http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1150 ČETRTEK 27.APRIL 2016 / ŠTEVILKA 1150, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR srnobil Iko Dz^.\ /r\i \r\r\r\rtn Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC MANDRAC NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 Ce nimate dela jim dajte vsaj plačo! Svet drvi v avtomatizacijo. Del, ki jih je do nedavnega opravljala skoraj polovica človeštva, preprosto ni več in z razvojem jih bo vse manj. Ludizem že pred 200 leti ni uspel, kaj šele danes. (Mef) Takrat, v začetku 19. stoletja so bili delavci prepričani, da so za njihovo izgubo dela krivi stroji, ki so takrat oznanjali začetek industrijske revolucije. Teorija pravi, da so kasneje delavci uvideli svojo zmoto in spoznali, da striji niso nič krivi za njihove težave, ampak da morajoi krivca poiskati med tistimi, ki so te stroje pripeljali, zato da so privarčevali pri ceni delovne sile. Dejansko so angleški delavci takrat ugotovili kje je problem, le da so se ga lotili na napačnem koncu in so uničevali stroje, namesto da bi uničevali kapitaliste, ki so se dve stoletji kasneje že tako razvadili, da o delavcih niti razmišljajo ne več ampak jih prepuščajo državi naj ona poskrbi zanje. Tisto malo, kar jih rabijo, pa itak plačajo kot sužnje. Tako so se kapitalisti rešili delavstva in dejansko nimajo z njim prav veliko opravka. Edino, česar se zdaj lahko bojijo, je upor robotov, ki zamenjujejo delavske roke na vsakem koraku, vendar bo treba do takrat še malo počakati. Medtem pa je breme razredne revolucije padlo na pleča države, ki takšnih spopadov večinoma ni vajena. Razen tega se sooča s temeljnim problemom, da so prav delavci oziroma občani njen proizvod, oziroma je država proizvod občanov in tako niti ne ve, kdo je njen pravi sovražnik. Razen tega, država ne more kar tako zamenjati državljanov z roboti. Že res, da poskuša storiti kaj takega in vsako novo generacijo bolj poneumlja, vendar večina človeštva, k sreči, še ni dosegla stopnje androidov. Povsod kjer se danes dogajajo nemiri, mini revolucije, upori, štrajki ali zgolj navaden kriminal je slišati preprosto rešitev: »Ljudje potrebujejo delo. Če nimajo dela nimajo denarja in če nimajo denarja ga nekako morajo dobiti.« Iz ekonomsko povsem neznanih razlogov se svetovna elita upira uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki bi ga večina svetovnih gospodarstev zmogla brez velikih pretresov, saj marsikje, tudi v Sloveniji, več dajemo za socialne pomoči, kot bi dali za univerzalno plačilo, ki bi ga prejemali vsi tisti občani, ki jim država in kapital ne moreta zagotoviti dela. Potem bi bil svet lepši. Roboti bi delali, kapitalisti bi šteli denar, država bi imela mir, mi bi zadovoljno živeli in 1. maj bi postal zgodovina. Prvomajske budnice Tudi to nedeljo, 1. maja, na mednarodni praznik dela, nas bodo prebujali izolski godci in pevci. Pihalni orkester bo svojo budniš-ko pot začel v starem mestu ob 6.30 na Trgu padlih, nato bodo odšli v Korte, na Malijo in Šared, ob 8.15 bodo v Jagodju, ob 9.00 v Livadah in ob 9.40 na Manzioli-jevem trgu. Obratno pot bodo ubrali pevci Moškega pevskega zbora Izola, ki jih vodi Anton Baloh. Začeli bodo ob 7.00 v Kortah, nato pa obkrožili podeželje ter ob 10.00 zapeli še na različnih koncih mesta. Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno nnn BANKA KOPER OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700 J Protestirati, ne proslavljati! Te dni proslavljamo boj proti nacifašističnemu okupatorju, a tudi boj za delavske pravice. Proslavljamo zmago nad Zlomom in zmago človeka nad kapitalom. Na žalost pa kaže, kot da so dnevi zmage že dolgo za nami in čas je, da proslave zamenjamo za proteste. Tako pravi dopisnik iz metropole. Obstajali so ljudje, ki so gradili Utopije. Za ljudi. Posamezniki. Točno dvesto let je od velike Utopije, ki jo je zgradil Robert Ovven, Anglež, Valižan, lord, industrijalec, lastnik tekstilne tovarne in še marsičesa v škotskem New Lanarku. Ni bil samo bogat v denarju, bil je razkošen v duši in glavi. Bil je filozof, socialni reformator, filantrop, kar pomeni, da je imel rad druge ljudi, posebej tiste s katerim je živel in od čigar dela je živel. Robert Ovven je v predindu-striski Angliji, v kateri je delovnik trajal tudi po 16 ur, v kateri so v rudnikih delali osem, devet, desetletni otroci, o katerih Dickens še ni napisal Oliverja Turista, za svoje delavce zgradil celo naselje, s hišami s kopalnicami, velikimi, svetlimi sobami. Zgradil je šole, igrišča za otroke, vrtce, in uvedel revolucionarno predsocialistično revolucijo: osem ur dela, osem ur rekreacije, učenja, vrtičkanja, kakor je komu pasalo, osem ur spanja. Pol stoletja kasneje, leta 1866, v Ženevi se je rodila Prva internacionala, Mednarodno delavsko združenje in njena prva zahteva je bila - osemurni delavnik. Zraven je bil neki Karl Marks, ki je napisal njen statut in program. Dvajset let je minilo, ko so leta 1886 delavski sindikati Amerike, v prav takšnih aprilskih dneh, kakršne imamo danes, organizirali generalno stavko, delavske kolone z rdečimi zastavami so protestirale v Detroitu, Bostonu, Chicagu, New Yorku in ostalih ameriških mestih. V Chicagu je točno 1. maja počila bomba in policija je začela streljati na delavce, ki so zahtevali samo osemurni delavnik kot začetek nastanka pravične družbe. In tako je trajalo, in še vedno traja. Tudi posameznik ima moč Streslo me je, ko sem prebral dnevnik, ki ga je te dni v Pragi (ne Zagrebu, ker še velja za »iz- dajalca«, ki se je s filmom o Jasenovcu upal zoperstaviti Tudj-manu) spisal Lordan Zafrano-vič, režiser in umetnik. Samo en odstavek, zapisan 20. aprila: »Zbudim se. Gluhi nočni čas. Slišim kako nekje ropota in zavija tramvaj. Pogledam skozi okno. Pusta in prazna ulica, tramvaj razsvetljen. V njem je samo en človek. Izravnan. Visok. Ne vem kako sem se spomnil dialoga, ki ga pove Fram Lasič v Okupaciji v 26-ih slikah - Dovolj je, da se samo en človek dvigne in režim se zruši. Samo en človek v temni noči, sam, individualec, neponovljiv, močan, lahko spremeni potek zgodovine. Močan občutek me objame, ko mislim o moči posameznika. Mislim na Tita.« Tako so obstajali in delovali posamezniki, ki so zahtevali svobodo za človeka, posameznika, da bi iz te posameznikove svobode zgradili svobodno družbo in državo za človeka, v kateri je človek subjekt in začetek in nosilec družbene moči. Tako, kot so obstajali drugačni, tudi močni posamezniki, ki so hoteli močno državo, močno vojsko in policijo, da bi državo in tiste na oblasti ščitili, ker so samo oni subjekti države, medtem ko so ljudje, posamezniki, samo objekti. In še danes obstajajo, kot nosilci Zla. Zla, ki se je začelo, vsaj pri nas, ob počasi odhajajočih generacijah z Musoli-nijevim fašizmom v Italiji in Hitlerjevim nacizmom v Nemčiji, v prvi polovici dvajsetega stoletja. A vse se je začelo z zahtevo po osemurnem delavniku. Fašizem še ni premagan In ko danes proslavljamo Dan OF, kot spomin na to, kako se je začela vojna proti fašizmu in nacizmu in nadaljujemo s Praznikom dela, naenkrat vidimo, da so nam ves čas lagali - ne nacizem in ne fašizem niso premagani, razen vojaško. Kot tudi, da bo ponovno treba začeti sindikalni boj za - osemurni delavnik in proti su-žnjelastniški trgovini z delavci in njihovim delom, o čemur pričajo nedavni dogodki v Marof Trade-u, poslovni enoti GP Postojna. Koliko Marof Trade-ov je še neodkritih? Vojaška zmaga nad tisočletnim Reichom, fašistično Italijo in imperi-alističnio Japonsko je zadostovala le za uničenje eklatantnega Zla in njegovo zunanjo podobo. In da se spominjamo 60 milijonov mrtvih. A enaka miselnost in bolj prefinjeni, a prav tako nacifašistični načini obnašanja kot v tistih časih, ko je človek ubijal na vse možne nasilne načine ni uničena, temveč je vsak dan močnejša. Ko poslušamo govore naših vrlih poslancev o beguncih, ki bežijo pred novodobnimi različicami Zla, bi morali samo njihova imena in narodnosti zamenjati z besedo »Žid«, in bi videli, da besednjak ni prav nič drugačen od besednjaka, s katerim so nemški Židje zmerjani v Berlinu. Manjkajo le zahteve po taboriščih in krematorijih. Že žica je dovolj. Za zdaj. V sosednji Hrvaški slavijo ustaške »koljače«, obnavlja se NDH-jevska tradicija, na oblasti je stranka HDZ, ki je v dokumentih Haškega sodišča označena kot eden od članov »zločinske združbe«, in le Tudjmanova smrt, kot vodje te »družbe«, je preprečila, da se ne bi ponovil scenarij iz Nurnberga, ko so ta status dobili Hitler, SS in nacionalsocialistična stranka. Predsednik Srbije je četniški vojvoda Nikolič, osvoboditelj Vukovarja in tako, kot so že rehabilitirali Dražo Mihajloviča, tako se pripravljajo na rehabilitacijo Milana Nediča, ki ga je Hitler osebno pohvalil in se mu zahvalil za »očiščenje« Srbije. Srbijo je »očistil« Judov in komunistov. Zato je Nikolič odlikoval sudanskega predsednika Omarja al Ba-širja, ki ga je mednarodno sodišče za vojne zločine obtožilo za genocid in zločine proti človečnosti. O Orbanovi Madžarski je škoda besed, kot tudi o Erdoganovi Turčiji, ki Evropi diktira meje svobode govora in pisanja (ko pa svobodi govora in pisanja vendarle nimata meja), o zmagi desničarskih nacionalističnih strank na Poljskem, Slovaškem, o volitvah v Avstriji, Belgiji... Zato je še večji razmah sovražnega govora, ki nima meja (za razliko od omejenega, ki razkriva resnico), ker je za nosilce Zla to edini sprejemljiv govor, ker samo z njim lahko dobivajo točke v javnosti. Javnosti, ki ne vidi, ne sliši, ne obsoja in ne protestira. Zato ti veliki datumi naše zgodovine, ki so pred nami, ne bi smeli biti povod za proslavljanje in svečane govore, ampak za proteste in obsodbo Zla. Za nas same in za bodočnost. Zato moremo povedati resnico. Resnico smo dolžni ne le sebi, ampak našim naslednikom, ki šele prihajajo. Ker svoj jutri imaš lahko le, če se zavedaš, kako je bilo včeraj. Zoran Odič MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T