po^sr uto ixn. 8w. M6 I UoMjani, v četrtek Z9. ouiusta 1929. Ceno wnr fetesa vsak ciaopopoktoe, izvzemši nedelje in praznike. — Ioserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 230, večji inserad petit vrsta Din 4.—w Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod. vdfe letno v Jugoslaviji 144— Din, za inozemstvo 300— Din. — Rokopisi se oe vračalo, — Nase telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126. Haag zopet v krizi Sporazum med Anglijo in zavezniki je postal brezpredmeten, ker se je Nemčija uprla finančnim žrtvam tega sporazuma Haag, 29. avgusta. Proti vsemu pričakovanju je zašla ha-aška konferenca v trenotku, koje dosežen končni sporazum, znova v težko, morda najtežjo krizo, kar jih je doslej preživela. Po tolikih težavah med Anglijo in državami-sklicateljicami konference doseženi sporazum glede sprejetja Youngovega na- ^ črta je postal brezpredmeten, ker se je sedaj Nemčija uprla finančnim žrtvam za koncesije, na katere so pristale države-up-nice v korist Anglije. Včerajšnje celodnevne konference med nemškimi in ostalimi delegati so ostale brezuspešne. Vsa vprašanja sporazuma med Anglijo in zavezniki, ki se tičejo Nemčije, so ostala odprta. Zato je bila tudi za danes popoldne sklicana konferenca političnega odbora, ki bi naj končno rešila vprašanje izpraznitve Porenja in Posaarja, odgođena za nedoločen čas. Včeraj opoldne je priredil angleški finančni minister Snowden banket, na katerem So se pozno v noč nadaljevali razgovori z nemškimi delegati. Razgo- vori so se tikali vseh točk programa konference in se niso omejevali zgolj na finančni problem. Zavezniki sjej ko prej vztrajajo na doseženem sporazu- mu In zahtevah, po katerih bi morala Nemčija plačati razen 300 milijonov presežka po Dawesovem načrtu, ki je bil prisojen Angliji, in razen za 42 milijonov povišanih nezaščitenih anuitet, tudi še vse okupacijske stroške od 1. septembra dalje. Nemški argument, da Youngov načrt tega ne predvideva in da prepušča to vprašanje direktnemu sporazumu med Nemčijo in prizadetimi državami, zavračajo zavezniki s tem, da je Nemčija po versailleski mirovni pogodbi obvezana plačati okupacijske stroške. Iz krogov nemške delegacije se izjavlja, da sinočnja pogajanja niso do-vedla niti za korak bliže k sporazumu. Situacija je vsled tega zelo zaostrena, ker bi Nemčija s pristankom na te zahteve izgubila vse bonitete, ki bi lih ji sicer nudil Youngov načrt Pogajanja se bodo danes nadaljevala, vendar pa ni mnogo upanja, da bi prišlo do zbližan ja. ,Zeppelin' nad Nevvvorkom Ob 1123 srednjeevropskega časa je prispel nad Newyork in bo tekom popoldneva pristal v Lakehurstu — Newyork, 29. avgusta. Ze za sinoči pričakovani prihod zrakoplova »Grof Zeppelin« se je zaradi vremenskih neprilik, v katere je zašel zrako* plov med poletom nad centralnimi državami Severne Amerike, zakasnil tako, da bo zrakoplov šele tekom današnjega dopoldneva prispel v Newyork, odnosno v Lakehurst. Sinoči ob 21.30 srednjeevropskega časa je bil »Zeppelin« nad Chicagom, ob 3.40 zjutraj pa je bil oddaljen samo še 850 km od New vorka. — Newyork, 29. avgusta. Ob 11.23 je prispet »Grof Zeppelin« nad New-vork, viharno pozdravljen od stotisočglave množice. Zrakoplov kroži nizko nad mestom, tako da je razločno vidnu gondola s potniki, ki odzdravljajo z mahanjem robcev in čepic. Od Chicaga dalje leti »Grof Zeppe* lin« z izredno brzino, ker ima zelo ugo* den veter. Povsod, kjer se je prikazal, ga je prebivalstvo viharno