baš Kant najbolj povzdignil in opravdal pomen religije, napel je vse moči prepričevalne dijalektike in razložil, da je versko čuvstvovanje človeku prirojeno in da je človeška čuvstvenost tista vekotrajna, nepremakljiva skala, iz katere izvira večni in krepilni studenec religije. In nekateri moderni psihologi že učijo, da je verska emocija izkuano psihološko dejstvo, posebna stran in lastnost človeške duše, s katero je treba v vseh razmerah računati. Ameriški psiholog H. B. Woolston je oelo poskusil pojasniti nastanek te zanimive emooije: če se nasprotne tendence spravijo in ublažijo v harmonijo, če zavlada enota nad nasprotji, tedaj objame človeka sladko religiozno čuvstvo. Bodi kakorkoli, v vedno širše kroge prodira moderni konfesionalizem v obliki eticizma. Koncem decembra preteklega leta je na shodu pruskih socialdemokratov predlagal celo socialist Heine, da se vpelji v ljudskih šolah pouk o zgodovini religije; a doslej je odrekal marksizem religiji vsak pomen in upravičenost Posebno iskreno in navdušeno oznanjajo slovanski filozofi potrebnost religije, najbolj se odlikujeta Ceh Maaarvk in Rus Tolstoj; prvi obravnava verstvo bolj ■ teoretične, doktrinarne strani, a Tolstoj rešuje svojo nalogo po metodi vadnejše manire, tudi od virilista. Zatem prečita g. Kos, ki sploh ljubi spisane govore, odlok deželnega odbora naglas. Odlok je bil datiran z dnem 10 maroa, županstvo ga je prejelo pa 21. marca. Klerikalcem nikakor ni šlo v glavo, da bi mogla ta dva data biti tako daleč narazen. Zupan je konštatiral, da je sklical sejo nopolnoma pravilno tekom 14 dni, kakor je to zahteval deželni odbor, in je Še enkrat pozval klerikalce, naj se oglase k dnevnemu redu. Zastopnik kršč gosp. društva Lapajne zahteva, naj se danes ne razpravlja o teh točkah in naj se skliče tekom treh dni druga seja, ker danes gospodje niso pripravljeni. G. župan se protivi temu predlogu in pravi, da hočejo klerikalci igrati slepe miši. Pred enim mesecem so bili pripravljeni, danes pa ne. Predlaga, da se današnja seja vrši po dnevnem redu. Sprejeto. Na opetovani poziv sta se oglasila k besedi gg. Kavčič in Kos; prvi sam ni dcbro vedel, kaj je govoril (saj mu ni zameriti, ker ni bil »pripravljen«), drugi je pa pcbožno vzdignil oči proti nebesom (ali je neki videl tam g. Kristana?) in pravil, da občinski tajnik ne more pričeti z rednim knjigovodstvom, ker stari računi še vedno niso v redu. G. tajnik mu je gotovo hvaležen, da se je tako postavil zanj. G Kosu je odgovarjal prejšnji župan g. Drago-tin Lapajne, ki je najprvo konštatiral, da je večina gg. odbcrnikov po trdila njegove račune, potem pa po žival nasprotnike, ki so ga zahrbtno in anonimno tožili že na državno in višje državno pravdništvo, naj vendar zbero skupaj vse napake in naj se obrnejo na deželni odbor, ki je edini poklican v to. G. Goli, ki sicer ne spravi skupa« treh stavkov v vezani besedi, je mojster za medklice; zato je tudi ves čas migal z jezikom. Pri medklicu: »Računi za 1. 1901. so pa izginili!«, jo je pa vendar izkupil. G. župan je namreč povedal, da ni čuda, ako bi bili izginili računi, saj je še marsikaj drugega izginilo po — klerikalcu. Zikaj se ni g. župan določneje izrazil. Po mestu se namreč širijo različne vesti. Zakaj je prejšnji tajnik kar naenkrat izstopil iz služba? Usmiljenje tukaj ni na pravem mestu. Kaj bi počeli klerikalci v podobnem slučaju z liberal cem? Ko so našii v občinskih računih nekaj brezpomembnih napak, so hoteli g. Drag. Lapajneta spraviti na vislice; tukaj se je pa zistematično kradlo leta in leta, ali vse je v redu. Ja, Bauar, das ist was anderes! G Dragotin ni bil vsak dan pri maši in ni imel tako lepih masnih bukelc kakor prejšnji g. tajnik. Na županovo nsmigavanje so klerikalci previdno molčali. Sicer pa bodi povedano resnici na ljubo, da se računi za leto 1901. niso wgubi.ii. Ker se k prvi točki nihče ni več oglasil k besedi, je župan prešel na drugo točko. Sprejeli so jih več v občinsko zvezo. Za tem se je podelila podpora učenki na dunajski čipkarski šoli, Leopol-dini Pelnan. Nato je g. župan prečita! nemški dopis rudniške direkcije, s katerim se naznanja, da je poljedelsko ministrstvo ugodilo prošnji mestnega županstva, da se staro gledališče, ki ni več porabno v svoj etari namen, pripusti ognjegascem za shrambo orodja, in sicer polovica za erariČno orodje, polovica za orodje požarne brambe. Stavljeni pogoji se odobre. Rudniško ravnateljstvo bi se na zunaj pač lahko posluževalo slovenskega jezika, saj ima dovolj slo- venščine zmožnih uradnikov! Nadalje je župan prečita! prošnjo več posestnikov na Brusovši za vodovod in predlagal naj se tej prošnji ugodi. Temu se je protivil klerikalec Jaz-bar, češ, da že zdaj primanjkuje vode, kaj šele, če se napravi še nekaj pip. G župan pa mu je oporekal in se potegoval za nov vodovod, ker je vode dovolj, le rezervoar bo treba malo popraviti. Sprejeto. Zakaj neki g. Jazbar zavida vodo svojim sosedom, saj ravno tako plačujejo davek, kakor on. , Slednjič je poročal gosp. Drag. Lapajne, da je bil pred par j dnevi v deputaciji na Dunaju pri S železniškem in poljedelskem ministrstvu glede železnice v 'Idrijo, da j stoji stvar ugodno, in je predlagal j tozadevno peticijo na železniško ministrstvo. Klerikalci so bili kar fra prani in težko jim je bilo glasovati za podžupanov predlog. Tedaj pa se je tudi g. Kristan zbudil na galeriji in s pomočjo ćx*odrugov napravil malo hrupa, ker je vedel, da se pričenja tajna seja in mora itak zapustiti galerijo. Hotel je le org. odbornike opozoriti, da še živi. Kopriva ne pozebe. G. Glasovi z Jesenic. — Velike nagrade so bi le razpisane na glas gosp. Mencingerja. Po 100 K dobi, kdor ga odtegne volitvi, 100 K pa tudi gosp. Mencinger, ako se volitve ne udeleži. In še razne druge udobnosti naj bi bile kot nameček. ..lu vse to bodo gosp. Luckman dali" se je govorilo, seveda najbrže zopet enkrat brez njegove vednosti. Stara peaem! — Pa tudi med drugimi družinami seje pojavil vsled te silovite agitacije razdor. Žena je drugega mišljenja kot mož, oče drugih nazorov kot sin. Jako značilno ! — Zagrizen nasprotnik S o-kolstvu je Peter Rozman, dvojega malega Peterčka je naučil že cele litanije psovk na Sokole. In ta ti jih zna gotovo boljše kakor očenaš. Oče pa ima dopadenje nad svojim nadebudnim sinčkom. Pri tem seveda nič ne de, Če turnarji telovadijo in hajlajo še danes po njegovem „luterš-templju". Kšeft je kšeft in zato uaj živi klerikalno-n emška zveza! — Eksemplar neomablji v e g a možakarja je brezdvomno savski podžupan g. Viktor Plahutar vulgo Zaveljcina. Če ga danes kdo vpraša, h kateri stranki pripada, dvomimo, da bi vedel odgovoriti. Sicer se mu že na brkih pozna, da se pri njem najde več barv, vendar takih presene čenj od njega nismo pričakovali. Dne 5. marca t. 1. je volil častne občane s slovensko narodno stranko in obenem z drugimi podpisal zapisnik. Komaj je minil teden, ko se je predložil po g. Luckmannu proti tej izvolitvi rekurz in glej ga spaka! Med podpisanimi je tudi gosp. Plahutar! Dne 22. marca se je producirala zanj pred občinsko sejo iz-izjava s prejšnega dne sledeče vsebine : Podpisani ne morem priti k občinski seji dne 22. t. m., ker je na dnevnem redu le imenovanje častnih občanov, pa se hoče s tem imenovanjem pomagati le liberalni stranki do veČine v prvem razredu, kar je zop er moje krščansko prepričanje in dolžnosti, ki jih imam kot odbornik do svojih soobčanov. In isti dan se je predložil tudi protest proti drugi izvolitvi častnih občanov, katerega je podpisal on skupno z Židom Mullerjem in nemškim liberalcem Luck mannom. Živela ki erikaln o-ži d o v-sko nemško liberalna zveza! Justični odsek je danes zaključil generalno debato o' občinskih posredovalnicah. Najprej pa je govoril načelnik dr. Ferjančič posmrt-nico