UNE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Une Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občinski svet Razprav za vzorec, replik še manj Četrtkova redna seja Občinskega sveta Občine Izola je minila v znamenju potrjevanja že skoraj potrjenega. Svetniki so namreč potrdili programe in načrte javnih zavodov za leto 2016, ki so jih sicer obširneje pregledali na raznih odborih, sicer bi se seja zavlekla dolgo v noč. Najprej so letna poročila in programe dela predstavili Mestna knjižnica Izola in Obalne lekarne Koper, kjer je svetnike najbolj zanimalo, ali obstaja možnost, da bi tudi Izola dobila dežurno lekarno. Dolgoletna vršilka dolžnosti direktorice, Katja Gombač Aver, je sicer povedala, da takšnih načrtov nimajo, je pa v načrtu premestitev koprske dežurne lekarne v prostore Splošne bolnišnice Izola. Svetniki so podprli tudi letno poročilo Glasbene šole Koper, kjer so razpravljali predvsem o tem, da država namenja vedno manj sredstev za glasbeno izobraževanje, zaradi česar je tudi vedno manj razpisanih mest za posamezne inštrumente, kljub temu, da je menda vedno več zanimanja. Plačila zamujajo Letna poročila so podrdili tudi Vrtcu Mavrica Izola, ob predstavitvi poročila Osnovne šole Dante Ali-ghieri pa je bilo slišati, da imajo starši za kar 43.000 eur neplačanih obeznosti, predvsem do vrtca. Med predstavitvijo dela OŠ Livade je svetnik Izola je naša, Alojz Zorko, pikro pripomnil ravnateljici Maji Cetin, naj raje hitro porabijo presežek, sicer jim ga bodo pobrale Občinske službe, kot se je to dogajalo v zadnjem obdobju tudi ostalim zavodom, katerih ustanoviteljica je prav Občina. “Slišal sem, da je Občina preknjižila, ne pa samo zadržala sredstva zavodov, ki jih je ustanovila. A gre za namenska sredstva! Naloga Občine je, da vzdržuje objekt, ne pa vaša, in to s sredstvi namenjenimi učnemu programu", je še povedal Zorko. Na očitke ni bilo replike. Nadzorni odbor brez odziva Po sprejetju poročila OŠ Vojke Šmuc, so svojo poročilo o delu predstavili tudi člani Nadzornega odbora Občine Izola. Po pričakovanju je bilo ob tej točki nekaj več razprave, Gašper Čehovin, z Liste Izolani, pa je povprašal, če se bo Občina odzvala na priporočila Nadzornega odbora. Župan Igor Kolenc je na to odgovoril, da bodo upoštevali, kar je smotrno, o ostalem pa ne bo razprave. Nekaj več razprave je bilo tudi ob točki o sprejetju Zaključnega računa proračuna Občine Izola za leto 2015. Kot je svetnikom potrdil Vodja službe za računovodstvo in finance Občine Izola Peter Zovko, ima Občina 3.807.000 neplačanih odhodkov. Menda gre predvsem za dolgove do občinskih javnih ustanov, a župan zatrjuje, da ima občinska uprava že načrt, kako to sanirati, z velikim reprogramiranjem, v kratkem pa je predvideno tudi dodatno zadolževanje. “Ključno je to, da smo porabili manj, kot smo dobili. To danes ni lahko, ker šele sredi leta bodo začeli prihajati glavni prilivi, od turistične takse, do nadomestilo za uporabo stavbenega zemljišča in tako naprej", je povedal župan Igor Kolenc. Kadrovanje po liniji Svetniki so sprejeli tudi sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola). Direktorja novoustanovljenega javnega zavoda, ki je bil ustanovljen v sklopu evropskega projekta Adri-on, so svetniki potrdili že na prejšnji seji. To je Iztok Škerlič. Predstavniki ustanovitelja pa so postali: Petra Štefančič, Aleksej Skok in Andrej Jereb. Občinski svetniki so tudi sprejeli sklep da se se objavi razpis za dodelitev priznanj in nagrad Občine Izola ob letošnjem občinskem prazniku. A.M. Staro mesto naj postane pešcona Na prejšnji seji občinskega sveta je Gašper Čehovin v imenu Liste Izolani in ob podpori še nekaterih svetnikov podal pobudo o postopnem umiku avtomobilov iz starega mesta. V pobudi so zapisali, da že vrsto let ugotavljamo, da je treba staro mesto rešiti avtomobilske pločevine, ki mu jemlje vso mediteransko privlačnost, hkrati pa nič ne prispeva k gospodarski rasti mesta in občine niti ne prispeva k boljšemu življenskemu okolju ljudi. “Zavedamo se, da gre za zahteven projekt, ki ga pred vsakimi volitvami omenja večina kandidatov, po volitvah pa hitro pozabijo na svoje obljube, zato predlagamo zdaj, sredi mandata, sprejem odloka s katerim bi določili postopno odstranjevanje avtomobilov iz starega mesta s tem, da bi razglasili določene cone namenjene izključno pešcem. Ob tem bi rešili tudi varnostni problem, saj dandanes po ulicah, ki so načelno sicer zaprte za promet, srečujemo motoriste, skuteriste in kolesarje, ki so prepričani, da so ta cestišča še vedno namenjena njim. Glede na to, da ni ustreznih označb, ki bi preprečevale njihovo objestno vožnjo po mestnih ulicah jih tudi nihče ne kaznuje, se počutijo vedno bolj zaščiteni in brezobzirni”. Pobudo tako sestavljajo naslednji predlogi: 1. Razglasitev območja za pešce v Ljubljanski, Koprski, Smrekarjevi in sosednjih ulicah. Na ta način bi preprečili divjanje skuteristov in kolesarjev. 2. Določitev termina, ko se za promet zapre celotno Sončno nabrežje, Veliki trg in ulice, ki so namenjene pešcem. Za začetek bi ta omejitev lahko veljala v glavni turistični sezoni (julij, avgust, del septembra). 3. Dolgoročno pa razglasitev večjega dela starega mesta za pešcono, seveda, ko bomo dobili dovolj parkirnih površin v neposredni bližini mesta in ko bomo vpeljali učinkovita javna prevozna sredstva ter omogočili dostavo (v določenem časovnem obdobju) in parkiranje v lastni garaži. Seveda gre za ukrepe, ki zahtevajo pazljiv, strokoven pristop, ta pobuda pa želi predvsem ustvariti politično in javnomnenjsko naklonjenost ideji ter vzpodbuditi striokovne službe, da začnejo s postopki priprave posameznih faz te pobude. Gašper Čehovin (Usta Izolani) 0 hrupu v mestu Krajevna skupnost Staro mesto vabi na Zbor krajanov, ki bo v sredo, 4. maja ob 17.00 uri v sejni sobi Občinskega sveta na Kristanovem trgu v Izoli. Obravnavali bodo vprašanja obremenitve mestnega okolja s hrupom. Zaradi aktualnosti vsebine, predsednica Vanda Zajc prosi za čim večjo udeležbo. Prazniki Proslave naj bodo ob praznikih Za slab obisk Proslave ob Počastitvi dneva upora proti okupatorji, 75. obletnici ustanovitve OF in 71. obletnici osvoboditve Izole seveda ni kriv program proslave, ki ga je zelo dobro pod streho spravila ekipa izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve, temveč bi raje s prstom pokazali na odločitev, da dan boja proti okupatorju proslavimo v soboto in ne v sredo, kot to letos veleva koledar. V Občini Izola je namreč postala že navada, da imamo uradne proslave kar ob koncu tedna, ne glede na to, če dan sovpada s praznikom. Letos smo tako proslavili kulturni praznik dva dni prej, v soboto 6. februarja. Pihalni orkester Izola je imel tradicionalni koncert ob Dnevu samostojnosti in enotnosti v soboto 19. decembra, en teden pred praznikom, občinski praznik pa smo proslavili v petek, 10. julija, en dan prej. Iz logističnega vidika je odločitev lahko tudi razumljiva, saj je tako bolj preprosto organizirati dogodek, ampak predvsem v primerih, kot je bil sobotni, se lahko zgodi, da pogrešamo tisti poglavitni element: praznično vzdušje. Dan upora brez praznika Dan upora proti okupatorju je od vedno nabit z emocijami. Po pravilu so Občani napolnili Manzio-lijev trg ne glede na to, kakšen je bil program prireditve. In tako bi moralo, po vseh pravilih, biti tudi letos, saj je bil program kot naročen za tovrstno proslavo. Ob slavnostnem govorniku, predsedniku Zveze združenj borcev za vrednote NOB, nekdanjemu ministru za obrambo in pisatelju Titu Turnšku, ki je poudaril pomen osvobodilne fronte za suverenost ljudstva, ter odlični recitaciji pesmi učencev izolskih osnovnih šol, so v kulturnem programu nastopili Moški pevski zbor Izola, Ženski pevski zbor Korte in Moški pevski zbor Delfin. Program zborov je bil seveda pričakovan, a tudi odlično izveden. MoPZ se je za uvod predstavil s Prešernovo Zdravljico, odpeli pa so še udarno Pesem štirinajste divizije in Za vasjo je čredo pasla. Družno sta MoPZ Izola in ŽePZ Korte odpela Na oknu glej obrazek bled in Domovina naša je svobodna, nato je na odru ostal Ženski pevski zbor Korte, in odpel Ko v ranem jutru in Naša vojska. MoPZ Delfin pa je, ob spremljavi harmonike Franca Plahute, predstavil Pesem prekomorcev, Primorski partizan in obvezne Hej, brigade. Za veliki finale so na oder stopili vsi pevci in pevke in skupno odpeli Vstalo Primorsko tako, kot se to za praznik spodobi. Škoda le, da je bilo do praznika še slab teden dni in prazničnega vzdušja za vzorec. AM Zbori NE POZNAJO PREMORA MoPZ Delfin bo v četrtek 28. 4. ob 20.00 nastopil v hotelu Delfin. Za počastitev ob Dnevu upora so pripravili večer domoljubnih pesmi. MoPZ Izola pa se že pripravlja na prvomajsko budnico, ki bo na sporedu v nedeljo zgodaj zjutraj. Petek, 22. aprila MANZIOUJEV TRG ► ob 19. uri proslava ob Dnevu okupatorja. Nastopajo: MoPZ Delfin, MoPZ Izola, ŽePZ Korte. Častni govornik Tit Turnšek. Lapsus linguae ali tiskarski škrat v enem od dnevnikov. tpnGovim za raiE zimi __________Ih rjlHOVE IJUBITflJE_______ PREŠERNOVA CESTA 53 URNIK: 8:30-12:00 in 15:00-1930, SOBOTA 9:00-13:00 TEL: 070 370 353 MOJ MIKRO OMEJEN K0ZM05 piše: Barbara Motoh Bračanov Zavedam se svetovnih krivic, zavedam se globalne nepravičnosti, zavedam se da je naša mati Zemlja prenasičena s smetmi, vse to vem. Ampak vseeno - najbolj koristna se počutim, ko pomagam nekomu tukaj in zdaj. Moj svet je majhen; zajema ta naš bivši otok, in krivice rada rešuiem tu. Brez velikih objav in delitve postov o poginih kitov - raje hranim to, kar uspem rešiti. Kiti so umrli, in tudi če so na pol živi, za njih ne morem narediti prav nič; lahko se samo na daleč zgražam nad tem, kar se jim dogaja. Moj trenutni mačji Woodstock pa je tu, ga držim v roki in ga s stekleničko ohranjam pri življenju. To je v mojem mikro-omejenem-koz-mosu razlika v svetu. Ne poznam ne gurujev ne mojstrov ne politikov, ki nas bodo nekega dne odrešili, in vse kar počnem tempiram na čas, v katerem živim. To se da prevesti na vse. Revščina je grozljiva, ampak več kot z osveščanjem ljudi se da storiti s pomočjo dejanskemu človeku. Če bi delali tako vsi, v bistvu potrebe po osveščanju ne bi bilo več. Ampak trenutni trendi zgražanja nad vesoljem po svetovnih omrežjih me zelo spomnijo na mojega brata, ko je bil majhen in ga je soseda vabila, naj poboža njeno psičko. Moj brat se je obotavljal in soseda ga je vprašala, če ne mara kužkov, in na ta stavek ji je štiriletni otrok odgovoril: “Ja, zelo rad imam kužke - ampak na daleč..." Tako imamo mi radi svet. Na daleč. Znotraj svojih štirih sten, preko interneta, preko televizije, preko šokantnih videospotov, z ogorčenimi pismi nad stvarmi, ki so že mimo... Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društva prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev. DOSTAVA NA DOM PRI NAKUPU NAD 30 EUR O DREVESIH ZA DREVESA 0 drevesih ZA drevesa, sreda ob 15.00 0 drevesih v mestu smo v tem časniku že velikokrat pisali, največkrat takrat, ko so doživljala svoj konec ali pa “lepotne posege”, ki so jih spremenili v kriplje. O pomenu dreves za naše mesto in o tem, kako moramo skrbeti zanje, bodo strokovnjaki govorili in pokazali v sredo popoldne. Prireditev O drevesih ZA drevesa bi sicer morala biti v soboto, a so jo organizatorji prestavili zaradi slabe napovedi, ki pa se potem niti ni uresničila. Nekaj podobnega velja tudi za praznično sredo, vendar se zdaj vsi zanašajo, da so napovedi, vsej tehnologiji navkljub, še vedno predvsem ugibanja. Razlikujejo se celo od enega do drugega programa, žal pa je tudi ribičev ostalo tako malo, da človek nima koga vprašati, kaj se bo dogajalo v sredo, 27. aprila popoldne pri nas. Zato smo se odločili, da se ne bomo več zanašali na napovedi ampak bomo, v vsakem primeru, izpeljali prireditev O drevesih ZA drevesa, ki sovpada z mesecem krajinske arhitekture. Prireditev bo, čeprav bo treba s seboj prinesti dežnike, potekala po načrtovanem programu, ki so ga skupaj izdelali v Zavodu za varstvo narave in Mestni knjižnici, v sodelovanju z nekaterimi društvi in posamezniki ter našim tednikom. Tako-le so zapisali v vabilu. V parku pri svetilniku in v starem mestu Izola se bomo strokovnjaki in laiki zatekli med drevesa, ki bogatijo naš svet in nam omogočajo boljše življenje. Spoznali bomo njihove značilnosti, se spomnili nekaterih, ki jih ni več ter drugih, ki životarijo. V knjigah bomo poiskali zgodbe o drevesih in naravi, v živo prisluhnili pripovedovanju pravljic in se naužili dobrot, ki nam jih ponujajo drevesa. Seveda so odstranitve dreves včasih nujne in včasih jih je treba tudi na silo obrezati, ko postanejo njihove posušene veje nevarne za okolico. Tako-le so se morali, s pomočjo 40 metrskega dvigala, delavci Komunale, spopasti s podivjanimi krošnjami topolov pod Belvederjem. Program: 15:00 - Dobimo se v parku! 15:00-19:00 - Stojnice s knjigami, dobrotami, presenečenji... 15:30-17:30 - Sprehod od drevesa do drevesa in pogovor; Staro mesto Izola, začetek in zaključek v parku pri svetilniku (s Tino Trampuš z Zavoda RS za varstvo narave) 17:30-18.30 - Dogajanje v parku, stojnice, pravljice o drevesih ... V primeru res močnega dežja pa bo strokovni del srečanja v Plaču Izo-lanov v Ljubljanski ulici, ob koncu sprehoda skozi mesto. Če bo vreme dopuščalo pa se bodo na stojnicah v parku na svetilniku predstavili izolski pravljičarji, knjižničarji bodo pokazali knjige, ki govorijo o drevesih, otroci pa bodo, skupaj z Barbaro Motoh, preverili, koliko dreves, ki so jim pred letom dni dali osebne izkaznice, je še vedno tam, kjer so bila. D M sami lotih urejanja^kolja Vsi molčijo, odločbe prihajajo Operacija je uspela, pacient pa je umrl, lahko zapišemo ob dogajanju v zvezi z legalizacijo oziroma urejanjem statusa kmetijskih objektov v občini Izola. Kljub temu, da so v ..reševanje" vključeni vsi, od Ministrstva za kmetijstvo. Sklada kmetijskih zemljišč in gradbene inšpekcije, do Občine Izola, Upravne enote Izola in Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ni videti nobenega izhoda iz situacije, ki smo si jo zakuhali ob reševanjuu problema vikendašev na kmetijskih zemljiščih. Nihče ne dvomi v dobronamernost lokalne oblasti, vsi pa dvomijo v način reševanja tega problema, saj je, za razliko od obeh sosednjih občin in cele Slovenije, prav Izoli ustvaril razmere, ko bo marsikdo enostavno moral opustiti kmetovanje, ki mu je posvetil desetletja svojega življenja. Seveda bi bilo čisto drugače, če bi bilo mogoče z zdravo pametjo doseči dogovor o tem, kaj je na kmetijskih zemljiščih v izolski občini mogoče in kaj ne. Toda, tudi poskusi Civilne iniciative, ki je želela spraviti za isto mizo vse pristojne udeležence dogovarjanja, ni bila uspešna. Slišati je bilo sicer o nekakšnem moratoriju, ki pa je bil zgolj zavajanje javnosti in lastnikov takšnih kmetijskih objektov, ki tudi v teh dneh prejemajo odločbe o odstranitvi objektov, ki so ..nelegalni" po mnenju Sklada, Zavoda ali inšpekcije. Dejstvo je, da se zapleta že pri maksimalni velikosti tlorisa objektov, ki ga Zavod za spomeniško varstvo velikost objektov omejuje na 15 m2, Skladov pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč dopušča do 50 m2 velik objekt, Občinski Odlok pa do 80 m2 (50 +30m2 za lopo). Poseben problem je 8 in 9 območje (izolski amfiteater), kjer je zdaj okrog 400 takšnih objektov, glede na zahteve Zavoda in Sklada pa so praktično vsi ti objekti črne gradnje. Če nič drugega pa zato, ker niso postavljeni na točkaste temelje, ampak so nekateri vkopani v zemljo ali pa imajo betonske temelje. O banalnostih, kot je prepoved prenočevanja v kmečkih lopah in podobno, v tem trenutku nima smisla izgubljati besed, saj se najemniki zemljišč in takoimenovani ..črnograditelji" soočajo z resnimi težavami. Kar nekaj jih je namreč v zadnjem času prejelo odločbo o rušenju oziroma uskladitvi velikosti in tipa objekta z zahtevami tega ali onega organa. Seveda jim še zdaleč ni vseeno zaradi tega, čeprav so nekateri medtem menda prejeli popravljene odloke brez jasno določenega roka za odstranitev objekta. Kakorkoli že, zakupnikom ne preostaja nič drugega, kot da se združujejo v Civilno iniciativo in skušajo organizirano doseči dogovor med vsemi, ki jim trenutno krojijo usodo. Za začetek so se obrnili na Ministrstvo za kmetijstvo, ki prav zdaj vodi javno razpravo o kmetijskih zemljiščih in vabijo ministra ter njegove svetovalce na pogovor o tem, kako slediti ciljem ministrstva v pogojih, ko ob njivi ne moreš shraniti niti freze, še manj pa pridelek, ki velikokrat potrebuje posebno obdelavo. Civilna iniciativa za kmetijstvo Izola (tel. 041 885 297) Restavratorstvo Po zimskem premoru se je ponovno uspela zbrati izletniška sekcija Društva upokojencev Jagodje- Dobrava in jo mahnila na Dolenjsko. Program je bil res pester, za vsakega nekaj. Ogled nuklearke Krško je dopolnil obisk gradu Rajhenburg- Brestanica po slovensko, ki je bil nekoč znan po menihih, siru trapistu in čokoladi Imperial, med vojno pa kot zbirni center izgnancev. Grad je v celoti obnovljen in res vreden ogleda. Ogled Kostanjevice na Krki je bil prekratek za vse lepote in galerijo, zato pa smo več časa namenili ogledu Novega mesta. Vožnja s splavom po Krki je minila prehitro ob poslušanju zgodbe o Primičevi Juliji- neuslišani ljubezni Franceta Prešerna, ki je živela do smrti v Novemu mestu kot ugledna gospa, umrla pa nesrečna in slučajno v isti starosti kot naš pesnik France. Na starost je zelo rada prebirala Prešernove pesnitve, namenjene njej in tako olepšala svoje žalostne dni. j0žiCa r. Poštarji na treh kolesih Poštarji že nekaj časa ne raznašajo zgolj pisemskih pošiljk in telegramov ampak so postali pravi transportni delavci, saj raznašajo vse vrste paketov, velikokrat celo pijačo po restavracijah in podobno. Njihovo delo postaja vse težje in zato bi jim takšen električni tricikel prav prišel, seveda, z bolj zavarovanim prtljažnikom. Ker, nikoli ne veš ... To je posnetek današnje nedeljske komunalne umetniške instalacije, ki smo je deležni stanovalci Kajuhove ulice. Ta umetniška instalacija se od nedelje do nedelje spreminja. Nedeljske instalacije so stalnica od dneva, ko so v Izoli uredili otoke za zbiranje odpadkov. Takrat so ukinili takšen otok ob Kajuhovi pred stavbo št. 12 in od takrat vsi “šoferji” izkoriščajo to zbirno mesto, ker se ob njem lahko ustavijo , pri tem ne ovirajo drugih voznikov in odložijo svoje smeti. S to objavo želimo spodbuditi Komunalo, da poskrbi za pogostejše pobiranje smeti in da jih pred vikendom popolnoma izprazni. z.d. Pridružite se nam na prvem pozdravu letošnjemu poletju. v hotelu Delfin v Izoli 2.5.-9.5.2016 PON, 2.5.2016 20.00 Marjetka Popovski TOR, 3.5.2016 16.00 istrska tržnica & sardele 20.00 folklora Hrvatini SRE, 4.5.2016 20.00 Rockfeller ČET, 5.5.2016 20.00 klapa Semikanta PET, 6.5.2016 16.00 istrska tržnica & sardele 20.00 Freeway SOB, 7.5.2016 11.00 Pihalni orkester Izola 20.00 Primorski fantje NED, 8.5.2016 20.00 Šturle in še ... sardelice in vino, da se bomo imeli fino. Sedem dni plesa in zabave! OS Vojke Smuč----------- Bilo je veliko domačih in šolskih nalog 92-letna Mika Čebron, r. Gros, je rojena v Ljubljani, kjer je doštudirala slovenščino in ruščino na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je učiteljica slovenščine ves čas do upokojitve leta 1980, najdlje na OŠ Vojke Šmuc, kjer je učila polnih 21 let. Takšna, kot je bila v šoli, kot učiteljica, je tudi danes, kot upokojenka: vedoželjna, radovedna ter hkrati omikana ženska s klasičnimi težavami ljudi njene starosti. Seveda je, ob obletnici šole, rade volje razgrnila nekaj spominov na tista šolska leta. - Kaj Vas je, Ljubljančanko, pripeljalo v Izolo leta 1959? - Že pred tem letom sem poučevala slovenščino na Primorskem; najprej na postojnski gimnaziji, od koder so me poslali v cono B, v Dekane in kasneje na pomorsko šolo v Piran. To je bilo v zgodnjih petdesetih letih. Potem sem učila v Kamniku in na šentviški gimnaziji v Ljubljani. Za Izolo pa sem se odločila sama. Poročila sem se s Srečkom Čebronom in družini z dvema punčkama nadomestila mamo, ko je umrla Srečkova žena Milka, moja prijateljica in kolegica s šole v Dekanih. - Kako ste se ujeli z izolskimi učenci? - Hitro smo se zbližali, tudi jezikovni nivo učencev je bil višji kot v Dekanih, zato sem lahko spodbujala učence, naj izrazijo svoje občutke, doživetja in jih zapišejo v nalogah ali o njih pripovedujejo na govornih nastopih. Prav ta sposobnost, da izrazijo sebe in ne le posnemajo, me je vodila pri razvoju učencev. Seveda je to pomenilo, da so imeli veliko domačih pisnih nalog. Doma pa sem popravila veliko zvezkov, do eno uro dnevno. Ko smo pisali šolske naloge, pa sem popravljala večere in večere. Jezikovne napake smo popravljali v razredu, v stiku s posameznikom. In vse to delo nas je zbliževalo. Najboljše naloge so učenci prebrali pred razredom. In spomnim se, da je nekoč učenka napisala kar pesem o svojem doživetju. Prebrala jo je pred sošolci in ko je končala, se je nek učenec glasno in poniževalno zakrohotal. Skrčila se je in me plašno pogledala, jaz sem ji mirno odgovorila: »Od vola lahko dobiš le kos mesa.