pozdravljalo. Skoraj na vsej poti ga spremljajo številna letala. V Chicagu je bilo vse mesto razsvetljeno in močni žarometi so kazali »Zeppelinu« smer poleta. Iz Chicaga je krenil »Zeppelin« v vzhodni smeri diTektno proti Newyorku. V Newyorku čaka na prihod »Zep* Mudo neurje v Srbiji — Beograd, 29. avgusta. Po vesteh iz Štipa je sinoči dirjala nad mestom in okolico zopet strašna nevihta, ki jo je spremljal silen vihar. Na polju in na nasadih je povzročena velika škoda. Na mnogih krajih je voda odnesla ceste, tako da je promet z vozovi zelo oviran. Tudi Skoplje je sinoči ponovno zadela katastrofa. Pozno zvečer se je utrgal nad mestom oblak. Naliv je bil tako silen, da so se ulice mahoma spremenile v deroče potoke. Voda je zopet odnesla več hiš, dočim je spodnji del mesta docela pod vodo. Kongres Fidaca — Beograd* 29. avgusta. Za danes se pričakuje prikod zavezniških, delegacij razen angleške, ki je šele sinoči odpotovala iz Londona in bo prispela v Beograd* šele v soboto. Za kongres Fidaca je že vse pripravljeno. Tajništvo Fidaca že več dni posluje v Beogradu. Na vseh obmejnih postajah pričakujejo zavezniške delegacije odposlanstva. Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov. Jutri popoldne ob 5. se bo vršila predkonferenca. na kateri bodo pripravljene resolucije in drugi sklepi za plenarno zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo dopoldne v veliki dvorani univerze. Cerkveni rop v Napulju — Milan. 29. avgusta. V Baziliko Santa Chiasa v Napulju so vdrli cerkveni tatovi in razbili»v oratoriju se nahajajoči relikvarij mučenikov. Pokradli so iz reli-kvarija vse dragoceno kamenje, številne bisere in vso zlatnino, škoda presega 1 milijon lir in je nenadomestljiva, ker st. bili posebno ukradeni zlatarski predmeti zgodovinske Taritete srednjeveške italijanske aroetnostL pelina« že več stotisočglava množica. Kljub temu, da je dr. Eckener prosil, naj bi zaradi velike utrujenosti posadi ke izostale morebitne svečanosti, pri* pravljajo v Newyorku veličasten spre* jem. Zrakoplov »Los Angeles« je že davi poletel »Zeppelinu« do Clevelan* da nasproti. Spotoma se bo pridružilo »Zeppelinu« še več manjših zrakoplo* vov in več sto letal, k\ se udeležujejo letalskih tekem v Clevclandu. Manjšinski kongres v Ženevi — Ženeva, 29. avgusta Kongres narodnih manjšin do -Društva narodov in fan, je zaključi! razprave o odnošaiih narodnih manšin do Društva narodov in sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da so madridski sklepi Sveta Društva na« rodov o postopanju s pritožbami narodnih manjšin na Društvo narodov nezadostni za ureditev manjšinskega vprašanja. Končno zahteva resolucija, da naj Društvo narodov imenuje v svojem delokrogu stalen odbor za manjšinska vprašanja, v katerega naj pritegne tudi zastopnike vseh narodnih manjšin. Zbiranje podatkov o stanovanjskih najemnikih — Split, 29. avg. Ministrstvo socialne politike je razposlalo vsem velikim županom okrožnice, naj potom policijskih uprav v vseh krajih, ki imajo nad 10 tisoč prebivalcev, zberejo podatke o številu stanovanjskih najemnikov, ki so potrebni zakonske zaščite. Ti podatki se bodo potrebovali v primeru, ako bi se proti pričakovanju pokazala potreba še nadaljnje zaščite stanovanjskih najemnikov. Oče umoril 11 svojih otrok — Pariz, 29. avgusta. Oblasti so aretirale 51-letnega poljedelca Augustina iz neke vasi v okolici Lyona, ki je osumljen, da je umoril il svojih otrok. Prvotni nagib za aretacijo, ki se je izvršila začetkom julija, je