pok. dr. Wolffhardtu. O dnevnem redu so govorili minister dr. Klein in poslanca dr. Svlve-Bter in Pattai. Nagodbeni odsek si je izvolil v današnji seji namesto umrlega viteza Javorskega za načelnika grofa Dzieduszvskega. — Posl. dr. Bareuther je predlagal, naj se predlogi glede personalne unije med Avstrijo in Ogrsko, glede združitve Dalmacije, Hrvaške in Slavonije, glede prenosa uprave Bosne in Hercegovine na Ogrsko, glede državnopr&vnega razmerja napram Ogrski ter glede priprav sa popolno ločitev obeh državnih polovic izroče novoizvoljenemu D ers'o hatto ve-mu odseku. Razvnela se je o tem živahna debata, dokler se ni izkazalo, da odsek ni več^sVlspčen. Kriza na Ogrskem. Buda peš ta, 5. aprila. VJjutr-inji seji državnega zbora.se bo razpravljalo edinole • o obeh Kossu-t hov i h predlogih, ^namreč glede odprave usodnega Danielovega predloga od 18. novembra in'glede adresnega načrta, Pri adresni debati se je bati najostrejših napadov na dinastijo. Pri tej debati se mora namreč pokazati, ali naj -koalicij* svoje zahteve glede armade nadaljuje ustavnim potom ali proti ustavi. — Liberalna stranka je sklenila, da bo glasovala proti adresnemu načrtu, d oči m se desidenti pridružijo opo ziciji. Iz Srbije. Beigrad, 5. aprila. Poskušnje topov iz raznih inozemskih tovarn pred naročitvijo novih topov se vendar opuste, ker so merodajni krogi uvideli, da bi taki poskusi v Srbiji tudi ne mogli prinesti drugačnih uspehov, kakor poskusi, ki so sa delali v drugih državah. Bati pa se je tudi bilo, da bi z vlačevanjem te zadeve in vsled nejasnega političnega položaja postalo sploh nemogoče, na jeti v inozemstvu potrebno posojilo dočim so novi topovi in gradnja novih železnic nujne potrebe. Beigrad, '5. aprila. Kmečka stranza ustanavlja kmetijsko banko. Dogodki v Macedoniji. Sofija,^, aprila. Vojn* J minister je odpustil: štiri častnike? iz službe za kazen, ker so šli'z^vstaši v Ma-cedonijo. Obenem jeg naročil brzojavno poveljnikom obmejnih postaj, naj vsa vojaške osebe, ki Jhočejo prestopiti mejo, takoj primejo ter jih izroče vojnemu sodišču. Angleška in Francoska. Pariz, 5. aprila. Jutri se baje sestaneta na nekem kolodvoru pri Parizu predsednik Loubet in angleški kralj Edvard. Predsednika bo spremljal minister Dele a ase kristjanskih apoatolov, praktično z dejanjem in življenjem. Slovan je verska, mistična natura in ta pojav in pokret ni slučajen. To poudarja tudi Francoz Ossip-Lourie v svoji knjigi »La philosophie russe oontem-poraine«, kjer pravi: »Nikjer se ne pečajo toliko z etičnimi vprašanji, kakor na Ruskem. Nepismeni muŽik je velik filozof v vprašanjih morale. Skozi vse ruske sisteme zasledujemo navzlic vsem različnostim skupno potezo duševne sorodnosti: ljubezen do resnice, pravičnosti in Človekoljubja. Ruski misleoi se najbolj trudijo, dognati etični princip filozofije.« Tolstoj razvija etično idejo tudi v svoji estetiki, kakor nam jo podaja v knjižici: \»K*\ je umetnost!« j^Vsi človeški nazori hodijo dvojno pot, ena pot pelje?iz človeške duše ven v široki svet, druga vodi narobe iz širokega sveta noter v Herbartovo točko.duše/ Prva smer je deduktivna, spekulativna'lmetoda, druga je empi-rizem, indukcija, j Tolstoj je trdo pečen \apriorist, ki trdi, da so gotove ideje in čuvstva človeku prirojena, n~aša~dolžnbst~]eT samo, potom pgjho« loške ranal»ze~ buditi in razvijati te prirojene kal?. Človek prinese s svo- V Petrogradu je napravilo jako mučen vtis, da se Franoija neposredno potem, ko se je rusko posojilo v Parizu odklonilo, tako iskreno približuje Angleški. Dopisi. Iz Idrije. V petek se je vendar vršila občinska seja, katero je zahteval Kristan in osem njegovih klerikalnih pomočnikov. Že pred 6. uro je bilo pred mestno hišo vse polno občinstva, vse je gnala radovednost, kako se bodo obnašali klerikalni odborniki, zapuščeni od g. Kristana, katerega so se bili Že tako lepo privadili, ker je govoril namesto njih. Težko se je bilo zdržati pomilovalnega nasmeha, ko si videl pri-marširati klerikalno osmerico z g. Kristanom v sredi. Tako lepo jim je pridigal in jih podučeval, da smo se skoraj bali za veljavo naših preča-stitih. Ginljivo je bilo gledati, kako neradi so se poslavljali pri vratih, vodečih v dvorano, — ura je že odbila 6, pa še niso mogli narazen —, osmerioa, Bita najlepših naukov je šla v zborovalnico, on pa, rojen ljudski zastopnik, da, po njegovih laatnih besedah ljudstvo samo, neizprosni sodn k s krvavim mečem v roki, grmeči bog (Lahova fraza), on se je moral potruditi eno nadstropje višje, na galerijo. Med potjo se je gotovo tolažil, da gre v Olvmp, pri-šedši gori pa se je gotovo zavedel, da niti na galeriji ne bo zanj prostora, če bo ne bode obnašal mirno in dostojno. Prokleti liberalci, črno-rdeča žlindra jim zaklinja najhujše maščevanje! G. župan otvori sejo i a naznani, da se je vodja ljudske šole g. Alojzij Novak odpovedal odborni-štvu Ker je to že tretji odbornik iz L razreda, ki je naznanil svoj itstop, in ker je tudi eden namestnik zapustil Idrijo, treba bo na novo voliti enega odbornika in tri namestnike, Nato pride g. župan na prvo točko dnevnega reda: zahteva osmerih odbornikov, da se skliče občinska seja tekom treh dni z določenim spore dom in prosi gg. odbornike, ki so dotično vlogo podpisali, naj se oglasijo k besedi. G. Kavčič vpraša, zakaj se ni sklicala seja takoj tekom treh dni, kakor ss je z&htevalo. G. župan pojasnjuje, da imajo odborniki sicer pravico zahtevati, da se s ja skliče; določiti dan pa je stvar županova. Dokaz temu odlok, ki ga je poslal županstvu deželni odbor, na katerega so se bili pritožili omenjeni gospodje. G Goli cvileč zahteva, naj se dotični odlok prebere in trdi, da se župan ni držal ukrepa deže'npca odbora, ki naroča županstvu, naj skliče sejo tekom prihodnjih 14 dni. Župan išče dotični akt, Goli pa le nadalje čveka in čveka, da ga mora slednjič župan opozoriti, naj se vede do&tojneje in naj bo tiho, ker nima besede. »Kaj, jaz da ne smem govoriti, kadar jaz hočem? Mislite, da bom vas vprašal za besedo?« i. t. d, tako je vrelo iz g. Golija, kakor iz kake stare babe. da mu je že kar sapa pohajala. G. župan ni vedel, kaj bi počel proti tako suroverru obnašanju, slednjič pa je pogruntal pravo: šel je sam iskat zahtevani akt v pisarno in pustil g. Golija, da se je izbesaei. Ko je prišel n; .saj, je bilo že konec nevihte. Župan bi bil pač lahko Golija poučil, da besedo deli edino on in da se mora od vsakega odbornika zahtevati vsaj najna- jim rojstvom merilo na svet, s katerim meri vse pojave, torej tudi umetniške. Umetnik nas mora tako rekoč s svojimi čuvstvi inficirati, zbuditi v nas tista Čuvstva, katera je gojil sam. A ni dovoljeno, obujati vsa čuvstva, temveč samo dobra, religiozna, etična. Vsi oni umetniki, ki prikazivajo samo lepoto, ne spadajo med prave umetnike. Isto este tiko razširja tudi finski estetičar K. S. Laurila in ceni umetnost le po intenziteti in kvaliteti obujenih čuvate v; celo indiferentnih umetnosti, ki nimajo z moralo in etike nobene zveze (arhitektura, dekorativna umetnost, lišp), ne prišteva pravi umetnosti. Nemci in Angleži uče in zagovarjajo empirično estetiko, ki posnema svoje ideje in zakone iz del priznanih umetnikov. Ce so estetiČne ideje človeku prirojene, kakor pravi Tolstoj, se ravnajo po njih tudi izvršujoči umetniki in jih ustvarjajo v svojih delih. Empiriki te ideje potem zopet po idukoiji posnemajo, in rezultat ostane isti. Ves prepir aprio-ristov in aposterioristov se nanaša torej samo na metodiko in ne izpre-minja bistva stvari. Dr. Franc Derganc. Slovensko gledališče. VIII. Prirejati enotne, harmonične predstave, to je naloga režiserjeva, vodstvo gledališča pa ima dolžnost, da preekrbi režiserju potrebnih sredstev, da zamore izpolnjevati svojo nalogo. Ta sredstva so: igre, personal, kostumi, dekoraoije