01 .» ------------------------------------------— Most pod Šmarno Goro. Marsikteri je dandanašnji jel misliti, de vse do-zdanje zaveze jenjujejo, in tako se tudi sliši, de ljudje mostovine na mostu pod Šmarno Goro radi ne odrajtu-jejo. — Vse krive misli moramo zdaj zatirati, ako se hočemo vredne storiti dobrot noviga vladanja, in zato vam povemo, zakaj de je zadobila Smeledniška grajšina pravico, na imenovanim mostu mostovino pobirati. Kar ljudje pomnijo, je bila v tem kraji, kjer zdaj most stoji, ladja pripravljena, po kteri so se ljudje, živina in vprege ^vozovi) čez Savo prepeljevali, zato se se zdaj ta kraj imenuje „na brodu." Smeledniška grajšina je leto ladjo oskerbovala in popravljevala , zato je pa tudi pravico imela, brodnino pobirati in ta pravica je bila tako ugotovljena, kakor druge grajšinske pravice. Ali kako je bilo nerodno in tudi nevarno, posebno ob času povodni, na ladji se prepeljevati, vsak dobro ve, kteri je skušal; zraven tega je bilo pa za brodnino potreba tolikajn več plačevati, kolikor so bili brodniki bolj nesramni. Gospod baron Laz ar i ni, vlastnik Smeledniške grajšine, za vse občno koristne naprave vneti gospod in verli domorodec, so za polajšanje popotnikov in za od-vernjenje nevarnosti, v letu 1844 čez Savo most naredili, kteriga je še vsak odkritoserčno pohvalil. De na- prava in popravljanje tako velikiga mostu več potroškov potrebuje, kakor naprava in popravljanje ene ladje, vsak sam dobro ve', in vender se ni za mostovino več plačila tirjalo, kakor za poprejšnjo brodnino in zato je c. k. dvorna pisarnica po ukazu 24. grudna leta 1840 štev. 39141 Smeledniški grajšini napravo noviga mostu čez Savo pod Šmarno Goro dovolila in sledečo tarifo poterdila: od vozniga ali prostiga velikiga živinčeta po 6 kraje. od maliga živinčeta po........1 od peš človeka po..........1 Dajale so sicer nektere soseske v oblizji imenova-niga brodu namesto brodnine vsako leto nekako bero v žitu — ali vse te soseske so takrat, ki se je novi most neredil, dovolile, de je bera jenjaJa, in so se zavezale, za naprej ustavljeno mostovino v denarjih od-rajtevati. Kako more tedaj kdo misliti, de bi bila zdaj mo-stovina odjenjala? Kdo bo most popravljal, če ne bo ve'dnih prihodikov? Ne motite se — in odrajtujte radovoljni opravke, ki le vam v prid prihajajo. 76