bila ugotovitev, da je zverinski oče kmalu po smrti svoje žene zlorabil svojo 14-letno hčerko. Tekom preiskave se je dognalo, da živi od 22 v rojstnih registrih vpisanih otrok 6amo še 6. Ker je Augustin prijavil oblastem, da mu je pomrlo samo 5 otrok, je policija mnenja, da je treba verovati govoricam, ki so očitale Augustinu, da" je ostalih 11 otrok kmahi po rojstvu umori* Na krovu »Zeppelina« je vse zdra* vo, izvzemši londonskega dopisnika Pirkhamera, ki je nad El Pasom obolel na srčnih krčih. Zdravnik španske kra= ljice, ki je med potniki, mu je nudil zdravniško pomoč, tako da je Pirkha* mer že zopet na potu okrevanja. — Chicago, 29. avgusta. Sinoči ob 21.30 srednjeevropskega časa je priletel od jugozapada zrakoplov »Grof Zeppelin« ter krožil kakih 20 minut nad mestom. Po vseh chicaških ulicah je bilo zbranih na stotisoče ljudi, ki so pozdravljali zračnega orjaka z mahanjem klobukov in robcev. Po cestah so hupah avtomobili, na Mihiganskem jezeru se nahajajoče ladje pa so tulile z sirenami. Kapetan dr. Eckener je oddal nad Ch icagom brezžično brzojavko, v kateri je spo.-očil. da je na krovu vse v redu in da leti s povprečno brzino 130 kilometrov na uro proti Clevelandu, od koder bo nadaljeval pot v Lakehurst. VVestfalski Slovenci na dr Žerjavovem pbu — Ljubljana, 29. avgusta. Danes ob 11. dopoldne se je odpeljala delegacija naših rojakov iz VVestialske, Belgije in Holandske, obstoječe iz predsednika Zveze jugosl. delavskih podpornih društev na VVestfalskem g. Ivana Bolhe, podpredsednika Zveze g. Franca Doberška, predsednikov zvezanih podružnic v Gladbecku in Heveretdorstenu gg. Koširja in Tepeža, nadalje predsednika Jugosl. podporne jednote na Holandskem g. Ivana Zupana iz Brunsona, predsednika Jurija Ka-leba iz Herlerheideja ter 16 zastopnikov raznih naših naselbin v tujini na pokopališče k Sv. Križu na grob dr. Žerjava. Delegacijo sta spremljala predsednik konzorcija »Ju- tra< g. Adolf Ribuikar in minister n. r. dr. Albert Kramer. Delegacija je položila na dr. Žerjavov grob venec z mirto iz Weetfakke, ovit z državno trobojnico. Mirto je poklonila ga. Cilka Grešakova, rudarjeva žena iz Suderwicha. Gojila jo je 20 let in jo izročila rojaKom, da jo polože na dr. Žerjavov grob. Centralni predsednik g. Bolha se je v lepem nagovoru spominjal velike pokojnikove ljubezni do Slovencev v tujini. Venec bo ovenel, naš spomin na dr. Žerjava pa bo večno živel. Delegacija si je opoldne ogledala prostore Delavske zbornice in lokale Narodno-stro-kovne zveze. PAB začne poslovati 15. septembra« — Beograd, 29. avgusta. Privilegirana agrarna banka objavlja, da bo Dričela 15. septembra z rednim poslovaniem. Banka bo začasno nastanjena v prostorih Zemaljske banke v Beogradu. Priprave za priče-tek poslovanja zavoda so z malimi izjemami že završene in je tudi že nastavljeno vse osobje. Potres v Južni Srbiji Posebno močni sunki so bili za pa potres ni povzro — Beograd, 29. a\'gusta. Iz Gjevgjelije poročajo, da sta bila davi zabeležena v mestu in okolici dva močna potresna sunka. Prvi sunek je nastal ob 2.53 ter je trajal dve minuti. Gibanje zemlje je bilo tako močno, da se je porušilo mnogo dimnikov m nekaj starejših stavb. Drugi sunek je sledil šest minut pozneje, vendar pa je bil beleženi v Gjevgjeliji, vendar čil znatnejše škode. dokaj šibkejši. Manjši potresni sunki so se ponavljali vse do belega dne. Potres m po-\ zročil znatnejše škode in tudi ranjen ni bil nihče. Pač pa je bilo prebivalstvo /cln preplašeno in je vso noč prečulo na prostem. Tudi v drugih krajih Južne Srbije so občutiti potres. Nepričakovano ojačenfe Heimwehra Nižjeavstrijski Bauernbund je s svojimi 100.000 člani korporativno vstopil v Heimvvehr, »da podpre njene visoke cilje«. — Dunaj, 29. avgusta. V pokretu čilen preokret. Kakor poroča »Agrar avstrij. Bauernbund sklenil, da s sv vstopi v Heimwehr, da, kakor nagla soke cilje Heimvvehra, to je zasigur varen razvoj.