in rekviziti. Ali tudi najboljši režiser na svetu ne more ničesar opraviti, ako nima časa za pripravljalna dela. Pri nas se spravljajo navadno na oder le napol naštudirane in na pol pripravljene igre, ker je premalo skušenj in ker je za vsako igro navadno le ena glavna skušnja na odru in še ta se opravi le površno. Nemški ravnatelj spravlja neprenehoma novitete na oder in povprek 80 skrbneje pripravljene in bolje naštudirane, kakor pri nas. Vemo, da je pri nas jezik velika ovira pri studiranju novih iger, ali vzlio temu bi se vsaj v drugi polovici sezone lahko veliko več storilo, kakor se je storilo v minoli sezoni. Glavni vzrok temu je pomanjkanje discipline in igralska komod-nost. Pri nemškem gledališču imajo dosti več skušenj, kakor pri slovenskem. Dasi so nemški igraloi dosti bolj upreženi cd slovenskih, ker imajo vsak teden eno predstavo več, imajo vendar mnogo več in daljših skušenj. Tudi so pri nemškem gledališču skušnje vse resnejše in natančnejše, ker nemški ravnatelj ne pozna Šal. Kdor je kdaj govoril z nemškimi igralci, tisti pozna njih tožbe, koliko morajo študirati, kako natančne in dolge so skušnje in kako je ravnatelj strog in neusmiljen, če kdo le za pet minut skušnjo zamudi. Pri nas pa je pri skušnjah navadno silno »po domače«. Marsikateri igralec prihaja popolnoma nepripravljen k skušnjam in generalna skušnja na odru je dostikrat prava karikatura. Potem seveda ni čuda, če predstava nima pričakovanega uspeha. Za reprize navadno sploh ni skušnje na odru in vsled tega so reprize pri drami pogostoma dosti slabše, kakor pri premijeri. Vemo, da je jako težko vzdrževati med igraloi disciplino. Vobče so igraloi in igralke ljudje, pri katerih ao človeške napake prav posebno razvito. Ena sama avtoriteta jim imponira: znanje. Naj bo kdo vseh W— Tovarniški delavci so bili prisiljeni podpisati protest proti izvolitvi častnih občanov, ker so gmotno odvisni od tovarne. Mi smo pa mnenja, da se ne sme z ubogim delavcem vse počenjati in da morajo imeti vsaj v izvrševanju svojih državljanskih pravic proste roke. — „Pri zvitem rogu" izvršuje sedaj na ime g. Putscbogla Peter Rozman gostilniško obrt. Čuje se pa, da hoče zaprositi ta zdražbar tudi sam za gostilniško koncesijo, ker le tako sme še računati s tem, da postane kdaj jeseniški župan. Mi namreč ne maramo imeti drugih mož v odboru, kakor gostilničarjev in trgovcev (?) Seveda naši odborniki bodo njegovo prošnjo toplo priporočali politični oblaki, ker je to jako zanesljiv mož in je na onem prostoru gostilna res — nepotrebna.' — Do g. Krašovca je prišel mladi g. Anton Luckmann in mu rekel, da mu bo postavil pred nosom k o n z um, če bo volil Častne občane. Pa dobil je pošten odgovor in moral je brezuspešno oditi. Vera peša, če se farjem pamet meša. Našemu fajmoštru, se je na vsak način že pošteno skisala. Po Tonetovem vzorcu nam je razposlal svoj „pastirski list", s katerim nam [e preskrbel v postnem ča su zabavo. Pa kaj hočemo „Blagor ubogim na duhu", smo se učili svoje dni. Ljudstvo danes fajmoštra samo še pomiluje, jezi se pa nad škofom, ker nam je poslal takega Zarukovca, da se njegovim oslarijam že vsaka^krava smeja. Pri vsej svoji neumnosti je pa ta far Še hud ben. Mi smo mnenja, da si te budalosti Še „Slovene;cu ne bo upal zagovarjati. Škofu, dr. Šusteršiča in vsem morebitnim zagovornikom pa bodi zaupno povedano, da bode cela Gorenjska pre plavljena s parodijami kakor hitro se kak Zarukovčev zagovornik oglasi. In v tem bo Še kaj drugega in ne same o Luciferju. „Tako je, če se komu pamet „skravžla." Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 4 aprila. (Konec.) Stavbne zadeve. Za cesto na novo nokopaliččs je kupila mestna cbčina J. Jane&chu za odstopivši svet sosednje njive v dvojnem obsegu. Pri tem je še mestni občini ostalo 746 štirj-škib *ež njev te njive, katero ponuja Janebc. odkupiti za 1C00 K. Ke? pa bi bila taka odkupnina za 42 h prt ;t r. seinju cenejša, kakor je veljala mestno občino, se ponudba odkloni z opazko da naj ponudnik pl-vč& toliko kt.kcr je svet veljal cbčino. (Poročevalci; obč štetnik Stare) Isti poročevalec je poročal o ponudbi Cirila Globočnika za odkup nekega stavbišča na bivšem Del' Gottovem svetu. Se mu proda po 7 K za m Ooč. svetnik Žužek je poročal o prizivu Frana Poppa v zad vi ograje pri njegovi hiši na Dolenjski cesti Prizivu se je ugodilo. Isti poročevalec je poročal o pri zivu dr. F r. Počka v zadevi njegove nameravane stavbe v Streliških ulicah. Ker hoče pritožnik staviti preko stavbnih mej, se mu je dala omejena stavbna prepoved. liti poročevalec je poročal o splošnem regulacijskem načrtu za Sv. Petra predmestje N. del. N^črt se je odobril. JKkW Dalja v pniloai- "*f#r. štirih fakultet doktor, igralcem vendar ns b"> imponiral, če se na igralske stvari ne razume bolje, kak r dotični igralec sam. Zato je treba dobiti režiserjev, ki bolo igralcem imponirali, ki bodo znali vzdrževati disciplino in igralce tudi res voditi tako, da bodo predstave vsesko« re iativno tako vzorne, kakor morejo pri nas biti. Coquelinov pri nas ne bo nikdar in če ni kdaj imeli kako Sandrock, bi ne ostala šest tednov pri nas. Ali takih fenomenalnih moči tudi ni treba. Tudi s sedanjimi močmi se dajo doseči jako lepe predstave, če ima gledališče dobrega, vsestransko sposobnega režiserja, če mu vod-stio zagotovi primerno avtoriteto tudi glede vzdrževanja discipline in če preskrbi, da bode za vsako predstavo dovolj skušenj. Seveda mora potem režiser tudi nositi odgovornost, da bodo predstave dobre. Vse to pa se da zopet le doseči, če se repertoir pravočasno sestavi, če se potrebne meči pravočasno angažirajo in se preskrbi, ds se j t/.tka pred sezono vsaj toliko in tako dobro nauče, kakor n. pr. letos gdč. Spurna. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 79, dne 6. aprila 1905. lati poročevalec je poročal o prizivu pl. Pogratza v zadevi parcelacije sveta ob Poljanski cesti. Ker načrti niso bili pravilni, so se mu vrnili v izpolnitev. I*ti poročevalec ie poročal o uravnavi cest ob Josip B^rgmanovem svetu ns levem bregu Gruberjevega kanala poleg Kooeljevega, kjer namerava Brrgrnan staviti vilo. Priziv se mu isletako vrne v spremembo načrta, kjer ja treba računati z napravo novih oeat in razširjenjem Gruberjevega kanala. Izkaz mestne Mavnice. Podžupan je poročal o statističnih izkaz h nadzornika mestne klavnice o klavničnem prometu v 1.1904. Statistika pove, da se je lani zaklalo 390 g!rv mani kot leta 1003 Uvoz zaklane živine pa je bil večji, iHto-tako denarni uspeh. Poročilo se ?zame na znanje, nadzorniku pa se izreče zahvala. Obč. svetnik Sene-ovič je predlagal, naj se vzorni statistični izkazi pomnože ter spravijo v javnost. Sprejeto. — Občinski avetnik Predovič je nekaj predlagal v izboljšanje klavnice. Interpelacije Obč. s?etnik Bergant je inter-peliral atradi slabega šentjakobskega mostu Župan je odgovarjal, da seje I z deželno vlado v tej stvari dogovarjal ter se je erar tudi že bil iirekel za železno konstrukcijo, ozneje je deželna vlada predlagala, bi se počakalo na osuševanje p.irja. Da pa ni prišlo do tega, kriva bila obstrukcija v deželnem zboru. Zato bo treba zopet storiti korake do deželne vlade. Odč. svetnik dr. Kušar je in-tarpeliral župana, zakaj ni pustil rrečitati spomenice magistratnih uradnikov, češ, da bi bilo to v splo-m interesu. Mag. uradniki izvršujejo težavnejši posel kot državni uradniki, a so za eno stopnjo za rjimi. Župan je odgovarjal, da se | :v>enica ni prečita!a vsled odgovora med nj.m in uradniki. Navedel je iste vzroke kot poprej deputacji r naglasal, da eo se plače pred šestimi leti regulirale, poprej pa že č>0 iet ne. Potem je sledila tajna seja. Dnevne vesti V Ljublja&I, 6. aprila. — Škofova primera. Okoli prvega oktobra vsakega leta natisne »Slovenec« z razprostrtimi črkami mena dotičnih osmošoloev, ki so se amenili posvetiti svetemu duhov- >kemu stanu. Da je med temi seme-iščniki mnogo takih, ki gredo zato v ltrnenat, ker so jih zunanji vplivi to prisilili, vemo iz skušnje za-- no. Ker pa je med njimi še vendar kdo, ki se ne da voditi kot ku-žek na vrvici in kateremu preseda terorizem, ki ie zlasti v ljubljanskem semenišču prišel do viška veljave, zapuščajo mladeniči lemenat drug za drugim. Tudi letos ne more imeti ljubljanski škof posebnega zadovoljstva s svojim vzgojev&UšČem, ker odhajajo mladeniči, ki so že po več let poslušali enostransko katoliško filozofijo. Pred kratkim je cdSel neki tretjeletnik med svet. Ljubljanski škof pa ni hotel kaitti svoje nezadovoljnosti, ampak ja dejal: »Prav \e, da gre. Boljši prazen sod, kakor slab duhovnik!