« Zadovoljna se je vrnila v klop, sošolec je sklonil glavo in razred se je sproščeno nasmehnil. Veliko smo sodelovali na prireditvah v izolskem kulturnem domu. Učenci so najprej nastopali v razredu pred sošolci, ti so bili prva publika in ocenjevalci. Sledile so vaje po pouku za primerno izgovorjavo in interpretacijo. Pogosto smo nastopali s pevskim zborom izolske šole in lep spomin imam na zborovodji: pevovodjo Mahneta in Marjana Kocjančiča, oba učitelja glasbenega pouka. - Kaj pa učiteljski zbor? - Sprejel me je ravnatelj Ferluga, toplo in spoštljivo. Lepo sem sodelovala tudi s kasnejšimi ravnatelji: Jernejem Humarjem, Prinčičevo, z Nado Morato in mojo zadnjo ravnateljico Lenčko Prelovšek. Med kolegicami sem se najbolj povezala s slavistkami: Edo Valentič, Ivanko Ferluga, Viko Radojevič, Ireno Kosmina, Vido Pibernik in Blažo Glavaš. Mlajšim sem bila tudi mentorica, kar nas je še bolj zbližalo. Na italijanistko Danico Janowsky imam dosti veselih spominov. Prihod mladega likovnika, Konija Steinbacherja, pa je navdušil vse, ker je prinesel mlado, vedro ustvarjalnost in jo še dolgo širil s filmsko vzgojo in filmskim krožkom Zarja. No, najbolj prijateljsko povezane, še dolgo po upokojitvi, smo ostale z Marijo Bolje, že pokojno Milko Pavletič, Ado Čelhar in Ivanko Feruga. - Upokojili ste se po 21 letih poučevanja na izolski osnovni šoli. Kako se je šola spremenila v teh letih? - Predvsem se je šola povečala z novo stavbo. Prej je bilo osem učilnic, zdaj se je več kot podvojilo. Oj, kako veseli so bili prvošolci, ko so dobili svoje učilnice. Prej so se morali kar naprej seliti. Nove prostore smo urejali in opremljali z novimi slikami in učnimi pripomočki (tudi takrat modernimi grafoskopi). Velika šola je potrebovala red, gotovost in dobro upravljanje, seveda pa se v večji skupnosti osebni stiki malo porazgubijo. - V pokoju ste več kot 35 let. Se srečujete s sodelavci in učenci? - S kolegicami smo se dolgo redno srečevale, kot sem že povedala, tudi na šolska srečanja rada grem, zadnje je bilo pred desetimi leti, ob 60-letnici šole. Redno dobivam novoletna voščila in povabila s šole in nanje hvaležno odgovarjam. O, z učenci se pa pogosto srečujem, naj bo v trgovini, na ulici, v lokalih, knjižnici ali zdravstvenem domu. Seveda me oni nagovorijo: »Mene ste učila. Saj se me ne spomnite, ampak jaz vas zelo dobro.« Prijateljsko se mi smehljajo in spoštljivo pripovedujejo o našem skupnem času. j.č. Službo je izgubil zaradi Hitlerja V prejšnjem Mandraču je bil objavljen zapis Sandre Krejči, kjer je med drugim opisala dogodek, ko naj bi učitelj OŠ Vojek Šmuc, izgubil službo zaradi neprimernega vica o predsedniku Jogoslavije, Josipu Brozu Titu. Kot je zapisala, je epilog zgodbe marsikateremu Izolanu znan. Kljub temu pa mnogim Izolanom verjetno ni znano, da je omenjeni učitelj, ki je učil zgodovino, med poukom predaval o Hitlerju, in med drugim učencem tudi predaval, da je bil Adolf Hitler voditelj, ki je predvsem želel dobro Nemškemu narodu! Sicer ne izključujem možnosti kakšnega vica o Titu, toda takšno razmišljanje o Hitlerju s strani slovenskega učitelja na slovenski šoli v Izoli, preprosto ni dopustno. Že takrat se s tem nisem strinjal in se še danes ne! V sindikatu učiteljev OŠ Vojke Šmuc se je nato vnela polemika, saj so nekateri razmišljali, da bi bilo treba vendarle zaščititi svojega člana, zato sem tudi sam posredoval pri podpredsedniku Skupščine Občine Izola, Jerneju Humarju, in potem je zgodba prišla do svojega, znanega zaključka. Pišem tudi kot oče učenke, ki jo je takrat učil omenjeni učitelj zgodovine in kot soprog učiteljice, ki je bila takrat predsednica omenjenega sindikata na šoli, zato lahko verjamete, da sem bil o zadevi zelo dobro obveščen. Ko pišemo in objavljamo spomine na dogodke, ki so oblikovali tako nas, kot tudi naš kraj, bi bilo prav, da to počenemo iskreno in dobronamerno ne, da bi ob tem zamolčali ali izkrivljali dejstva. |Van pjVac Blejska burja Rajku odpihnila Rio Tekma zAjdovščnio preložena zaradi burje. Članska tekma 21. kroga v Ajdovščini je bila ob rezultatu 0:0 v 21. minuti zaradi močne burje odpovedana. Več informacij, kdaj bo tekma ponovno odigrana bo znano v kratkem. Medtem so kadeti in mladinci uspeli vnovčiti poln izkupiček in so proti Rudarju iz Trbovelj vknjižili dve zmagi. Kadeti so kljub dvema zgrešenima enajsmetrov-kama premagali nasprotnika z 2:1, mladinci pa so bili uspešni z 2:0. Mladinci so se s tem rezultatom približali prvemu mestu v ligi, saj zdaj za prvourščeno Ilirjo zaostajajo le še za točko. Kadeti so se odcepili od spodnjih mest na lestvici in z novo zmago dobili nekaj samozavesti, ki bo potrebna za zaključek prvenstva. Odigrani sta bili tudi tekmi U-13/ Obala -17.krog z rezultati: MNK Izola A : Koper B 5:1 (3:0) in Koper C : MNK Izola B 12:4 (8:0). EPNL Rezultati 16. kroga Renče : Košana 1:0 (0:0) Jadran PM : Korte Avtoplus 4:0 (0:0) Komen : Postojna 1:2 (1:1) Rakek : Piama 1:0 (1:0) 7 -'CU-LiU Le še jutrišnja tekma z Ormožem Ribnica - IP Izola 32:26 (16:7) Istrabenz plini Izola: Gregorič, Jurič 3, Čolič 2, Božič 3, Stepančič 2, Žgavec 2, Kecman, Štavar, Redžič 1, Ravlija, Konig 3, Velkavrh 8, Matij aševič 2. Sedemmetrovke: Riko Ribnica 3 (3), Istrabenz plini Izola 3 (2). Izključitve: Riko Ribnica 8, Istrabenz plini Izola 6 minut. Dolenjci so vso sezono doslej igrali zanesljivo in pričakovati je bilo, da bodo zadnjo tekmo rednega dela prvenstva pred domačim občinstvom zaključili z zmago. Izolani jim kljub vzponu tekmovalne forme niso predstavljali resnejše ovire na poti do tega cilja - tudi zato, ker na Dolenjsko niso dopotovali kompletni. Povedli so sicer gostje z zadetkom Davida Stepančiča, sledil je odgovor domačih v obliki osmih zaporednih zadetkov. To je bil pravi šok za Izolane, ki nikakor niso našli pravega odgovora na ofenzivo Ribničanov, kateri so sredi prvega dela pri 10:3 praktično že odločili srečanje. Da so bili gostitelji gospodarji na igrišču pove tudi rezultat polčasa, ki so ga Dolenjci dobili s 16:7. V nadaljevanju so sicer gostje lovili priključek, vendar na manj kot šest golov zaostanka niso prišli. Pričakovan razplet dvoboja torej, ki je za Izolane predstavljal dober trening pred petkovo domačo tekmo v petek z Ormožem. »Tokrat smo zaigrali brez Elvina Čosiča in Jakoba Vukoviča, smo pa slabo začeli prvi del. V drugem smo popravili naš nastop, a Ribnica ni dovolila presenečenja. V petek, 29.4. nas čaka zadnja tekma sezone, na katero seveda vabimo vse ljubitelje rokometa« je po tekmi dejal pomočnik trenerja Matej Marinac. Za dve sekundi ob Rio Dvoboj med Gašperjem Fistrav-cem in Rajkom Hrvatom za določitev našega predstavnika na olimpijskih kvalifikacijah v Luzernu konec meseca je pripadel prvemu. V sklopu blejske Prvomajske regate je v precej zah- tevnih razmerah, hladnih temperaturah in nasprotnem vetru, Fistravec zmagal za dve sekundi in pol oziroma dolžino čolna in bo tako Sloveniji skušal priveslati olimpijsko vozovnico za Rio. Po startu si je Gašper Fistravec priboril slabo dolžino čolna prednosti, ki jo je držal do prvih 500 metrov in jo nato skozi sredinski del proge začel še povečevati. Rajko Hrvat je sicer držal priključek do tekmeca, vendar pa se mu ni mogel povsem približati in na polovici proge je bila razlika že več kot dolžino čolna. V tretjih 500 metrih je Fistravec naredil odločilno potezo, saj je prednost podvojil in imel na treh četrtinah proge, ko sta skifista priveslala mimo Blejskega otoka, zmago praktično v žepu. V zadnjem delu proge je Hrvat sicer zmanjšal razliko, vendar pa do ostrejšega finiša ni prišlo in Fistravec je na koncu dobil tekmo s prednostjo 2,52 sekunde oziroma dolžine čolna. Rezultat: Gašper Fistravec 7:41,05 Rajko Hrvat +2.52 Gašper Fistravec bo tako Slovenijo v enojcu zastopal na olimpijski kvalifikacijski regati v Luzernu od 22. do 25. maja 2016. To bo tudi edini naš čoln, ki se bo potegoval za zadnje olimpijske vozovnice, ki so še na voljo. Fistrav-cu olimpijske kvalifikacije sicer niso tuje, na njih je nastopil že dvakrat, obakrat v dvojnem četvercu. Leta 2008 je bil uspešen in je potem v Pekingu zasedel 13. mesto, leta 2012 pa kvalifikacija ni uspela. Slovenija je doslej na olimpijskih igrah dvakrat imela predstavnika v enojcu, leta 1996 je bil v Atlanti Iztok Čop četrti, leta 2004 pa v Atenah Davor Mizerit deveti. Rajko Hrvat: »Gašperju moram čestitati za zmago, danes je bil boljši. Pogoji so bili za oba enaki, v danih trenutkih je izkoristil moje slabosti in se malenkost odpeljal naprej. V teh pogojih je dobro zborbal, kot je znal, me skontroliral in mu čestitam za zmago. Kljub temu glavo pokonci in grem naprej.