« Ta korak Bauernbu Vsi listi obširno komentirajo skl da znači na eni strani povratek liei 100 tisoč članov Bauernbunda onem tremni vpliv voditeljev krščanskih gubili v Heimwehru odločilno moč, čal tudi vpliv vlade na Heimwehr, vlade dr. Streeruwitz član nižjeav visoke avstrijske Heimvvehr je nastal zna-ische Nachrichtenagentur«, je nižje-ojimi 100 tisoč člani korporativno ša tozadevna resolucija > podpre vi-anje svobode mišljenja ter miren in nda znači silno ojačenje Heimwehra. ep Bauernbunda in soglašajo v tem, mwehra v zmernejšo smer, ker bo ogočilo dosedanji izključni in eks-socialistov, ki bodo na ta način iz-na drugi strani pa se bo s tem poja-ker je sam predsednik avstrijske strijskega Bauernbunda. Položaj v Sveti deželi Nemiri se Še vedno nadaljujejo. Anglijo, Ameriko i — Jeruzalem. 29* avgusta. Položaj v Palestini je še vedno resen ter je ukrenila angleška uprava vse potrebno, da bi preprečila prihajanje Arabcev iz Libanona in isrije v Palestino. Ti Arabci namreč mislijo pri hiteti na pomoč palestinskim Arabcem v njihovem boju proti Zidom. Do večjega spopada med angleškimi četami in Arabci je prišlo na levem bregu Jordana, k.ier so poskušali večji oddelki Arabcev prekoračili reko, da bi nadaljevali pohod proti Jeruzalemu. Po sveti deželi vlada se vedno veliko razburjenje, ker je vsak čas pričakovati novih nemirov. — New York, 29. avgusta. Tu co se vršile velike muslimanske manifestacije v znak — Arabci apelirajo na papeža* n Društvo narodov« simpatij do palestinskih Arabcev. Razni govorniki so obrazložili upravičen nastop Arabcev proti Zidom, ki so hoteli prevzeti v Palestini vso oblast ter izpodriniti domaČe arabsko prebivalstvo, ki je naseljeno v Palestini že stoletja, dočim 6o se iidje pričeli vračati v svojo nekdanjo domovino šel« poslednja leta. Na manifestacijskem zborovanju je bila tudi sprejeta resolucija na Društvo narodov, v kateri zahtevajo zborovalci, da naj preišče Društvo narodov v sporazumu z ameriškim predsednikom Hooverj^m, papežem in predsednikom angleške vlade Macdonaldom stanje nastalo v Palestini zaradi izvajanja za Arabce v nadalje nevzdržne Balfourove pogodbe. Štirje karamboli in kolesarske nesreče v enem dnevu Ljubljana, 29. avgusta. Včeraj je bil zopet dan avtomobilskih, motociklističnin in kolesarskih karambolov. Davi so prispele na polcjo kar Štiri ovadbe o karambolih, ki so se včeraj pripetili na različnih krajih mesta. Prva nezgoda se je pripetila na vse zgodaj in sicer na križišču Zaloške ceste in Ceste na Kode-Ijevo.. Na ostrem ovinku se je kolesar Ferdinand Stebil zaletel v avtobus 15/942, ki je vozil proti Zg. Kašlju. Štebil je odlete! s kolesa, se precej potolkel, razen tega pa ima tudi okoli 400 Din škode. Mesreče ie deloma štebil sam kriv, ker ie vozil r>o levi strani. Snoči se je pripetil tik pred »Amerikancem* v Florianski ulici karambol med motociklistom in avtobusom. Okoli 19. je privozil po Rožni ulici avtobus 15—651, istočasno pa je privozil po Florijanski ulici v smeri proti Staremu trsu knjigovodja tovarne »Bistra« v Domžalah Rok Iglic. Na