« Vsa čast temu : ofovemu izreku, strinjamo se popolnoma z njim, oberem pa povemo, da gospod škcf ne zastopa vedno tega mnenja, sicer bi drugače ravnal. Ali niso ravno najslabši duhovniki od Škota najbolj protežirani, tisti pa, ki se ne pokoravajo neomejenemu škofovemu terorizmu, se pa odrivajo? Saveda škof sodi tistega, ki ni vnet agitator rimskega klerikalizma, za slabega, dobri so pa oni, ki znajo ščuvati proti liberalcem. — Slov. politično druitio v Teharjih priredi dne 9 t m. ▼ vili g. Pečnaka velik shod, na ka terem bosta govorila poslanca pl. BerkB in dr. Hrašoveo. — Volitev občinskih odbornikov V Šoštanju. Okrajno glavarstvo v Slovenj Gradou je razveljavilo 3 t. m. vse dosedanje priprave za volitve v Šoštanju, 3a se prepriča o čudnem postopanju davčnega nadzornika dr. Oplustila. — Pevsko in glasbeno društvo v Gorici s svojo šolo je gotovo kulturen zavod za goriške Slovence; žrtve so velike in vztrajna delavnost članov je vredna vse pohvale. Uspehi pa so toliki, da Lahi in Nemoi že sami priznavajo, da so na tem polju daleč zaostali za Slovenci. — Ia glejte! V&ijub temu. da to društvo tako lepo deluje in niti ne dela klerikalcem kake Konkurence, ker nič nimajo, vkljub temu niso omenjali klerikalni listi zadnjega konoerta niti z besedico, pač pa je delala »Gorica« še v soboto reklamo za pristno predstavo » L o h e n g r i n a « v laškem gledališču. In res je bilo v gledališču tudi nekaj slovenskih klerikalcev; tje so šli, dasi bo ta I opera še večkrat, na slovenski koncert jih pa ni bilo! Sploh ni bilo na koncertu niti enega klerikalnega ma-tadorja! — Promoviran bo dne 8. t m. gospod Rudolf Šorli, sin ljubljanskega poštnega ravnatelja gospoda Matije Šor lij a, doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo ! — Izredni občni zbor „Društva slovenskih Književnikov in časnikarjev". Na dnevnem I redu včerajšnjega izrednega občnega zbo«*«, kateremu je predsedoval go>p. dr Pran Zbašnik,j* bila spremem ba pravil, volitve stalnega društv. odbora in določitev vpisnine in članarine. O spremembi pravil in o novo sestavljenem poslovniku je poročal g. Miroslav Malovrh Pravila, kakor tudi epravilnik je zbor z neznatnimi spremembami odobril po daljši debati, katere so se udeležili gg. Trstenjak, Govćkar, Dermotain Turna. Z* društvenega predsednika je bil izvoljen g. dr. Fr a n Zbašnik; ▼ odbor gg. Miroslav Maiovrh, Fran Govokar, An t. Trstenjak, Kasto Pustoslemšek, dr. Drag Lončar, Josip Kostanjevec in J Dimnik ter Makso Cotič; za njih namestnike gg: dr I. Oblak, Aut. Ekar in Cvetko Golar. V nadzorstvo so bih izvoljeni gg.: Ante Beg, Josip Regali in Ivan Rozman, v razsodišče pa gg.: dr. Ivan Tavčar, dr. Dan. Majaron, dr. j Konrad Vodušek, Anton Der-mota in E. Gangl. Vpisnina se je določila na 2 K; članarina pa: za prave čiane po poklicu mesečno po 1 krono, za druge čiane po 50 vin. mesečno, za podpornike pa po 4 krone na leto. Predsednik dr. Zbašnik ekiicuje odborovo sejo, v kateri se ima konstituirati odbor, na soboto 8. t. m. ob polu 9. uri v »Narodni dom«. Vsi odborniki, tudi zunanji, se nujno poživljajo,da zanesljivo pndejok ti o d bo rovi seji, ker se bo sklepalo o zelo važnih zadevah! — Slovenci kot profesorji na dunajskem vseučilišču. Naš rojak stotnik F r i d o 1 i n Kavčič je priobčil v praški »Politiki« zanima podlistek o Slovencih kot prefrsorjih na dunajskem vseučilišču v 15., 16. in 17 stolet.u Kavčič je dognal, da je v 15 in 16. stoletju med profesorji na dunajski univerzi bilo 15 Slovencev. — O delovanju tukajšnjega rešilnega društva. V preteklem mesecu je interveniralo rešilno društvo v 47 slučajih — pri 22 moških in 25 ženskah. Nezgode so bile sledeče: 34 obolelosti in oslabelosti, 2 krvotoka, 3 umobolnoati, 1 vsled udarca na glavi, 1 vsled povoženja noge, 2 mrtveuda, 1 vsled poškodbe na roki, 2 težka poroda in 1 zlom-ljenje nog. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Mestna uprava je neki popolnoma zabila na nas — Prulčane. — .Smeti v Prulah se sploh nikoli ne pobirajo. Kot pošteni davkoplačevalci I smemo pač zahtevati, da pride saj enkrat v tednu smetiČar z vozom, drugače bodemo res prisiljeni smeti na I cesto metati. Nadejamo se, da naša I opravičena prošnja ne ostane — glas vpijočega v puščavi. — Otrok se je sežgal. 3. t m. so zanetili otroci posestma & Ivana I Rogia v Vcgljah pri Kranju z n- ka- I terimi drugimi otroci na neki njivi ogenj. Pri tem ee |e užgala obleka I 4ietmg* Irana Rogla, ki je zadobil take opekline, da je čez par ur umrl. I — Potres. 2 t. m. ob 6 uri 45 minut zvečer so čutili v Beli peči 1 na Gorenjskem 6 sekund trajajoč mo- I čan potres, katerega so slišali vsi prebivalo!. Po vedno moČcejŠom bu- I Čanju je nastil nenadni sunek, da so I se ure ustavile in da je steklo zaro- I potalo. Tudi ptiči v kletkah so ne-mirno frfotali semterija. — II Ratečah na Gorenjskem je bil 2. t. m. potres. Bil je ravno ob 6. uri 48 min. zvečer. Čutil I se je en jako močan sunek, trajajoč kake 4 sek. Smer od severozahoda proti jugovzhodu. Ljudstvo se je silno I prestrašile in na prosto bežalo. Potres je spremljalo bobnenje. I — Gozdni požar. 30 pr. m. je pričel goreti okoli 6. ure zvečer gozd med Košco in Kamenim brdom, I . ki je last mesarja Andreja Turka ii I Višnje gore. Turk ima preoej veliko, I škodo, ker je ogenj uničil smreke in I bukve. — Prahistorična najdbe pri Novem mastu. Ko je posest- I nik MalenŠek iz Kandije pri Novem j mestu pretekli teden oral svojo njivo, I zadel je z drevesom na prahistoriČen I grob, ki je bil pokrit z velikimi rečnimi kamni. Ko je odstranil te kamne, našel je notri dve sulioi in dele konjskih prsnih oklepov iz brona, obstoječe iz čez 60 delov. Ker je M»lan-škovo posdstvo na vzvišenem kraju, na kakršnem so hunski grobovi, je lahko pričakovati, da se bodo dobile še druge najdbe iz rimskega časa. — Ciril in Metodova podružnica v Postojni. V nedeljo, dne 2 t m. sta imeli podružnici Ciril in Metodove družbe po večletnem I presledku svoj občni zbor. Vse prizadevanje za prekoristno družbo vnete načelnice in vrlega podružničnega načelnika ni zamoglo vzbuditi mej sicer zavednim občinstvom onega za ntmanja za družbo, kakor bi se moralo pričakovati od postojnskih trŽa nov. Da se je končno zborovanje vendarle omogočilo, naprosili sta po-družnioi salonski orkester in njega mešani pevski zbor, naj jima v ta smoter pomaga. Vsekdar vnet za na rodne in dobrodelne namene se orkester tudi to pot ni premišljal in je takoj obljubil svoje sodelovanje. Koncert, katerega je v to svrho isti dan priredil, je privabil k zborovanju toliko občinstva iz Postojne in okolice, da je bila dvorana »Narodnega hotela« do zadnjega kotička napolnjena. Da sta orkester in mešani zbor si-|ajno izvršila svojo nalogo, nam ni treba posebe poudarjati, saj zadostuje, če omenimo, da vodi orkester in petje izboren glasbenik - komponist, kapelnik Kubišta. Lahko je ponosen na svoje učence — in oni nanj. Spored koncerta je zaključila opereta »Velika