« Selektor Dušan Jurše o izidu tekme izbirne tekme in možnostih na kvalifikacijah: »Izid te tekme me pravzaprav ni presenetil. To, da bi Fistravec v bistvu moral zmagati, je bilo vsaj iz moje strani pričakovano, saj je v letošnjem leti skozi treninge v sparingih dokazoval, da je močnejši od Rajka. Rajko je sicer dokazal, da izjemno dobro obvladuje tekme med lahkimi veslači, tako da se je tista pomembna razlika pojavila v začetku tekme, kjer pa je Fistravec močnejši. Rajko si je to priložnost zaslužil, saj je dosegal vrhunske uvrstitve v lanskem letu in je dal vedeti, da sodi v izjemno ozek krog najboljših lahkih veslačev, kar je potrdil tudi nedavno v Vareseju. Na Bledu je konec tedna sicer potekala 57. Prvomajska regata, kjer so se slovenski veslači pomerili v večjih čolnih. Podeljenih je bilo 21 kompletov medalj v vseh starostnih kategorijah. Pri članih sta v dvojnem dvojcu zmago slavila Miha Aljančič (VK Bled) in Gašper Ostanek (VK Nautilus Koper), sicer mlajša člana, druga sta bila Aleš Jalen (VK Bled) in Marko Bolha (VK Argo Izola), sicer lahka veslača, tretja pa Aleš in Janez Zupan (VK Bled). Dvojec VK Izola, Ramon Babič in gregor Božič je osvojil peto mesto. Pri članicah sta bili najboljši Mariborčanki Valentina Alicija Miklavčič in Manica Abramenko, sicer še članici do 23 let. Pri mladincih je v enojcu tekmo dobil Nejc Donaval (VK Argo). Med mladinkami sta v tekmi dvojnih dvojcev zmagali Alja Škrlj (VK Izola) in Živa Rus (VK Bled). Od ostalih Izolanov, ki so nastopili v finalu A, je dvoni četverec VK Argo (Samoilov, Provenza, Možina, Sluga) med mlajšimi maldinci osvojil četrto mesto, v enojcu je med pionirkami do 12 let Zala Medvešček (VK Izola) osvojila prvo mesto, Aja Donaval (VK Argo) je bila četrta, Emily Feder ((VK Argo) peta, Žara Grmovšek (VK Izola) pa šesta. Med pionirkami do 13 let je v enojcu Agnese Mačehi (VK Argo) dosegla četrto mesto. V enojcu je med pionirji Aleksander Drinič (VK Argo) zaključil tekmo kot četrti, Matija Jerman (VK Izola) pa šesti. V enojcu za pionirje do 12 let je zmagal Jan Tul (VK Izola), tretji je bil njegov klubski kolega Alec Kleva. Alja Škrlj (VK Izola) je osvojila tudi drugo mesto v enojcu med članicami. Naslednja domača regata bo 1. maja v Portorožu pred Bernardi-nom. Članska reprezentanco čez en teden čaka nastop na evropskem prvenstvu, tam bosta nastopila Gašper Fistravec v enojcu in Rajko Hrvat v lahkem enojcu. Najboljše mladince pa v istem terminu čaka nastop na močni mednarodni regati v Miinchnu. Naslednji cilj: Evropsko prvenstvo v Brandenburgu. Srečr^fJ^ V ponedeljek 25.aprila je bil odigran zadnji aprilski turnir v taroku za posameznike, sicer pa že šestnajsti za letošnje občinsko prvenstvo. Po treh kolih in 45 igrah nihče ni osvojil 6 možnih točk, zato je bila razlika med prvim in petim mestom le 1 točka. Prvo mesto je osvojil beljak s 5 točkami +1222, le četrt točke Boris De-in razliko za njim je Ivica Grdič s 4,75 točkami in razliko +818, tretje mesto je osvojil Igor Meze s 4,5 točkami in razliko +1232. Enako število točk je zbral tudi Cveto Ličen, a slabšo razliko +854. Peto mesto je pripadlo Jožetu Boljetu s 4 točkami in razliko +439. Po štirih mesecih igranja je razvrstitev petih najboljših naslednja. Vodi Ivica Grdič z 71 točkami in razliko +11561. Enako število točk je zbral tudi Cveto Ličen, a nekoliko slabšo razliko +10960. Oba sta se že izdatno odlepila od zasledovalcev. Obračun med njima pa bo gotovo zanimiv v nadaljevanju tekmovanj. Tretje mesto je osvojil Boris Debeljak z 61,5 točkami in razliko +5550, sledita Anton Sevčnikar s 57,25 točkami in razliko +4188 ter Gregor Mihevc s 56,25 točkami in razliko +7148. Tarokaši igrajo ob ponedeljkih v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri. Na vsakem turnirju odigrajo 3 kola po 15 iger. Naslednji turnir bo 2. maja. db a—Sl,. NEPELJA 1. MAJ - POMENlCA 1. MAGGIO " ALU Porte * IZOLA - ISOLA ART SEJEM - IPlERA PELL'ARTE UNIKATNI IZPELKI - PROPOTTI ARTIGIANALI KREATIVNE PELAVNICE - LASORATORI CREATIVI IZMENJAVA OTROŠKIH IGRAČ - 5CAMBIO GlOCATTOLl PER BAMSINI PEGUSTACUA LOKALNIH IZPELKOV - PEGUSTAZIONE PEl PROPOTTI LOCALl GLASBA - MUSIČA Program Od 08.00 - 20.00 - Art sejem ročno izdelanih umetniških izdelkov - Degustacija lokalnih izdelkov - Turistično društvo Šparžin (fritaja s špargo, zelišči in prutom, zelenjavni narastek, domače pecivo - fritule, krostoli, marmelade, domače vino, lukerji, oljčno olje itd) Od 09.30 - 20.00 Kreativne delavnice za odrasle in otroke brezplačno - Rayher 09.30 - 10.30 Servetna tehnika in videz razpokanja 11.00 - 12.00 Delavnice za otroke: poslikava obraza in izdelava hobotnice 12.30 - 13.30 Delo s Fimo maso - Moj F1MO nakit 14.00 -15.30 Papirčkanje z napravama Big shot in Ultimate pro 16.00 - 17.00 Delavnice za otroke: poslikava obraza in magična kuhalnica 17.30- 18.30 Nakit zinki 19.00 - 20.00 Scrapbook tehnike Od 11 -16.00 Izmenjava igrač za otroke 11.00 - 18.00 Glasba in zabava - DJ Nicky Prvomajski sejem za praznično vzdušje Novoustanovljeno Kulturno Društvo “Alle Porte”, ki ga vodi Elena Mendiz-za, vabi v nedeljo, 1. maja, na odprtje zdaj že znanega Art Sejma. Na Sončnem nabrežju in Lonki se bodo ponovno predstavili in družili kreativni ustvarjalci, obrtniki domače in umetnostne obrti, nosilci pozitivnih misli, pravljičarji, skratka umetniki z vseh vetrov Slovenije, Italije in Hrvaške. Lani so jih v nekaterih medijih poimenovali kar “mali Chicago v Izoli”, po znanem Chicago Art sejmu, Letos bo sejem še večji, saj so k lanskemu programu dodali še degustacijo lokalnih izdelkov s Šavrinkami iz Turističnega društva Šparžin. Ves dan bodo potekale tudi različne brezplačne kreativne delavnice za odrasle in otroke, ki jih bo vodil Rayher (program v priponki), pripravili so tudi izmenjavo igrač za otroke, za razpoloženje pa bo poskrbel DJ. Sodelovalo bo več kot 50 kreativnih razstavljalcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Moto sejma se glasi: “Sproščenost je vir zadovoljstva in osebnih kreativnih potencialov ------------------------------------------- Nagrada -------------- Pulitzer je s Srdjanom tudi malo naš Med sedemnajstimi Reutersovimi fotografijami, ki so letos prejele Pulitzerjevo nagrado je tudi fotografija slovenskega fotografa Srdjana Živuloviča. Živulovic je s tem postal sploh prvi slovenski prejemnik te prestižne mednarodne nagrade, Pulitzerjevo nagrado je prejel za fotografijo, ki jo je posnel med pohodom beguncev v Brežicah. Robi Šabec se je, za Primorski dnevnik in Mandrač z njim pogovarjal o nastanku nagrajene fotografije, o Pulitzerjevi nagradi in, presenetljivo - o Izoli. - Rojeni ste v Kopru. Kakšni so vaši spomini na Obalo? - Kot otrok sem živel pri stari mami v Izoli. Tudi vse počitnice sem preživel tam. Izolo in Ljubljansko ulico še danes smatram kot neke vrste »moje« mesto in ulico. - Kako se je pa pričela vaša pot poklicnega fotografa? - Začela se je v prvem razredu srednje fotografske šole. Prakso sem imel pri časopisni hiši Delo, ki je bil takrat še na Tomšičevi ulici v Ljubljani, kjer je do nedavnega imel svoje prostore Jazz club Gaj o. Tja sem prvič prišel nekega julijskega dne in takrat me je »zagrabilo«. Takrat so bili Delu zaposleni fotografi, kot so Dragan Arrigler, Miško Kranjec, Joco Žnidaršič, Janez Zrnec, Marjan Zaplati!... in med njimi seveda ni bilo prostora, da bi zaposlili še mladega fotografa. Sem pa zato hodil k njim tudi kasneje in jim kazal svoje fotografije, spraševal če imajo kakšno delo, če lahko kaj pomagam ipd. Trikrat sem pri njih opravljal prakso. Po srednji šoli je sledilo služenje vojaškega roka. Ko sem prišel nazaj sem sicer še vedno hodil k njim, a dela ni bilo. Prvo zaposlitev sem dobil pri nekem plastičarju, kjer sem »štancal« žličke za Eurocrem, nato pa sem dobil službo na Zavodu za varilstvo, kjer sem postal hišni fotograf. Tam sem slikal vare, dogodke, delal za zbornike... Vse večje firme so takrat imele svoje fotografe. Vse proste trenutke pa sem se vračal na Delo. Sobote in nedelje sem preživel na terenu. Bil sem nepopisno vesel, ko so mi v časopisu objavili kakšno fotografijo. Tako, kot sedaj za Pulitzerjevo nagrado sem bil vesel tudi takrat. - Kakšna pa je zgodba sodelovanja z agencijo Reuters? - Med slovensko vojno sem kot mlad novinar Dela hodil po Sloveniji. Prvi dan vojne so me poklicali Pedo iz Reutersa (Petar Kujundžič Peda, op. R.Š), Dule Vranič iz As-sociation press in Teča iz Politike. Zraven se je »priklopil« še nek Francoz iz Sigme. Kasneje se je izkazalo kdo je ta Francoz. Bil je Ja-cque Langevin, zelo velik fotograf, resnično velik fotograf. Ti ljudje so bili takrat v mojem avtu in skupaj smo delali po petsto kilometrov na dan, po celi Sloveniji. Zadnji dan, 7. julija mi je Peda rekel, da greva v hotel Union. Tam je bil njegov šef za Evropo gospod Tom Szlukovye-ni in mi rekel, da so pri njih taki in taki pogoji in me vprašal če bi delal za Reuters. Delo sem seveda sprejel. - Že prej ste se omenili nekaj predhodnikov pri časopisni hiši Delo. Ali je kateri izmed fotografov posebej vplival na vaše delo? - Moj šef Joco Žnidaršič. On me je naredil. Od njega sem se veliko naučil. Mogoče celo stvari, ki jih on še danes ne ve. Bil sem toliko vedoželjen da, ko so šli vsi iz redakcije, sem se jaz usedel in brskal po škatlah, po slikah, iskal dobre fotografije in se učil. Od njega sem se tudi naučil pozornosti, kaj je treba in kako je treba s fotografijo. On je tisti, ki je skrbel za mene. Ni me ujčkal, včasih sem ga razočaral, a naučil me je ogromno. - Kakšno pa je vaše mnenje o slovenskih fotografih, ki so »orali« ledino na tem področju. V mislih imam v prvi vrsti fotografe kot so Edi Šelhaus, Mario Magajna...? - Edija sem osebno poznal in to desetletja. Škoda je, da ti ljudje niso bili eksponirani dalj časa in že za časa njihovega življenja. Smo imeli, imamo in bomo imeli odlične fotoreporterje. Zakaj to trdim? Ker se sedaj s tremi nagradami, kar je samo vidni del tega poklica, to kaže tudi v svetu. Aleš Beno, Ciril Jazbec, oba prejemnika nagrade world press photo: Matic Zorman in Matjaž Krivic in nenazadnje tudi jaz, kažemo na to, da smo vsi dobri in vemo kaj in kako je treba delati. - Ne moreva mimo vaše nagrajene fotografije. Ali nam lahko predstavite ozadje njenega nastanka? Ta je ena izmed zadnjih fotografij, ki so