ovinku sta trčila skupaj. Pri karambolu se je Iglic precej potolkel, nekoliko se je pa tudi razbil motor in trpi okoli 600 Din škode. Avtobus ie upravljal šofer Alojzij Tavčar. Kakor zatrjujejo očividci, ie nesreče baje kriv šofer, ker nj dajal signalov s hupo, drugi pa zopet tidć, da je karambol zakrivil motociklist, ker je vozil po levi. Nepreviden kolesar je mizarski pomočnik France Rupnik. Snoči je precej nagle vozil po hodniku Tržaške ceste in v diru :>odrl 6!etno Marico Ogrizek, hčerko kleparskega pomočnika. Dekletce so morali prepeljati v bolnico, ker ie dobila precejšnje poškodbe France bo imel sitnosti na policiji. Četrti karambol se je pripetil tik pred hiralhico. Ko je hlapec Josip Lamut zapeljal svoj voz v vežo hiralnice, se nasproti vozeča kolesar Josip Gra.iek in motociklist Pavel Smrekar nista mogla dovolj hitro drug drugemu izogniti in sta se za letela skupaj. Pri karambolu sta padla na tla. Smrekar ima okoli 300, Grahek pa 190 Din škode. Dve tatvini Ljubljana, 29. avgusta. Včeraj okoli 17. je mestni stražnik Ar-zenšek v Lattermanovem drevoredu ustavil nekega mladeniča, ki se je kljub strogi prepovedi podil s kolesom po drevoredu in ogrožal varnost pasantov. Ker se fant ni hotel legitimirati, mu je Arzenšek vzel kolo in odpeljal na policijo. Neznan kolesar ni hotel slediti in je kolo pustil na policiji. Uro kasneje pa je na policiji prijavil uradnik Josip Mavric, da mu je nekdo izpred veže hiše št 3 v Vegovi ulici odpeljal njegovo kolo. Ma policiji je spoznal kolo, ki ga je bil pripeljal Arzenšek, za svojo last. Policija išče sedaj mladega in podjetnega tatu, ki je bil okoli 20 let star, srednje in močne postave Akademik Ivan Gruden je prijavil, da se je včeraj popoldne splazil neznan tat v njegovo sobo v Vrhovčevi ulici in mu iz suknjiča ukradel Ustnico, v kateri '$e imel 220 dinarjev gotovine, legitimacijo in še več drugih listin. Drzen vlom v Toplicah pri Novem mestu Toplice pri Novem mestu, 2"9. avg-Iz Toplic pri Novem mestu nam danes poročajo, da ie bil ponoči izvršen drzen vlom. Neznan storilec je vlomil v stanovanje dr. Konvalinke in odnesel okoli 14.000 dinarjev. Podrobnosti vloma še niso znane. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.78—22.84 (22.81), Berlin 13.545—13.575 (13.56), Bruselj 7.9107, Budimpešta 90353, Curih 1094 4—1097-4 (1095.9), Dunaj 8.0036—8.336 (8.186). Lrn-dom 275.64_276.44 (276.04), Newyork 5n\S:5. Pariz 221.82-22S.82 (222.82), Praga 168 26-169.06 (168.66), Trst 297.75. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.18875, Newvork 519.575. Pariz 20.3375. Milan 27.1725. Madrid 76.45, Berlin 123.735, Ehmaj 73.18, Beograd 9.1275. Praga 1539, BukareSta, 3.0625, Budimpešta 1 90.625, Sofija 3 J6 strta 1 »SLOVENSKI NAROD«, dne 29. avgusta 1929. „Zlata knjiga ljubljanskih meščanov" med svetovno vofco od leta 1914 do let« 1918« V burnih letih, ko je divial med narodi sveta ter v naši domovini vihar razdejanja in uničevanja — v težkih časih 4-letne svetovne vojne — meščanska prestolnica slovenskega naroda ni pozabila svojih zaslužnih mož, ki so posvetili vse veliko delo svojega življenja ter bogate sadove svojega umstvenega znanja svojemu, takrat še po brezobzirnem tujcu tlačenemu narodu. Tako beremo v »Zlati knjigi ljubljanskih meščanov«, da je dne 28. iunija 1925 podelila Ljubljana častno meščanstvo pokojnemu profesorju Francu Leve« in sicer * o priliki, ko je dosegel 70. leto starosti, po življenju bujnopolnem neprecenljivega dela na polju vzgajanja naše mladine, na polju našega slovstva in slovenske zgodovine, Dopolnjevanja slovenskega jezika in pravega razumevanja njegovega ustroja ter na polju slovstvenega okusa.