zmešnjava«, katera se je na občno željo ta dan ponovila. Prizori so se vršili, kakor prvič, točno v popolno zadovoljnost udeležencev. Po končanem sporedu se je pričelo zborovanje. Podružnični predsednik g. župan G. Pikel je poročal o doseda njem splošnem delovanju podružnic. Poročilo se je sprejelo z aplavzom na znanje, enako predlagane odbornice in odborniki novih podružničnih od borov. Končani volitvi je sledila zelo Živahna zabava. Z gmotnim uspehom se smejo prireditelji ponašati. Čistega dobička se jo odposlalo centralnemu cdboru v Ljubljano 210 K. Hvala za to gre v prvi vrsti priljubljenemu našemu salonskemu orkestru in mešanemu pevskemu zboru, ki tako neumorno delujeta za narodne dobrodelne namene. Iz srca vseh zavednih udeležencev jim zakličemo srčno hvalo za prireditev prelepe zabave: Živeli! — Narodna nezavednost. Na Spodnjem Štajerskem se je v zadnjih letih ustanovilo precej slo-venskih narodnih trgovin, ki vse stoje na jako dobrih nogah. Grajati pa I moramo, da nekatere velike narodne I trgovine, ki bi morale biti kot narodna podjetja vzor drugim sloven- I skirn trgovinam, pošiljajo v čisto slovenske kraja in slovenskim trgovcem na Primorskem pisma, na katerih je firma trgovine izključno v nemškem jeziku. Ime za danes zamolčimo, pričakujemo pa, da taka narodna nezavednost enkrat za vse- I lej izgine. Ako imajo Slovenci na I Spcdnjem štajerskem doma na svo- I j;h trgovinah slovenske napise in sicer samoslovenske, gotovo ne bo škodovalo njihovem ugledu in inte resu, če tudi kuverte v slovenske kraje slovenskim trgovcem pošiljajo s svojo firmo v slovenščini. — Predt^mna tatvina. V torek popoldne sta prišla v Trstu v neko podstrešno stanovanje v ulico del Balvedere št. 19 dva človeka, ki sta prosila stanovalko, da bi smela I na streho, da bosta tam po naročilu hišnega upravitelja nekaj popravila. I Ker je bil eden izmed njiju oblečen I kot zidar in nosil s seboj vse zidar- I ske priprave, ženska nt imela nič I proti temu. Pozneje se je pa izka zalo, da je bilo naročilo le fmgirano I in da sta lopova skozi neko strešno okno zlezla v stanovan e nekega I Franca Kr.^a, kateremu sta vzela I denarja 104 K in srebrno uro z ve- I rižico. O predrznih tatovih ni sledu. I — Aretovan italijanski oficir. Zadnje dni je prinesel du j najski »Fremdeublatl« senzacijsko I vest, da se je v trdnjavo Barbariga I pri Pulju vtihotapil z neko laško torpedovko neki laški poročnik in je vedel omenjeni list pozneje celo povedati ime tega častnika. Zdaj pa dotični »Fremdenbhtt« prekliouje vso stvar, in je pri vsem tem le to liko reinioe, da je neka straža v trdnjavi čula šumenje v nekem gr- I movju in ker na klioanje ni bilo no- | benega glaBU, streljala v grm; ko so I a grm in okoloo natanko preiskali, ni bilo nikogar najti. I — Ljubljančan postal v I ječi pašnik. »Glas Naroda« po I roča: V listu »Star of Hope«, kate-I rega izdajajo kaznjenci newyorškth I državnih zaporov v Sing Singu, izšla I je nedavno pesmica v nemškem je-I ziku, ki je med našimi nemškimi I časnikarskimi tovariši obudila veliko I zanimanje. Pesnik se je podpisal s I »številka 54870...« Številka in ne I ime; pesem je torej spisal človek, I Čigar ime je iz knjige živih izbri-I sano. Goroner dr. Soholer je slučajno j dobil en iztis imenovanega lista, ka-I terega je pokazal nekaterim nemškim časnikarjem. Vsled pesmi »Lju bavna idila« poslalo je uredništvo newyorškega nemškega dnevnika »Abendbl« poročevalca v Sing S ng, da obišče- pesnika in da poizve podrobnosti o njegovi usodi. V Sing Singu je pa peročevaleo izvedel, da nemški pesnik številka »54870« ni Nemec, temv. č — Slovenec, rodom Ljubljančan. Ko se je poročevalce vrnil, je takoj naznanil našemu ured nišUu, da je tamkaj našel mcBto Nemca — našega rojaka! Ime jet nika je Aleksander....... Njego vega imena ne navajamo, ker smo svojedobno o njem že pisali v »Glasu Naroda«. Doma je, kakor rečeno, iz Ljubljane in nemščine ne govori tako popolno, kakor bi človek mislil, ko čita njegovo pesem. V domovini ni imel popolne šolske vzgoje in ko je ostavil ljudsko šolo, se je učil pri nekem trgovcu. Potem je prišel v Amsriko, toda tukaj je zašel na slaba pota in potem, kakor smo že v »GL N« sporočili, v Sing Sing kjer mora ostati štiri leta. Št. 54 870 je sedaj črkostaveo pri listu »Star of Hope«. »G*as N&roda« prinaša nato tudi besedilo tiste pes m*. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču. 1. Julijan Demateis v Villi St. Angelo na Laškem doma, sedaj delavec na Hrušici, je prišel 12 marca zvečer v stanovanje zakonskih Bil-duino. Obtoženec je bii sicer nekoliko vinjen, a ne toliko, da bi ne vedel, kaj da dela. Brez kakega povoda je jei z cdprtim nožem groziti zlasti Domeniku Balduinu, da ga zabode in ubije. Da bi se nasprotnika ubranil, mu je vrgel Balduino vrček v glavo, ga iz sobe iztirai in duri zaklenil. Demateis je pa pri durih razbil siekio in z revolverjem grozii skozi odprtino; vendar ni streljal, ker ga je še pravočasno orožnik aretoval. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe. —2 Juri Dobrave iz Srednje vasi, hlapec na Gjrjnšah, je na Koprivniku Martina Korošca z nožem obdelaval ter mu prizadejal na hrbtu nevarno vbodlino. Prepir |n pretep se je vnel v Staretovi gostilni zaradi vojaških zadev, ker je vsak le svojo trdil in ni hotel drugemu odnehati. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. — 3. Anton An-žič iz Predoselj, čevljarski pomočnik v Tržiču, je bil jezen na šolarje, ker so mu ti radi ponagajali in ga zmerjali. Ko se je bil dne 20. februarja mudil v hiši Mete Uzar v Sebujab, poklical je po lete lOietnem sinčku nekaj mimoidočih dečkov v hišo. Ko sta na to vstopila v sobo dečka Jakob Mlinar in Alojz Zupan, ju je prijel, zvezal in na drogu pri peči obesil, ter ju pustil tako kratek čas viseti. Obsojen je bil zato na 3 mesece ječe. — 4. Frančiška Sirigelj, dekla iz Majlanda pri Zidanem mostu doma, je prenočila pri Mariji G/lob na Glinoah. Ko se je pa Golob za kake Četrt ure odstranila, izmaknila ji je iz zaklenjene omara 60 kron, potem zapustila stanovanje ter se odpeljala v Hrušico. Tam so jo pa orožniki aretovali. Pri nji se je našlo še nekaj ukradenega denarja in nekaj nove obleke. Obsojena je bila i a 8 mesecev težke ječe. — 5. Juri Ho Itevac, hrvaški delavec in ms t er v Hrušici, je skušal s iuneiako svetilko v roki s silo pridreti v kuhinjo, ka mor so iskale zavetišča pred njim natakarica Lana Jetre in Franc Pave. Razbijal je s svetiko po kuhinjskih durih, grozil Pevcu, da ga ubije, če ne odpre, v gostilni je razbil tudi litrsko steklenico za pivo. Obdolženec je bil zaradi tega jezen, ker je natakirica napovedala policijsko uro. Obsojen je bil na 2 meseca teiku ječe. — Izreden s!učaj. V deželno bolnico je prišel fcajžar Prsne* M:kltč iz Stranske vasi št. 9 D.»ai je star že 80 iet, ima vendar še povsem črne lase, niti na senoili ni sivega la&u najti. Tudi lahko bere brez cČal. — Dva vloma. Preteklo noč je prišel dosedaj še neznani tat i a dvorišče k g: stilni na Dunajski cesti št. 15. Odprl je zunanje okno, ub 1 steklo notranjega in isto tudi odprl, potem je z*ezel skozi železno omrežje v posebno sobo in vlomil v predal ondi stoječe omare. Ker pa v nji ni nič dobil, se je podal v drugo sobo na delo in zopet tam pri točajnioi vlomil v dva predala, imel je p* tudi tukaj smolo, ker je bila k sreči od- nesla natakarica večjd vsoto denarja ▼ svojo sobo. Ker tat ni dobil n č denarja, se je sadovoljil a tem, da je vzel za približno 3 K amodk in aval-čič, zraven pa popil, da se je spravil v dobro volju, precej vina, ki ga je dobil v točajnioi. Drugi vlom je izvršil neki tat na JerančiČevem dvorišču na Karlovski cesti, kjer je vlomil vrata v špecerijsko prodajalno in odnesel okoli 20 klg kave in vzel okoli 8 K denarja. — V kaznilnico v Komora je tukajšnje deželno sodišče izročilo nevarnega tatu Antona Buda, katerega je pred mesecem dni aretovala mestna policija Buda je v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah prenočeval, se vpisal na ime Anton Štrukelj ter pokradel neki goBtilničarki na Sv. Martina cesti več reči. Ker se je dognalo, da je Buda iz preiskovalnega zapora v Komornu pobegnil, se je poslal nazaj v prvotno hišo pokore. — Budilnico je ukradel. Včeraj je prišel neki neznan človek v Dalmatinove ulice štev. 15 in ondi iz nezaklenjenega hleva ukradel hlapcu Andreju Rajzeljnu budilno uro, vredno 5 K — Potvico je ukradla včeraj v prodajalni pekovskega mojstra Ivana PodrŽaja delavka Frančiška Kožarjev*, katero so pa še pravočasno zasačili, ji potvico odvzeli in jo izročili policiji. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Zagreb 80 Lahov, v Celje 50 10 pa jih je ostalo v L ubijan«. — Na Prusko je šlo 30, v Podbrdo pa 20 Hrvatov. Iz hrvatskih šum se je pripeljalo 15 Slovencev, z Jesenic pa se je peljalo domu 12 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. K^roiina Tratnik je izgubila bankovec za 10 K — Josip na Klemene, zasebmc?, je izgubila denarnico, v kateri je bila več|a vsota denarja. — Roža Ćdmažarjeva, delavka v tobačni tovarni, je izgubila denarnico s 13 K — Ljubljanske društvena godbe koncert se vrši danes zvečer v r. aprila. Ministrski komite je na AVittejev predlog sklenil odpraviti utesnitve glede vstopa Poljakov v državno službo. Samo višja mesta ostanejo reservirana Rusom. Tudi je komite odredil, da morajo vsi nižji uradniki, ki imajo posla s strankami, biti zmožni jezika dotičnega prebivalstva. Petrograd G. aprila. Iz Tif-lisa se poroča, da so se v ondotni guberniji v raznih krajih primerili veliki kmetski p u nt i. Več graščin je bilo oropanih. V boju z vojaštvom je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Pariz 6. aprila. V tukajšnjih političnih krogih vzbuja veliko senzacijo ostri članek, ki ga je priobčila veleoficiozna „Nordd. Allg. Ztg." glede Maroka. V tem članku je kategorično rečeno, da Nemčija nikakor ne prizna Franciji ni-kakega priviligiranega stališča v Maroku, kakršno stališče zahteva Francija v zmislu svojega dogovora z ADgleško. Berolin 6. aprila. Afera grofice Montignoso se uredi sporazumno v tem zmislu, da izroči grofica svoje hčerko, princezinjo Moniko, meseca maja saškemu kralju. Berolin 6 aprila. V več sto krajih Srednje Nemčije se je primeril dosti močan potres. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu marcu 1905 je 430 strank vložilo 157.638 K 02 h, 344 strank dvignilo 78.996 K 45 h, 5 strankam se je izplačalo posojil 13.800 K, stanje hranilnih vlog 3,709.849 K 29 h, stanje posojil 2,042.668 K 10 h, denarni promet 357.701 K 95 h. Rogaški „Šty ria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču Zdavnižko Bright-ovim vnetjem obisti jjjjjjgg kataru v goltancu In jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline izvrstni sladkorni griži zdravilni vspetii. zaprtju bolečinam na jetrih. £,£e Grijfon' najboljši cigaretni papir. 1 Dobiva se povsod. 1079 ir Form proti Skatljica 4 0 vin. Po vseh lekarnah. Učinek presenetljiv. Ob pričetku nahoda skoro nezmotljiv uspeh. 684-10 Zahtevajte ilustrovani cenovnik djetja za žarnice ..Ideal"41 11 u ko 1'oIImU DUNAJ, VI., Wallgass« 31. Oena lepa svetloba brez instalacije in nevaro8ti. Poraba VJ4 kr. na 1 uro. strjeno in iet^cče napra olja J^oJo belo in nežno. Dobi se povsod. Sarg °va glicerin-mjlla so za odrasle kakor za otroke naj nežnejše starosti Izvrstno elstllo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 607—2 Popolno prepričanje da sta lekarnarja Thierrvja balzam in centifolijsko mazilo nedosežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krc in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naroCbi balzama ali pa na željo posebej se pošlje zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domačij svetovalec. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic balzama 5 K ( 60 majhnih ali 30 dvojnatth steklenic 15 K. 3176-23 2 lončka centifolijskega mazila 3 60 K franko z zabejckom. — Naslov: lekarnar A. Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu Ponarejalce jn prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval. Zdravilski konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija Trst-Barkovlje. 1 , steklenica K 5—, V, sta klenice K 2*60. — Na prodaj i boljSib trgovina!!, 33 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Taano cbinin Mtnra katera okrepe^je laslsee, odstranjuje luske in preprečuje Izpa-dan e las. 1 steUlenlea z navodom 1 H. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medio, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega vabil, mosta- 21—14 Jfauho tanol ..... /Vainovejši modeli bluz In damskoga perila SO dosti v specialno trgovino oprem neveste Sv. Petra cesta štev. 8. = Ogledati je izplača t 1046-3 Umrli so v Ljubljani; Dne 30. marca : Autou Herman, branibo-vcc, 2* lat, Domobranska cesta 2, vnetje mož-gan. — Karel Pauer, zasebnik, 74 let, Levstikove ulice 15, Uraemia. — Julija Tanko, paznikova hči, 2 mes, Radeckega cesta 20, Catarrh gastro intestin. — Mihael Posch, peSec, 22 let, Zaloška cesta U9, vnetje pljuč in prsne mrene. Dne 31 marca: Makso Dejak, knjigovezov sin, 6 mes., Cerkvene ulice 21, jetika. V deželni bolnici: Dne 28. marca: Marija Verona, delavka 63 let, Vitium cordis. Meteorologično poročilo Vuiua nad morjem 104'S. &r«dnjt araćnl tlak 786 0 m o. Caa opazo vanja 9. zv. 7. 7). 2 pop Stanje barometra v mm 7274 725 2 723 0 80 48 80 Vetrovi Nebo ar bVBhcd el sever si. szabod dež megla dež 78 Srednja včerajšnja temperatura: Qormale: 7 7°. — Padavina 22 5 mm Danes ob 1. popoldne nevihta z debelo točo. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dna. borze 6. aprila 1905. Haloibeul p«|*lrjl. majeva renta . . . 70 srebrna renta..... /„ avstr. kronska renta . . /o . zlata , . . /0 ogrska kronska „ . . . /0 „ tiara 9 * * • l0 posojilo dežele Kranl&ke . /i°/o posojilo mesta Spile t . /,•/. , n Zadar . /„•/, boB.-herc. šel. pos. 1S02 cefcka dež. banka k. o. °/q v/. II Si /l lo HA Dea&r 100-46 100-35 100*45 119*95 98- 16 I 118-65 99- 50 100-60 100*- ! 101-60 10015 I 100-16 101*30 zat. pisma gaL d. hip. b. peSt. kom. k. o. i. 10°/0 pr....... zast pisma Innerst. hr. „ „ ogrske een. dež. hr.......10060 Vt°/o P4*- °8T- niP* ban* V/o obL ogr. lokalnih ie leznio d. dr. . . . obl. češke ind. banke 107 70 10050 100 — t' 91 •/* prior. Trst-Poreč lok. žeU 7 o prior. dol. žel. 100*— 100-76 99*— 99-60 319 — 101*15 Blago 100*65 100*55 100*65 120-15 98-.-J5 118*85 101 — 101*60 100-— 102*60 100-40 100 60 102-30 108-70 10150 10140 10095 101*— 101*76 100' — 321 — 102-15 o/, „ jnž. žel. knp. ■/,«/, Vt°/o *VBt- P08- " P' °* Srečke. 8rečke od 1. 1860% .... 19r— 193 — „ „ „ 1864 ..... 285— 287- - „ tizske...... 169 50 172 — B zem. kred. I. emisrjo . 309*— 317 50 . „ „ II. . . 805*50 313-50 , ogr. hip. banke ... j 279 — 284 B srbske a frs. 100 — . 109 25 113 25 „ turško...... 142 60 143 60 Bazilika srečko. ... 25*60 27 - Kreditno ..... 483*— 493*— Inomofiko „ . . . . 7»-— 83*— Jirakovske B . . . . 86 69 91*— Ljubljanske „ •. . . . 66 60 72*— Avst rud. križa „ . . . . 66 75 58 75 Ogr. „...... 37*60 39-50 Bndolfovo v . . . . 6b'— 69*- Saloborške ..... 74-— 83*70 Dunajsko kom. ..... 536 — 646*- - DelirJee. Južne železnice..... 90 50 91 50 Državne železnice .... 660 76 661 75 a.ran-.-ogrske bančne delnic« . 1649'— 1659 — Avstr. kreditno banke ... 666'— 667*— Ogrske „ » ... I 773 — 774 — Živnostenske „ ... j 148 — 250 — Premogokop v Mostu (Brili) . j 667 — 674'— Alpinfike montan.....! 