nastale v tistem dnevu. Nastala je čisto pred koncem osem kilometrskega pohoda teh nesrečnih ljudi, praktično čisto pred Brežicami. Seveda je zgodba zelo žalostna. Vse njihove zgodbe o tem zakaj so morali oditi in zapustiti svoj dom so nadvse žalostne. Sreča je edino v tem, da mi je to uspelo prikazati tudi na fotografiji. - Zakaj je, po vašem mnenju, prav ta fotografija dobila nagrado? Imel sem srečo, ker so bili v tistem trenutku ljudje tako razredčeni, da fotografija »stoji«. Če bi bili vsi skupaj v množici namreč ne bi bilo vidnih silhuet. Neposredno pred fotografiranjem so imeli en manjši vzpon in nato spust in so se prav na tem mestu razredčili. Poleg tega pa vsi ti ljudje še hodijo mimo ogromne luže, v kateri odsevajo njihovi obris. Prikazani so na način kot da gredo v neko luknjo kot,... (tišina)... da sploh ne vedo kam gredo, (tišina) Pri vsej tej zgodbi bi rad povedal, da bi precej raje videl, da bi vsi ti ljudje lahko mirno živeli, kot pa da dobim Pulitzerja. - Kaj lahko v tem krutem svetu (sploh) stori dober fotograf oziroma dobra fotografija? - To je zelo veliko in težko vprašanje. Gre samo za eno izmed komponent, kaj moramo mi narediti, in to mi osebno. Na licu mesta lahko sicer pomagam, prinesem vodo, hrano... Veliko ljudi me je prosilo, da jim posodim telefon, samo toliko, da pokličejo domov in sporočijo, da so živi. Klicali so v Afganistan, Iran, Irak... To so stvari, ki jih lahko narediš na licu mesta. S fotografijo lahko sicer opozarjaš, mi pa se moramo tega udeležiti, postati moramo aktivni. Tem ljudem je potrebno ponuditi priložnost. - Kako ste izvedeli, da ste med prejemniki nagrade? - Zvečer sem dobil telefonski klic in nisem mogel verjeti. Šel sem preveriti na internet. Sledila je pidžama parti. Naslednji dan je bil rock and roli. Vsi znanci, prijatelji, vsi so pomislili name. Vsem se lepo zahvaljujem in sem zelo počaščen, da so se spomnili name. Drugače pa se zame ni nič spremenilo, naslednji dan je že bil delovni dan in odšel sem na eno od tiskovnih konferenc in tam fotografiral. - Francoski časnik Le Monde je precejšnjo pozornost posvetil vaši fotografiji? - Iz Pariza me je klical prijatelj Ervin Hladnik Milharčič in mi povedal, da je Le Monde objavil fotografijo in posvetil celotno stran razlagi oziroma komentarju te fotografije. Naslednji dan so fotografijo ponovno objavili, na kar dveh straneh in še z obširnim komentarjem zraven. Kaj takega se še ni zgodilo. Robi Šabec (za Primorski dnevnik) MAJVroiftAC 11 Eduardovi obrazi v Strunjanu Akademsko izobražen slikar Eduard Belsky je že več kot leto dni Izolan, v Kopališki ulici so si z družino uredili stanovanje, tam ima tudi priročno galerijo v kateri ustvarja in hkrati razstavlja velike slike, v glavnem olja na platnu in posebne grafike, ki jih vrezuje v tiskarske plošče. V galeriji Talasa Strunjan bodo v sredo, 4. maja odprli razstavo njegovih “Obrazov”. zapojmo pesmi io SVOBODI Eduard Belsky je slikar, ki je v svojem delu zelo izrazen. Abstraktna ekspresivnost, ki je v določeni meri podlaga njegove podobe se v njegovem slikarstvu bohoti skozi obsežno paleto delujočih vizualnih elementov. Vsekakor avtor odlično uporablja razvejan model možnosti, ki jih je v slikarsko delo uvedel modernizem. Tu gre predvsem za stilizacijo oblike, ki iz posnetka objektivnosti, realizma, prestopi v širše polje nefiguralne likovne izpovednosti. Zato so velike slike »Obrazov«, ki jih tokrat postavljamo pred gledalce v Strunjanu, toliko bolj zanimive in pripovedne. Belsky prihaja iz Ukrajine, vendar gre za »neudomačenega« svetovljana, ki je na svoji življenjski poti veliko časa preživel v Parizu, torej zibelki zahodnoevropske moderne likovne umetnosti. In gotovo predstavlja avtor, ki danes večinoma živi in dela v Izoli, v svojem delu sijajen dokaz prepletenosti umetniških idej in praks, ki obvladujejo sodobni svet. Vsekakor so podobe, ki jih razstavlja tematsko opredeljene. Gre za »Obraze«. Obraze žensk, deklet, pri katerih upravičeno zaznamo lepoto ženskosti, čutnost ženskega telesa. In tu so ključne oči. V teh podobah vsekakor izstopajo oči. Oči so tolmun duše. Ženske oči so zrcalo ljubezni. Izraz pogleda, drobna obrazna gesta nasmeha, pa tudi resnosti in zaskrbljenosti, je nastanjena v globini teh slik kot izhodišče. Vendar umetnik ne ostaja pri tem. Nič ni dokončnega in »življenje teče dalje«... Igrivost in pozitivna misel sta vodilo. Vsekakor ima Eduard Belsky zelo izpeljano in osebnostno dodelano likovno govorico, ki se zaokroža v sugestivno avtorsko poetiko. Njegovo zelo kvalitetno likovno delo, ki je odraz izkušnje, odprtosti, nenehnega preizkušanja in dograjevanja se v prodornosti umetniške podobe, odvija v povsem klasični likovni formi. Umetnik obvladuje tako slikarske, kakor grafične zvrsti likovnega ustvarjanja. In tako kot vsako kakovostno umetniško delo tudi njegovo v svoji obsežni pripovedi razkriva veliko resnic. Preprost portret je lahko le dokumentacijska upodobitev izbranega subjekta, lahko pa je to odprto okno širokega pogleda v svet. Monumentalne portretne slike Eduarda Belskega so polne pripovedi, intimnih zgodb, osebnih izkušenj in doživetij, skratka ujetih in posredovanih vtisov ter občutij. Dejan Mehmedovič ZAPOJMO PESMI 0 SVOBODI Marjetka Popovski nadaljuje turnejo z naslovom Zapojmo pesmi o svobodi. Zaradi slabe vremenske napovedi bo koncert, ki bi moral biti v sredo, 27. 4. ob 18.00, v parku Pietro Coppo, v izolskem Kulturnem domu. Leonida razstavlja v Splitu Leonida Fabris Pavič je Pirančanka, vendar je tudi malo Izolanka, je tudi Kraševka in je Spličanka hkrati. Rojena je v Koprivišču pri Gorici, s soprogom, dr. Ratkom Pavičem, pol leta živita v Luciji, drugo polovico pa v Splitu, v Izoli, natančneje, v Ljubljanski ulici, pa ima galerijo in atelje. Slikarstvo je njena dolgoletna ljubezen, ki pa se ji ni posvetila nepripravljena, ampak je obiskovala celo vrsto slikarskih tečajev in umetniških akademij pri številnih slikarskih mojstrih in mentorjih. Je članica različnih slikarskih društev oziroma skupin s katerimi tudi veliko razstavlja, posebej ponosna pa je na samostojno razstavo, ki jo je pred letom dni imela v Splitu in na otvoritev katere je prišel tudi piranski župan dr. Peter Bosman ter številni njeni znani in ugledni prijatelji ter ustvarjalci. Na lanskoletni otvoritvi je zapel tudi mešani pevski zbor slovenskega kulturnega društva Triglav Split pod umetniškim vodstvom Tatjane Kurajica, ki je s slovensko in hrvaško pesmijo potrdil povezanost kultur dveh sosednjih prijateljskih narodov. Prav člani slovenskega kulturnega društva iz Splita so Leonido povabili, naj tudi letošnje poletje popestri z razstavo svojih del. Pogovor z Leonido Fabris Pavič bomo objavili v naslednjem Mandraču. Oranžna vina se vračajo 5. izvedba Orange wine festivala ali festivala oranžnih vin se bo v Izoli zgodila v petek, 29. aprila. Veliki degustacijski dogodek se bo začel z uradno otvoritvijo v cerkvi Marije Alietske na Manziolijevem trgu ob 14. uri. Ljubitelji vin bodo lahko v Manziolijevi palači in stari občinski palači na Verdijevi ulici degustirali od 15. ure dalje. Ponudba vin bo letos še bolj pestra, vinarji pa poleg Slovenije, prihajajo predvsem iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Izvrstno vinsko ponudbo bodo tudi letos dopolnjevali gostinci s svojimi kulinaričnimi dobrotami. Oranžna je poleg bele, rdeče in rose četrta barva vin. Gre za sonaravna bela macerirana vina, ki so jih v naših krajih pridelovali že desetletja in stoletja nazaj. Ko se je z željo nekaterih vinarjev po vračanju h koreninam ponovno pričela širiti proizvodnja tovrstno pridelanih vin, se je rodila želja po festivalu, ki je s svojo specifičnostjo in kakovostno ponudbo postal hitro prepoznaven in cenjen. SZJ 28.4. četrtek 20.30 Alt kino Odeon izola izolska premiera dokumentarnega filma Kino v živo: KOMBINAT Kaj (vse) je Ženski pevski zbor Kombinat? Kakšen organizem je to? Kakšna je družbena vloga tega kolektiva, ki je nastal, da bi v ženski legi prepeval upor v množini? Da bi s pesmimi iz nekih drugih časov, ki se zdijo daleč, pa niso, v drugih jezikih, za katere se zdi, da jih ne razumemo, a jih v pesmih začutimo in dojamemo, pričeval in v naš čas nosil sporočila, ki nagovarjajo še danes? Ki govorijo o človekovi neuklonljivosti, o boju za človečnost, enakopravnost, dostojanstvo, pravice in svobodo? Kakšna je bila vloga „Kombinatk" v vstajniškem gibanju? So bile s Pesmijo upora res le soundtrack protestov, ki so Slovenijo zajeli pozimi leta 2012 in segli v začetek leta 2013? Oziroma zakaj jih del družbe dojema (samo) tako? Po projekciji se nam bodo pridružile avtorice filma in nekatere članice Ženksega pevskega zbora Kombinat! 29.4. petek Manziolijeva palača Izola in Verdijeva ulica FESTIVAL ORANŽNIH VIN Mednarodni festival vrhunskih belih maceriranih vin Festival oranžnih vin se bo začel s svečano otvoritvijo ob 13.30 v cerkvi sv. Marije Alietske na Manziolijevem trgu. Festivalsko prizorišče bo odprto do 21. ure. Na festivalu se bo s svojimi belimi maceriranimi predstavilo več kot 60 vinarjev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije in Gruzije. Ob njih bo svoje pridelke in kulinarične miniature predstavilo več kot 20 pridelovalcev in gostincev. V času festivala bo organiziran brezplačni avtobusni prevoz iz Trsta in Kopra do Izole. 21.30 Hangar Izola ElaBanda folk/rock - Ajdovščina 30.4. sobota 11.00 galerija Plač Izolanov, Ljubljanska ulica predstavitev in razstava dokumentov Urbanistični razvoj Izole kot so si ga zamislili sredi pedesetih let. Dokumente je odkril Janez Janežič l.maj nedelja mesto in podeželje PRVOMAJSKA BUDNICA s pihalnim orkestrom Izola Urnik poteka budnice: 6.30 Trg padlih, Izola 6.50 Korte, Malija, Šared 8.15 Jagodje 8.45 Hotel Delfin 9.00 Livade (okroglo igrišče) 9.15 park Pietro Coppo 9.30 Sončno nabrežje 9.40 Manziolijev trg 10.00 Dom upokojencev 4.5. sreda 19.00 Mestna knjižnica Izola Srečanje Študijskega krožka ŽIVETI ZDAJ Prisotnost V sedanjosti Večina ljudi ima v glavi hrup. Roj samodejnih misli, ki se vrtijo kot film: Ali sem nahranil psa; Danes moram v trgovino. Zakaj mi je rekla to in to; ja, morala bi poklicati prijateljico ... Odpravimo se lahko'ha^rhorje ali v hribe, vendar ne moremo zbežati od svoje glave. Najgloblji in najtemeljitejši počitek je počitek od lastnih misli. Preprosto bi bilo, če bi imeli v svojem duševnem sklopu tipko za vklop in izklop. Če bi izklopili um, ki brska po preteklosti in ugiba o prihodnosti, bi bili lahko prisotni v realnosti, ki je vedno tukaj in zdaj. Srečanje bo vodil Joško Cesar. 