« Glasbenemu ravnatelju v pokoju Antonu Foersterju je pa bilo dne 2. novembra 1915 izdano pristojbin prosto meščansko pismo, » da Vam s tem«, kakor pravi to pismo, »izrazimo svoje priznanje za Vaše velike zasluge, ki ste si jih tekom svojega veleuslužnega, skoraj polstoletja trajajočega delovanja v Ljubljani pridobil! na glasbenem polju kot skladateli in učitelj«. Med svetovno vojno je Ljubljana trpela ne samo na pomanjkanju živil sploh, temveč tudi pomanjkanju drugin pofreb-ščin; med drugim je ljubljanskemu prebivalstvu posebno primanjkovalo kuriva. Da so bili ljubljanski prebivalci -— od časa do časa — vsaj za silo preskrbljeni s premogom, je bila zasluga župana dr. Tavčarja ter takratnega ministra javnih dei, častnega doktorja čeških tehniških visokih šol v Prapi in Brnu Itd., Čeha Otokarja barona Trnke z Laberona. Zato ga je ljubljanski občinski svet dne 8. maja 1917 — torej v najtežjih Časih, ki sta jih preživljala Ljubljana in naš narod — imenoval za častnega meščana ljubljanskega. Kakor pravi to meščansko pismo, je izrekla ljubljanska mestna občina s tem svojim sklepom »globoko in trajno hvaležnost, katero dolgujemo njegovi PrevzviŠenosti za premnoge slučaje odločevalne podpore v zadevaj, ki so za Ljubljano in slovenski narod življenske važnosti< (poslopje sred* nje tehniške šole v Ljubljani itd.). »Zlasti pa je mestna občina hvaležna za ugodno preskrbo s premogom, katero je njegova Prevzvišcnost Ljubljani omogočila v teh nad vse težkih Časih«. In kot zadnji je bil med svetovno vojno-dne 11. junija 1918 imenovan za ljubljanskega častnega meščana dr. Anton Jeglič Bonaventura. škof ljubljanski, prisednik papeškega prestola, rimski gTof, odlikovan z redom sv. Save I. razreda z lento, častni občan več občin na Slovenskem itd., »ko je praznoval 25-letnieo školovanja in svojega zlatomašništva«. »Dalje«, pravi meščansko pismo, »v znak globoke hvaležnosti in priznanja, ki gresta njegovemu delu za narodno osvoboditev ob najtežavnejšem času in njegovemu stremljenju po kulturnem dvigneniu naroda«. Temu častnemu meščanu ie pa bilo meščansko pismo pismo izročeno šele leta 1923, ko je praznoval »25-letnieo svojegk škcfovanja in svoje zlatomašnišrvoc. V vojnem času, to je od dne 26. junij« 1914 do 28. oktobra 1918, ki ga smatramo kot konec vojne, so se vrste ljubljanskih meščanov pomnožile za 13 mo; podeljena sta bila namreč 3 častna meščanstvu in eno meščanstvo brez plačila meščanske takse, 9 meščanov si je pa pridobilo meščansko pravico na lastno prošnjo te* proti plačilu meščanske takse. Izza kulis našega gledališča Ravnatelj drame o novi gledališki sezoni, ki bo otvorjena 21. septembra« V ljubljanskem dramskem gledališču je le zopet tisto vrvenje in življenje, ki je pač značilno za teater in ga takšnega nikjer drugje nL Teater je pač svet za se in tako je tudi vse, kar je z njim v zvezi. Igralci že pridiio vadijo, skušnje ee vrše v drami že nekaj tednov. Gledališče, ki je imelo razmeroma kratke počitnice, je zopet oživelo. Od jutra do večera so igralci zaposleni in mimoidoči že ugibajo, s čim nas bo v bližajoči se sezoni drama presenetila ali razveselila. Tam za dramskim gledališčem so klopi-ee, na katerih med odmori igralci in igralke kramljajo, kade in se pogovarjajo in smejejo. Oziroma, smejejo ee sedaj pred sezono ie ma)o, kar kaže, da