524 60 525 50 Praške žel. indr. dr..... 2652 — 2660 — Shna-Huranyi......i 641 25 642-25 Trbovljske prem. družbe . . i 267-— 268 — Avstr. orožne tovr. družbe . . i 618— 623 — Češke sladkorne družbe . . . J 164--— 167 — Valute. 0. kr. cekin....... 11*33 11-36 20 fra&kl....... . 19*06 1909 20 marke........ 23*42 2349 Sovereigns ....... 13*92 24'— Marke.........117*12 111*131 Laški bankovci...... 96 35 9555 SubUi.........I 152 60 253-26 Dolarji.........U 4*841 6*— Žitno cene v Budimpešti. Dne 6. aprila 1906. Termin. Pfisnica za april . . . . sa 100 kg. K 1804 Pšenica „ maj . . . . . 100 „ 17 81 Pšenica „ oktober . . • n 100 „ ■ 16 57 Rž „ april . . . . . ioo „ • 14*10 Koruza „ maj . . . . . ioo „ ■ 14-7-2 Ovei » april . . ■ . • ioo „ • !3-7r> EfolUlv. 20 vin. ceneje. gostilna na deželi Ponudbe pod ] „Gostilna" na uprav. „Slov. Naroda". 1090 1 V najem bo išče na uze Ponudbe pod „št. 20", poste restante, Postojna. 1092—1 Več mizarjev za zunaj se sprejme takoj. 1086 Vpraša se v gostilni ,,pri Starem Tišlerju" v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani do sobote 9. ure dopoldne. Ugodna prilika za nakup. boljše pasme, močen in jako krotek, se z opravo in vozom vred ceno proda. Pripraven za otroke, ker je vajen na jahanje. — Več pove O. Thurm, fotograf, Latermanov drevored. 1097 lobus snažilni ekstrakt Dobro ohranjen 1 m s 6 konjskimi silami se poceni proda. Več pri A. Petrino v Ljubljani, Hrenove ulice št. 8. 1052-3 Skladišče se odda za 1. maj Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1067—2 Išče se kovač I vajen podkovanja, okovanja vozov in sploh kmetiških kovaških del. Prednost se daje onim, ki imajo kaj prakse za kurjača na parni žagi. Sprejem takoj. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Dobri mizarski delavci ki bi prišli radi do dobre tedenske plače ali plače od kosa, dobe dela v tvornici za klavirje Enrico Bremiiz w Trstu. 761-6 Popolnoma nova se proda po nenavadno nizki ceni. Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda«. 1075 2 Jabolčnik zajamčeno čist, prodaja po 12 kron za 100 litrov 1071—2 ANTON JURZA lastnik sadjarskih naprav Ptuj na Spod. Štajerskem. v jako romantičnem kraju na Gorenjskem, kamor zahaja zlasti poletni Čas mnogo tujcev, se takoj odda v najem pod ugodnimi pogoji in z vso opravo. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". i096 1 pikolo se sprejme takoj za velike i stavracijo v Ljubljani. VeČ se izve v mestni posret niči za službe in stanovanje. i< Iščemo zanesljivega zastopnika za Kranjsko po mogočnosti z biva liŠČem v Ljubljani. 1061—2 Alex Brever i sinovi veletržci z vinom 1600 hektolitrov najfinejšega in najžiahtnejšega ics? i vina letnikov 1904, 1903, 1901 in sum laški in drugi rizling, traminec, rulau dec, beli in rdeči burgandee, proda graščina Dugoselo, Hrvaško. PoŠta in Želez, postaja Dugoselo. AUMPELJEVI OTROBI Z VIJOLIČNIM DUHOM HAJ&OLM SREKTVO Zfl <30J ITEV POLTI fl./V\0TSCH&C2,P(lrWlJ 5762 Pekarija na dobrem mestu, z vso opravo,, se s I. majem odda. Naslov p©ve upravništvo „SIov. Naroda". 1033—2 Zaradi preselitve se ceno prode popolnoma novo moško kolo. Več na Marije Terezije cesti 16, I. nadstropje. loflfi 2 nillfjoiaov kosov Doeringovega mila s sovo se je razposlalo do konca lata 1904 Nobeno drugo milo ne more pokazati takega uspeha. Ta poraba je najboljši dokaz za dobro kakovost in izvrstni učinek tega izdelka. Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte samo Doeringovo milo s sovo, ki se dobiva povsod po 60 vin. kos. 1094—1 imski vrelec pošta Kotle, postaja Guštan (juž. žel.) Koroško. nepresežen pri obistnih in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem prebavljanju priznana slatina za otroke Prava naravno natočena, volofina namizna voda. Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Romer-Quelle). Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 969- Glavna zaloga: E. Supttn, Ljubljana. Varstvena znamka. rnol mm Vošćilo za čevlje in creniB za blesk Nigrln frTffi£gL,2£& -.jsnje stauovitno. — Ustanovljeno 1S32. — C. in kr. dvorni dobavitelj na DUltAJU. — Dobiva se povsod. Ob preselitvi iz gostilne ,,Pri levu" ? pii t jimii mir na Marije Terezije cesti št. 14 se za dosedanji obisk najtoplejše zahvaljujem, obenem pa prosim za mnogobrojen poset v novi gostilni. Prejkoslej bom skrbel za dobro kuhinjo in pristno, priznano izborno, potom deželne kleti nabavljeno pijačo. Tez poletje imam na razpolago senčnat vrt s ke-glišČem in igriščem. g^T* Abonentom znižane cene, Z najodličnejšim spoštovanjem PAmi^llf (roman in portland), šine, štorje, strešni papir, okove za stavbe, ncreže, bodečo žico, sesalke za vodnjake, vozne plahte in svetiljke, pokrivala za komate, gumaste cevi, pipe, čepke, nagrobne križe, merila, tehtnice in uteži, štedilnike in peči, orodje za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, pluge, kose, brizgalnice za peronosporo, železno pohištvo, kuhinjsko opravo in kcsitarjevo posodo domačega izdelka kakor tudi krogle in kegle za keglanje. Založnik zveze avstrijskih c. kr. državnih uradnikov. 1065—1 Proda se popolnoma nova hiša v JKariboru 10 let davka prosta, v notranjem meetu v Gosposkih ulicah, leži ob dveh ulicah. Hisa je dvonadstropna, ima 8 stanovanj, za 4 prodajalne prostora in donaSa letnih 8000 gl. Kupnina 42.000 gld; pa ostane lahko velik del na hiši ob 4'/«°/o obrestovanju. Pojasnila daje Karel Sark v Mariboru, Gosposke ulice št. 38. 1074—2 Za vsak»> rodovino važno J t lostrovano knjigo o premno*' Ijem blagoslovu % otroki ras-[ooBilja s prepisi veo tisocev, ^ahvarnih pisem tajno aa k •© h t avstr. anarakah gotps " A> liAlPA Berila S. W Liindcaistraaae 60. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare čevljev samo gld. 2-80 Ker je več velikih tovarn ustavilo plačna, so me pooblastili, da Bpravim v denar večji oddelek čevljev daleč pod Izdelovalno ceno. Prodam zatorej vsakomir: par moSkih in par ženskih čevljev rjavega ali Črnega nsnja na trakove galoširani, z močnimi zbitimi usni. podplati; dalje par moških in par ženskih modnih čevljev s paspoilom, zelo eleg., najnovejše oblike, močni, za poletje, zelo lični in lahki. Velikost po cm. Vsi 4 pari veljajo samo gld. 280. Razpošilja po povzetju ali pa če se posije denar naprej S. URBACH, eksport Čevljev Krakov št. 363. Zamena dovoljena, tadi denar nazaj; riziko torej izključen. 1091 Pariška svetovna razstava 1900. Svetovirtosl&vna ustna vods. Dobiva so povsod. 2921—52 Proda ali v najem se odda lepo posestvo (vila) Sele 6 let staro, od mesta 10 minut od kolodvora 16 minnt oddaljeno, ležeče v najlepši ravnini ob državni cesti na Gorenjskem Vila je primerne velikosti ima spodaj klet. pritlično 3 sobe, kuhinjo in shrambe, v podstrešju pa 3 Bobe, predsobe in 2 kuhinji. Na dvorišču vile je hlev za 3 konje s podstrešjem, s pralno sobo in drvarnico. Okrog vile je ograjen kostanjev sadni in zelenjadni vrt, kakor tudi ograjeno dvorišče. Z vile je lep razgled v okolico in v bližini sprehajalni drevored. K posestvu spada tudi še 2 joha za vilo ležečega travnika z njivo in kozolcem. Posebno pripravno bi biio o posestvo za mirne letoviščarje. Odda se pa tudi kakemu obrtniku. Prepusti se na zahtevo ob jednem tudi gostilničarska obrt z vso gostilniško pripravo Cena 20 tisoč kron z lahkimi plačilnimi pogoji. Osebni ogled najboljši. Pismene ponadbe 8 priloženo znamko za odgovor sprejema upravništvo »Slov. Naroda". 963—4 Ces. kr. avstrijske ~0 državne železnice C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaka. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju«, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monakovo, Ljubno, čea Selathal v Aussee Solnograd, čea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, frea Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plaen, Marijjat rare, Heb, Fraucove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopojdne osobni vlak V Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastem, Zeli am See, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Jez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejavice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vnre, Prago, (direktni voz I. in II. razr.J, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽ*. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in H. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dn* naja Čez Amstetten, Lipskc. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var), Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, I Pariz, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, ZeH ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno. Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta. Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnotrrada čez Klein-Reifling, iz Stejrra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ia Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob b. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. ari 59 m dopoldne, ob 6 ari 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem časa, ki ^e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 IVE nogo prihranite pri novih zgradbah in prezidavah «•«* rabite patentovane malčevocementne stene. Prednosti: varno pred ognjem, ne prepušča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz ni treba. Uvedeno že po vseh večjih mestih. - V Ljubljani pri hotelu „Union11 = (okoli 4000 m1). iS a razpolago so svedočbe vis. kr. deželne vlade, kr. ogrskega drž stavbnega urada mestnega magistrata zagrebškega in zagrebškega kr gozdnega ravnateljstva. Zaradi pojasnil in preračunov se obračajte na imetnika patenta arhitekta HOENIGSBERG & DEUTSCH c. in kr. dvorna stavbna [mojstra v Zagrebu. 261—22 £j Založnik c. kr. drž. uradnikov. I Ljubljana J KElBElR ^m |j Stari trg št. 9 ■ ■ ^ ■■■ ■■■ ■ m Stari trg st S C priporoča svojo tovarniško zalogo cil n 1 I po izredno nizkih stalnih cenah, o I = Kravate in perilo. = 3437-21 31 1 41 m % S' _rŽtt^l_rfVfo t^S Zžš5y* h Slaščičarna J. GOTTHARD, Ljubljana na Starem trgu štev. 6. Za Veliko noč! Izborne pince in potice, najfinejše torie in pecivo. !!Veliko novosti!! —Mickiewicz in Vegova torta. -gs= lirn^iH^ hoiiboiiiiM'^ i21 atrape. :bTeOaa.i:žJe cene! ^Tajulržje cen©! Prekupovalce opozarjam posebno na svoje pince, ki so izdelane izborno Dajem znaten popust! - i v- Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko ..jelen". Uno je D^F" zajamčeno cisto m t>r^z vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime] „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1032—66 Dobiva se povsod! Ustje (Češko) Juri Schicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinento. 85 Ia jedilno mast" poSilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAD. URBAN & spol., Praga—Žižkov. samo za boljše aelo, veliko in malo, proti najboljši plači sprejme takoj v trajno delo Franc Kraigher krojač, Kongresni trg štev. 5 v »LJubljani. 1073-3 Odvetniški koncipijent se sprejme proti primerni placi. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". im 2 Prirejevalcem eolskih in dru gin slavnosti na znanje! Prva izvirna slovenska spevoigra 2 ■M je v tisku in be kmalu izšla. Zaradi odpotovanja se takoj ifoISTliiša z 2 nadstropji, 19 let davka prosta, in je v njej troje obrtov. Cena zmerna. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda-. 1C62-2 Češki izdelek! F. JERIE = v Jilemnici na Češkem izdeluje raznovrstno platneno blago in ga razpošilja po tvorniških cenah naravnost privatnim odjemalcem. Belo predeno, Cistolaneno platno vseh širin za moško, žensko in otroško perilo, platneni žepni robci, beli obrobljeni ali neob-robljeni, a jour in z barvastim krajem. Namizni prti, brisalke, damastni prtiči. kanafas za preobleke, grizet, satin, sifon, rjuhe in druge praktične tkanine za domaČo rabo 905—5 l Mtuno* IJ<*iio 1. 1999. ■9U80 9)|Zjn -oSB|q oupps ojuad io>|ij; m o|aq '©oiabSou e^suisp u; e>,?ouj 'aoiAB^oj jo^u; uj e5e|9 'eojdeo e^sinep 'ioqoj mdez 'adjas 'pljusedpojd 'b|jj^ efupods 'ezn|g 2 • «»« Bna^asop^v "raoqran3 unjofepfcdfl usa'bjz z e6o|ez Butpj •e^A'BJjf 8sf9Aonf«u ospe^ UJBAOJ q!UPJ|UJOU9J f|oqfeu zj epodsoS u; oiuep ez eSe\q eSeupoiu oSojbz o>jj|8a 8T—ZLI «oojodud 0MN3S3fdl0Qny Jvan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, 5e bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu „HiSa Marije PomoCnice 4 in brani »voje umetniško stališče. Izza Prešernove :,Noye pi-sarije** ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—38 (fena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 v.; Ieleg. vez. 3JK 20 v.; po pošti 3 K 30 v. Založništvo £• Sehvtentner v Ljubljani Prešernove ulice št. 3. Sprejema zavarovanja Človeškega živ ljema po oajraznovrstnejSih kcmbina* cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuje čini* se vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende*. vzajemna aa-rarovalna, oanka v Pragi, Res. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vii^»koil ilovanuko • mirudii« opravo. 5-4-'J Vta poj&amla daje: Generalni lastop v Ljubljani, cetfar pisarne ao v lastnej bančnej hifii Zavartue poslopja m premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj i-i najkalantneje Oživa najboljši alovea, koder posluje Dovoljuje iz tistega dobička izdatne Dodpore ▼ narodne m občnokoristne aat&eoe. IVAN ORAZEN daje na znanje, da je na Turjaškem trgu št, 4 v I. nadstr. V «» f M 2» v katerem se bode zdravilo: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, skrivljene, ploske in čokaste noge, neenaka ledja itd Telovadili bodo tudi zdravi otroci, da se pri njih zabranijo taka 334-11 pohabi jer ja. (Proste vaje in vaje na aparatih.) Masaža za odrasle. "Scf*- Vse to se bo izvrševalo pod osebnim nadzostvom dr Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9-10 dopoldne in od 2—3. popoldne v Wolfovih ulicah št. 12, I. nadstr. Proda se tarsdt družim h ih razmer v Koprivnici na Hrvaškem hiša z gostilno na lepem prometnem kraju. Samo ob semmih se iztoči v tei gostilni na leto okoli 350 do 400 hl sai* vins. Proda ae tudi vsa gostilniška oprava in orodje. ioo/ | Kupoi nuj se obr*£ajc ssrr. osebno na Marina Bilića, oroetilni carja v Koprivnici na Hrvaškem. Vsak: J>©t«el*: se dobe sveže morske ribe f gostilni „pri zlati ribi" Pristna naravna vina, sveže pivo in okusra gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Za mnogobrojni obisk se priporoča Marija Rozman 763—5 gostilničarka. Izdelovanje oprem za neveste. Ustanovljeno leta 1870 Vi Lastni izdelek '4y 2830—28 ospod d et m o in otroke g4*~ zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne eene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme C. J* HAMANN dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd. Ljubljana. * Mestni trg štev. 8. # Ljubljana. ^J? Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Napravljanje oprem za novorojence. Nizke cene 1082—1 Jlfred Franl^el komanditna družba prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. Moški Qj| štifljetni a &m' trpežni 90 kr. B09a«a p JU izbera močni 60 kr. Damski Q na trakove nn k iz rjav.usnja jI) Kii IOO lastnih prodajal-nih zalog Moški l h U na trakove močni 25 kr. Moški na trakove usnje box. 50 kr. Izvrstna priležnost na gumbe ft far crni Otrošl deklišk čevlji trakove Iz močnega usnja od naprej. 1008 delavcev In uradnikov. Moški P rrlr čevlji 0 lili, na trakove, chevreau, g dyeau, šivani Aamski čevlji na trakove, e\9g. in lični gođyear, div. Iti 50 kr. Dobra kakovost Otroški in dekliški čevlji na gumbe Iz črnega ali j ■ r,.v.8^u.n,.. naprej. niiialka: v - Zastopnica: lmcUimtelj in odgoforui .radnik: Dr. Ivan Taviar. Laetuina ta tuk -Mirodu«. tukaro« 85 7 0136 25 46