5.5. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje O samopoškodbenem vedenju, različnih vrstah odvisnosti in samomorih z Maticem Muncem V svojem vsakodnevnem delu se srečuje s šibkimi in zapostavljenimi ljudmi. Ugotavlja, da ne živimo le v času materialne inflacije, pač pa toliko bolj v pomanjkanju duhovnih vrednot. S tem pa ne misli instant duhovnosti, ki naj po možnosti diši po vzhodu - pravi, da smo izgubili predvsem dve pomembni vrednoti: iskrenost in poštenost. Galerija Plač Ljubljanska32 V soboto 20. aprila ob 11.00 vas vabimo na predstavitev in razstavo dokumentov Urbanistični razvoj Izole kot so si ga zamislili sredi pedesetih let. Dokumente je odkril Janez Janežič Galerija Alga razstava Razstava bo na ogled ves mesec. Maja Alessio Sledi preteklosti Galerija Insula razstava Mojca in Katja Smerdu Kipi in njihov čas Razstava bo na ogled do 3. maj 2016. Kava bar TISA razstava fotografij Jesenski utrinki Stane Čebron www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • nedelja, 1.5., ob 6.30, Izola in zaledje: PRVOMAJSKA BUDNICA s Pihalnim orkestrom Izola (org.: POI, CKŠP Izola, Občina Izola). Vabljeni, vstopnine ni! NAPOVEDUJEMO ...TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE... ■ četrtek, 5.5., ob 19.30, Galerija Alga: otvoritev razstave KDLU LIK Izola IZOLSKA ART PROMENADA (org.: JSKD Ol Izola, CK$P Izola, Občina Izola). Vstop prost. ■ sobota, 14.5., ob 14.00, Simonov zaliv: 41. SREČANJE ISTRSKIH PIHALNIH ORKESTROV (org.: POI, Ol JSKD Izola, CKŠP Izola, Občina Izola). Vstop prost. GALERUA ALGA IZOLA Do 3.5. je ogled razstava Maja Alessio: SLEDI PRETEKLOSTI. Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 28, in petek, 29.4, ob 18.30, nedelja, 1, in torek, 3.5, ob 19.00, ter sobota, 30.4, ob 20.30: japonski OKUS ŽIVLJENJA; ■ četrtek, 28.4, ob 2030: KINO V ŽIVO + CAPRISOVA PREMIERA: dokumentarec KOMBINAT, na ogled samo še v petek, 29.4, ob 20.30; ■ sobota, 30.4, in nedelja, 1.5, ob 16.00: KINO VETRNICA: družinska animacija SIMON, MALI BOJEVNIK Z VELIKIM SRCEM; • sobota, 30.4, ob 18.30, nedelja, 1, In torek, 3.5, ob 21.00 ter sreda, 4.5, ob 19.00: drama ZAPRISEŽENA DEVICA; ■ ponedeljek, 2.5, ob 1830: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama DANSKO DEKLE; • ponedeljek, 2.5, ob 21.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: komedija GOSPOD SODNIK; ■ sreda, 4.5, ob 21.00: drama ZLOČINSKI UM. Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati! www.facebook.com/kutturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola U www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133: e: galerijaiacenter-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA Ko inštrument zapoje haiku V izolski Manziolijevi palači se je 23. 4. 2016 kar številnemu občinstvu predstavila izolska glasbena skupina Poetrio s krstno izvedbo 12 haiku pesmi - projektom, ki so ga poimenovali Haiku2Music. Pet akademsko izobraženih glasbenikov z različnih vetrov - z različnih glasbenih akademij ter kulturnih in jezikovnih okolij - se je zbralo in oblikovalo glasbeno skupino, ki v svojih projektih prepleta poezijo z glasbo petih različnih inštrumentov in jih začini z vokalom temperamentne in vedno igrive in ustvarjalne vodje skupine in skladateljice vseh skladb Mirjane Gvozdenac. Vsak od glasbenikov, bodisi Klara Stanič, klarinetistka, Mary Agnes Servatius, violončelistka, Borut Novakovič, lutnjar, Žiga Šercer, tolkalist in Mirjana Gvozdenac, pianistka, je mojster svojega inštrumenta, vendar tudi skupinskega muziciranja, prilagajanja in improvizacje - dogovorjenih in trenutnih »izmišljij«. Pri njih, pri skupini Poetrio torej, v izvajanju ne čutiš samo rutinskega in popolnoma profesionalnega igranja, to je šele osnova! V nekaterih haikujih se igrajo, si izmenjavajo in podajajo glasbeno linijo, ki se preliva od enega inštrumenta k drugemu, da so vsi ne samo po-, ampak predvsem soustvarjalci tega, kar nastaja vsakokrat drugače, vsakič približno in podobno, a nikakor ne enako. Zato jih je užitek poslušati ne samo prvič, ampak večkrat zaporedoma. Kajti vsakokrat so njihovi Šolni (Cipele, Ciabatte, Shoes ...) nekoliko drugačni. Pa ne samo šolni! Pred nas pričarajo reko, ki prinaša vodo iz domovine, padajoči list, kise ujame v past časa in se za trenutek ustavi v zraku, jesenski veter, ujet v drevje, cvetočo vejo, ki vdre v hlev skozi okno, kamen in kroge, ki jih riše na vodno gladino, ko tone v globino, veter v luninem svitu ... Vsakič in znova sem očarana nad tem, kako je čisto drobna pesem zelo zgoščen, a neizčrpen vir avtoričinega navdiha, saj slišimo zares bogate ritmične kombinacije in prelestne melodične linije na osnovno besedilo oz. na osnovno temo. Vrhunec koncerta , ko so interpreti oz. glasbeni ustvarjalci izlili svojo notranjost in jo prelili publiki,se je zgodil z dvema skladbama, in sicer Med dvema vdihoma (Izmedu dva daha), ko je iz trojezičnega meditativnega a capella začetka skladba zrasla v instrumentalno nadaljevanje, ki se je prepredlo v krogotok energije, ki smo ga poslušalci začutili tudi sami, ter Zdaj sem tu (Sad sam ovde), poslovilno skladbo, ki opozarja, da smo premnogokrat odsotni iz trenutka, ki ga živimo. Publika si je z navdušenimi aplavzi priborila še dva dodatka in kar sama izbrala ponovitvi. Kaj si sredi obmorskega mesta na sobotni večer, ki je obenem svetovni dan knjige, lahko želiš lepšega, kot sta zlitje poezije in glasbe v intimnem vzdušju svečk, rahločutnih dišav, nežnega prelivanja svetlobe in »poetrizaciji haikujev«, kot temu pravi Mef? Tudi to, kar je po koncertu skladateljici, pianistki, pevki, organizatorki Mirjani Gvozdenac kot pohvalo izrekel Marjan Tomšič, da je »vsak inštrument po svoje govoril haiku, ki ga je pela«. Jelka Morato Vatovec Arheološko najdišče Simonov zaliv Urnik: FILMSKI TEDEN EVROPE 2016 BREZPLAČNE FILMSKE PROJEKCIJE PO SLOVENIJI V okviru letošnjega Filmskega tedna Evrope bodo od 4. do 14. maja 2016 po Sloveniji potekale projekcije filmov sodobne evropske produkcije. V dvanajstih slovenskih mestih se bo tako zvrstilo kar trideset brezplačnih projekcij, od tega bodo v organizaciji Europe Direct Koper - Capodistria v izolskem A rt Kinu Odeon na ogled trije filmi. Vsi predvajani filmi so prejemniki podpore podprograma MEDIA Ustvarjalne Evrope za spodbujanje evropske filmske in avdiovizualne industrije, ki letos praznuje 25 let. Nekateri izmed njih pa so bili uvrščeni tudi v izbor za nagrado LUK, s katero Evropski parlament spodbuja kulturno raznolikost in povezovanje med evropskimi državami. Filmski teden Evrope organizirajo regionalne informacijske točke Europe Direct v Sloveniji v sodelovanju z lokalnimi kinematografi po državi ter s Centrom Ustvarjalna Evropa in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, njihov namen pa je približati raznolikost in bogastvo evropskega filma širši javnosti. Filmski teden Evrope bo potekal v okviru Dneva Evrope, ki ga obeležujemo od leta 1950, ko je bila podpisana zgodovinsko pomembna Schumanova deklaracija, temelj miru in enotnosti v Evropi ter formalni začetek povezovanja držav v Evropsko unijo. Ob tej priložnosti institucije EU v začetku maja v Bruslju in Strasbourgu pripravijo dan odprtih vrat za javnost, lokalna predstavništva EU v Evropi in po vsem svetu pa organizirajo številne brezplačne dejavnosti in dogodke za obiskovalce vseh starosti. Skupaj osem filmov si bo moč ogledati v Celju, Cerknici, Izoli, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Pivki, Postojni in Slovenj Gradcu: Ljubezen na prvi pretep / Les Combattants (2015) | Thomas Cailley - Marijina Zgodba / Marie Heurtin (2015) | Jean-Pierre Ameris - Dobrodušni velikan / Fusi (2015) | Dagur Kari - Glasnejša od bomb / Louder than bombs (2015) | JoachimTrier - Moja mama / Mia madre (2015) | Nanni Moretti - Savlov sin / Saul Fia (2015) | Laszlo Nemes - Mustang (2015) | Deniz Gamze Erguven - Ovna / Hrutar (2015) | Grimur Hakonarson V izolskem A rt kino Odeon bodo na ogled tri brezplačne projekcije: PETEK, 6. maj 2016 | 20.30 | Moja mama / Mia madre (2015) | Nanni Moretti SOBOTA, 7. maj 2016 | 20.30 | Savlov sin / Saul Fia (2015) | Laszlo Nemes PONEDELJEK, 9. maj 2016 | 20.30 | Dobrodušni velikan / Fusi (2015) | Dagur Kari Za zagotovitev oz. rezervacijo brezplačnih vstopnic v izolskem A rt kino Odeon se obrnite na : katerina.kljun@pina.si 27.4.-2.5.2016 - vsak dan 17:00-19:00 3.5.-23.6.2016 - petek - nedelja 17:00-19:00 24.6.-31.8.2016 vsak dan 8:00-11:00 in 17:00-20:00 + v tem terminu v sodelovanju z M KI Knjižnica med oljkami 1.9.