ee ukvarjajo s kakim težkim komadom. Res je, da je vsak začetek težak. Ravnatelj ljubljanske drame g. Pavel Golia, V drami že prihajajo izza železnih vrat, ki vodijo na oder, glasovi, vzkliki, smejanje, roganje itd. Vse je zaposleno in v vnemi, ki Je pač neizogibna po počitnicah, pa naj si bo v šoli ali v teatru. Sprieo tega sem si komaj upal prositi ravnatelja drame g. Pavla Golio za kratek razgovor o bližajoči se novi sezoni. G. ravnatelj me je kljub vsemu prijazno povabil v svojo pisarno in mi rade volje odgovoril na vprašanja. g rim boste letos otvorili dramo? — Drama bo letos otvorjena v soboto dne 21. septembra in sicer z Goethejevem »Faustoinc v Funtkovem prevodu. Naslednjega dne v nedeljo bo pa premijera francoske komedije »Abeeeda-c, ki jo je spisal Pagnola. ^_ Katere premij«'« bede »ledile efvo-rssvir V sredo dne 25. bo premijera Strind-bergove »Neveste s kronoc, v soboto dne 28. pa premijera Chameove komedije »Naš gospod iupiiik<. V začetku meseca oktobra bo drama dala zopet dve premijeri, in sioer najbrž v sredo dne %. oktobra Iboonove »Strahove« in dne 5- oktobra francosko delo »©rob neznanega junaka<. Kakor »te rapjoee sami opekli, dramaki ansambl že vestno in majavo »udira in radi. Skušnje se že vrše zjutraj, popoldne in zvečer. _ Kaj nameravate igrati med sejmsko razstavo? — V času jesenske sejmske razstave bo nekaka predsezona. Drama bo igrala nekaj komadov, ki so imeli v pretekli sezoni poseben vepeh in so posebno priljubljeni. Tako bo v nedeljo 1. septembra predstava »Utopljencev«, dne 4. v sredo »Teodor et Comp<, dne j. v 6oboto >3rejk in dne 8. v nedeljo »Krog s kredo«. _ Kakšno posebno smernico bo imela nova sezona? — Lahko rečemo, da bo pravec nove dramske sezone v tem, da bomo vprlzorili nekaj večjih in znamenitih del iz svetovne literature. Pred vsem moramo omeniti dela treh odličnih ruskih umetnikov. Vprizorili bomo dramatizirani roman Dostojevskega »Bratje Karamazovic po Levstikovem prevodu, nadalje Gribojedovo komedijo »Gorjo od uma«, ki jo je poslovenil Bogomil Vdovi?. Odlomki komedije so bili priobČeni v predzadnji štev. »Ljubljanskega Zvona« in kažejo odlične kvalitete tega dela. Tretje vaz.no rusko delo na odru bodoče sezone bo tudi Gogoljev »Revizor« v Prijateljem prevodu. Od del drugih nužnih svetovnih dramatikov bodo vprizorjeni Shakespeare, Schiller in Balzac, in sieer Shakesp»a jov Wih*r< ali pa »Kakor vam drago«, oocje v Župančičevem prevodu, Schillerjev »Don Cailos« in Bolzacov »BfercadeU Od starejših slovenskih del nameravamo vprizoriti Linhartovo komediji »Matiček se ženi«. Kot mladinska igra bo vprizerjeoa v?ekakor tudi Špicerjev »Pogumni Tonček«, ki že 11 let ni bil igran rs ljubljanskem odru. — Baje je bilo predloženih tudi nekaj domaČih modernejrih dal' — O modernih sodobni n domačih in tu-jili avtorjev odločitev se ni rodja. Sicer pa j*h domači, ki so obljubili svaje drame, de-s'ej še niso izročili. Vprisoritev Grumevfga »Dogodka v mestu Gogi« pi v na Jem teatru ni mogoča, ker se igra v Ireh nadstropjih. — Ali bode v novi sezoni tudi gostovanja tujih igrah ev? — Na inogramu imami la novo sezono gostovanja celih ansamblom is Beograda, Zagreba in Prage. Gostovali pa bodo tudi posamezni igralci teh in po možnosti tudi drugih odrov. Na vpra5?nje o ansa ablu. mi je g. ravnanj kcr.Sna odgovonl, da v letošnjem dramskem ansamblu za s* t«- ni nobtnili !*-prememb. -^nek. $a sikih lednih Vas vsnffcusm sploh nič ne velja, ker ste prištedili nabavno ceno pri stroških za čiščenje. 