-30.9.2016 petek - nedelja 17:00-19:00 SUBLIMACIJA TISKAMO VAŠE SLIKE NA VSE pnVTKTNTF slika je simbolična fb: www.facebook.com/mandrac.si tel: 040/432-943 mail: mislejprimus@gmail.com Občina - servis Občina se more delati “francoza” Občina ni le občinski svet, župan in strokovne službe ter javni zavodi in podjetja. Občina je tudi organizirana lokalna skupnost, ki predstavlja servis občanov. To počne takrat, ko imajo opravka z različnimi dokumenti pa tudi takrat, ko imajo zelo nevsakdanje težave. Zgodilo se je pred dobrim tednom. V podstrešnem stanovanju v starem delu mesta so odkrili truplo moškega, ki je živel v tem stanovanju. Nihče ga ni posebej pogrešal. Odkrili so ga po neznosnem smradu razpadajočega trupla in vsem ostalim, kar spremlja proces razpadanja telesa. Na vse to so policiste opozorili stanovalci iz soseščine, ki so posumili, da smrad in vse ostalo prihaja tudi v njihova stanovanja iz omenjene podstrešne sobe. Policisti so hitro ugotovili, da so priče še enemu odhodu človeka, ki ga nihče ne pogreša, poklicali so zdravstveno osebje, higijenike in vse ostale službe, ki imajo v takih primerih z zakonom določene pristojnosti. Čeprav uradnih rezultatov nimamo pa je bolj ali manj jasno, da je možakar umrl naravne smrti in da se je to zgodilo skoraj dva tedna pred obvestilom službi za obveščanje. Potem so postopki potekali razmeroma hitro, v nekaj dneh so bili tam tudi deratizatorji, ki so stanovanje temeljito očistili in odstranili vse posledice tega neprijetnega dogodka. Toda, neprijetnosti za sosede s tem še ni bilo konec. Kdo bo kril stroške? Seveda so bili sosedje neprijetno presenečeni, ko so izvedeli, da morajo stroške čiščenja stanovanja in tudi delov njihovih stanovanj, plačati sami. Pozanimali so se, kdo je lastnik stanovanja in v zemljiški knjigi prebrali, da je stanovanje v lasti Občine Izola. Eden od sosedov, ki ima v neposredni bližini lastniško stanovanje je skušal pri odgovornih na občini dobiti pojasnilo, kako je ta strošek, ki sploh ni majhen, saj skupno menda znaša okrog 700 Eur, pristal na njihovih plečih. Najprej je bil deležen pošiljanja od enega urada do drugega, na koncu pa mu je ena od občinskih uslužbenk enostavno prekinila pogovor in mu dala vedeti, da ne gre za obveznost občine. Seveda je takšno razmišljanje nekoliko nenavadno, saj občina ima nekatere pristojnosti in naloge v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in v tem primeru je zagotovo šlo tudi za takšen slučaj. V občinskem statutu je namreč zapisano, da Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve, izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni ter naloge, ki jih po predhodnem soglasju občine država z zakonom prenese v občinsko pristojnost. V tem primeru se zdi, da želi Občina varovati zgolj svoje koristi, saj oškodovani sosedje niso prav nič krivi za opisani dogodek. Kaj pa podgane? Na drugačen, vendar v osnovi zelo podoben problem pa nas je opozorila bralka, ki nas je opozorila na težave z našimi podzemnimi sosedi - podganami. O problemu so že poročali tudi drugi mediji, vendar doslej ni bilo moč opaziti, da bi se kdorkoli odločneje spopadel s to nadlogo. Takole je opisala svojo težavo. “Že nekaj let redno zahajam v Izolo, pravzaprav tukaj živim (nekako pol-pol prepletam Lj. in Izolo). Seveda spoznavam tudi vedno več domačinov, v teh dneh pa sem dodobra »spoznala« še nove prebivalce našega prijetnega mesta... Podgane. Po navadi parkiram ob cerkvi, v ulici Svetega Petra ali na cesti proti morju. Tako je že 6 let. A v zadnjem mesecu so imele podgane (ali kak drug glodalec) pravo pojedino v mojem avtomobilu (volkswagnov polo). Uničile so mi toliko kablov, da se trenutno sploh ne morem voziti, avto imam na servisu, kjer čakajo, da dobijo iz tovarne nove kable za moj avto. V začetku meseca sem opravila tehnični pregled, tedaj je bilo še vse dobro. Zdaj pa ... Kako vem, da so za to krive ravno podgane? Pred dnevi sem odpeljala s parkirišča in zapeljala po Kosovelovi navzdol, ob mojem avtomobilu pa je - sredi belega dne - po pločniku tekla podgana! Urno se je pomikala ob hišah in potem smuknila pod avtomobil na parkirišču za hišami (Aškerčeva) . Ko sem prišla v Ljubljano (tam imam garažo), sem želela doliti vodo za brisanje stekel in tako sem opazila, kaj se je zgodilo ... Kaj storiti, da se podobne nevšečnosti ne bi več dogajale? Ne le, da je to zdaj sitnost, ki bo precej stala, tudi vožnja s tako poškodovanim avtom (ne da bi šofer vedel, da je kaj narobe z avtom) je lahko zelo nevarna, celo usodna. In sploh podgane nimajo kaj iskati v mestu, zlasti ne v turističnem! Kdo skrbi za te stvari, kdo je odgovoren? Komunala? Javna parkirišča? Kako pogosto se opravlja deratizacija v starem mestnem jedru, kdaj je bila nazadnje izvršena? Upam, da se kaj podobnega ne zgodi nikomur več in da se tudi meni več ne ponovi!” Kako rešiti težavo? Podgane so gotovo stanovalke vsakega starega mesta in posebej njegove kanalizacije. V meditera-nu pa so pravzaprav neke vrste zaščitni znak mestnega podzemlja. Včasih jih je več, potem narava poskrbi, da jih je manj, vendar pa, brez človekovega posredovanja ne gre. ur '10 't;; Invalidi na izlet v ljubljano Člane in podporne člane obveščamo, da bomo v v soboto dne 21.05.2016 Organizirali izlet v ljubljano na ogled ljubljanskega gradu z vzpenjačo in na panoramsko vožnjo z ladjico po ljubljanici. Prevoz-avtobus in ladja Prijave sprejemamo od 28.04.2016 Dalje do zapolnitve Društvo invalidov Izola - Predzadnja Kak« do parkirišča v livadah? Parkiranje v Livadah je problem z dolgo brado, ki ga je omililo šele ma-kadamskego parkirišče ob ulici Emilia Driolija. Pred časom smo na tem parkirišču, ob nekem dogodku na OŠ Livade, našteli nekaj čez osemdeset parkiranih vozil. Ne čudi, torej, da imajo zdaj, ko so se na zemljišču začela dela za izgradnjo oskrbovanih stanovanj in centra dnevnih aktivnosti za starejše občane, imajo stanovalci tega dela Livad velike težave z iskanjem prostega parkirnega prostora. Ko je pred časom Občinski svet sprejel sklep o gradnji oskrbovanih stanovanj, je župan Igor Kolenc zagotovil, da bo parkirna problematika ustrezno rešena. Občinska uprava je kmalu uredila nekaj več kot 30 parkirnih mest vzdolž Ceste A, a teh je občutno premalo, onemogočen pa je tudi prehod mimo gradbišča, zaradi česar je ta rešitev za stanovalce zelo nepraktična. Na pobudo stanovalcev ulice Emilia Driolija je zato župan zagotovil, da če bo dovolj zanimanja, bo Občina uredila parkirišče na sosednji zelenici. Kot nam je povedala občinska svetnica Manca Vadnjal, pa je zanimanja očitno kar veliko: »Parkirna mesta ob cesti so preprosto predaleč, parkirišče za ulico pa je stalno polno, poleg tega pa so tudi parkirni prostori izjemno ozki. Z županom smo tako prišli dio dogovora, da v primeru, ko se bo zbralo dovolj podpisov, bo Občina uredila parkirišče na zelenici. In dobila sem informacijo, da je zanimanja zelo veliko.« Za stanovalce bo to morda le rešitev, kako bo takrat, ko bo šola gostila različne dogodke, naprimer tekme odbojke, namiznega tenisa ali tradicionalne koncerte Pihalnega orkestra Izola, pa si lahko samo mislimo. Prazno je dvorišče, naše oko zaman te išče, ostala je praznina, v srcu bolečina. ZAHVALA Dan po dopolnjenem 77. letu se je nepričakovano poslovil od nas ljubljeni mož, oče, nono, brat, stric in svak FRANKO IVANČIČ ( 13.4.1939-14.4.2016) iz Izole Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim bivšim sodelavcem in znancem, ki so ga pospremili na zadnjo pot, za darovano cvetje in sveče, nam pa izrekali tolažilne besede in sožalje. Posebna zahvala gre dr. Kruhu, dr. Križaju, dr. Gasperiniju ter celotnemu zdravstvenemu osebju SBI, ZD Izola in patronažni sestri ga. Mirjam Fičur za skrb in trud za njegovo zdravje. Prav tako gre posebna zahvala diakonu iz župnije Izola, župnikoma g. Rascanu in g. Kučku za darovani obred in tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi g. Bogdanu Gerku za govor in pevcem ter Komunali Izola za vzorno izvedbo pogreba. S tem ste izkazali tako pokojniku kot svojcem izredno čast in spoštovanje. Žalujoči: vsi njegovi in drugo sorodstvo Izola, april 2016 ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil DARKO MRMOUA (12.10.1956 - 14.04.2016) Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Mama Anka in sestra Nadja z družino Izola, april 2016 Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet enoletnic.... PRODAMO - Prodam ali oddam za daljše obdobje opremljeno 2,5 sobno stanovanje v centru Izole, Ljubljanska ulica, tel 041 380 546 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924’ - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 ODDAMO - Za daljše obdobje oddam garsonjero v Izoli. Cena po dogovoru. Informacije na gsm: 041-670-085 - Oddam povsem opremljeno stanovanje v izolski obrtni coni (45 m2) za daljše obdobje. Najemnina 350 Eur in stroški, tel 041 687 127 KUPIMO - Kupim stanovanje od 60.000 do 65.000 Eur (od 35 do 40m2) v Izoli, tel 070 780 530 - Iščem garsonjero v starem delu Izole. Lahko tudi podstrešno z oknom na sončno stran. Možnost odkupa do NAJAMEMO - Upokojenka najame opremljeno enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali okolici. Nudim 1 letno predplačilo, tel 051 321 415 - Za daljše obdobje iščem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru, kjer so dovoljeni hišni ljubljenčki. Največ 350 eur skupaj s stroški. 040/896-509 - Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel.: 051 877 541 - Prodam vpeljano sezonsko prodajno mesto (kiosk - mini market). Tel. 041 644 848 - Skuter Typhone prodam, tel 041 566 695 - Imate mogoče staro , še uporabno moško (športno) kolo in ga ne potrebujete več? En najstnik bi ga bil vesel. Tel: 031 275 873 - Prodam kotno sedežno garnituro z ležiščem, črne barve, s premičnim naslonjalom in vzglavnikom. Dolžnina 310cm, globina HOcm, kotni del 200cm za 121 cm. Cena: 450 eur.Tel: 051 428 568. Po 13. uri. - Iščem promoterja ali promo-torko za prodajo kmetijskih izdelkov na stojnici. Delo bo dobro plačano. Tel: 031 861 013 30.000 eur. Tel. 051/399-970 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €- 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Elvis Sahbaz v prestolnici Na tridnevnem glasbenem festivalu nove glasbe 0*Zvočenje, ki ga je med 19. - 21. aprilom gostila Bežigrajska galerija 2, so se predstavili skupina SAETA ob spremljavi Tinkare Kovač, skupina Zlata lina in izolski kitarist Elvis Šahbaz. Glasbeni festival s tradicionalnim koncertom nove glasbe poteka v Bežigrajski galeriji vse od leta 1977 ter tako s koncerti elektronske, elektroakustične, akustične in eksperimentalne glasbe nadaljuje več kot 40-letno tradicijo. Elvis Šahbaz se je ljubljanskemu izbranemu občinstvu predstavil s svojim avtorskim delom, ki temelji na virtuoznem igranju klasične kitare in v dvournem koncertu dokazal, da je visoka glasbena umetnost doma tudi v Izoli. - mest