0-0-0 Tekme društev Gorenjske sokolske župe na orodju in v lahki atletiki bodo v soboto dne 7. in nedeljo dne 8. septembra na Jesenicah. Skoraj vsa v župi včlanjena društva oe za te tekme temeljito pripravljajo ter oe obeta zelo lepa udeležba tekmovalcev. Prvič se bo v društvih Gorenjake sokolske lupe bila med tekmovalci zelo ostra borba predvsem za krasen prapor, ki se bo kot prohodno darilo predal na dan tekem društvu, ki bo imelo pri tekmah najboljše tekmovalce. Prapor jo krasen izdelek ljubljanskega zavoda za pospeševanje domačih umetnih obrti ter je bil nabavljen z namenom, da se med društvi in tudi med tekmovalci samimi zopet dvigne borbenost v vseh panogah ookolskega telesnega vzgojnega dela. Spored prireditve jo naslednji: V soboto dne 7. septembra ob 14. prihod lahkih atletov na Jesenice ter oddelkov ženskega naraščaja, ki bi v nedeljo ne imel priliko tekmovati. Ob 15. pričetejt tekem članstva v šesteroboju in tekma vrst in posameznic ▼ vrstah ženskega naraščaja na orodju. Zvečer ob 19. seja sodniškega zbora, po seji pa bo družabni prijateljski sestanek, sestanek tekmovalcev, sodnikov, ostalega članstva i. t d. V nedeljo zjutraj prihod vseh ostalih tekmovalnih oddelkov m turietovskim vlakom na Jesenice. Ob 8. zjutraj pricetek tekem članov, članic, možkega in ženskega naraščaja na sekolskem letnem telovadišču pod Mežakljo. Ob 11. okušnje vseh navzočih oddelkov istotam. Ob 15. velik javni nastop vseh odelkov na telovadišču poleg stavbe novega sokolskega doma. Po javnem uaeto-pu oe vrši razglasitev rezultatov tekem in slovesna predaja prehodnega darila zmagovalni vroti ter razdelitev diplom najboljšim tekmovalcem, nakar se bo na telovadišču in v nekaterih prostorih novega sokolskega doma vršila velika ljudska veselica ob sodelovanju polnoštevilne godbe jeseniškega Sokola na pihala. V splošnem je vsa prireditev, ki jo organizirata jeseniški Sokol in GSŽ, zamišljena brez vsakega zunanjega pompa. Sprevodov ne bo, pač pa bodo tekmovalci in tekmovalke na tih način vršili plemenito sokolsko borbo, ne toliko v vrhunskih vajr\h, ampak v predočenju vsestranske smotrsne ip sistematične telesne vzgoje tako začetnikov, kakor tudi najbolje izvežbanih telovad-vec. In to je glavni namen Župnega tehničnega vodstva. K 20 letnici Sokola na Viču Sokolsko društvo na Viču priredi v soboto dne 31. avgusta t 1. ob 30. zvečer v dvorani Sokolskega doma na Viču povodom 201etnega društvenega obstoja »Slavnostno akademijo« na čast vsem bratom usta-novnikom in dobrotnikom društva. Spored akademije je naslednji: 1. Pozdrav in nagovor staroste ter razdelitev diplom; 2. A Foerster: Sokolska, dr. Ipavic: Savska, Juvanec Slovenska zemlja, poie sokolski pevski zbor Sokola na Viču pod vodstvom bT. Vcrbiča st.; 3. telovadne točke izvajajo moški in ženski naraščaj ter moška, in ženska deca Sokola Vič; 4, komerz s plesom, petjem itd. Vabimo vsa bratska so* kolska društva iz Ljubljane in okolice ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo k mnogobrojni udeležbi. Vstop prost. Zdravo! Novi modemi vozovi za ljubljanske smeti Bil je skrajni čas, da je začela uprava ljubljanske mestne občine misliti na odstranitev nehigijenskih voz za smeti, ki so bili pravcata predpotopna prikazen. Po nekaterih ulicah so pobirali in še pobirajo smeti z odprtimi vozovi tako, da se je umazani pepel ali prah ob vsakem vitričku vilil mimoidočim v obraz in oči. Kovaški mojster Kunstler na Lepi poti ob Tržaški cesti pa je iznašel nov sistem voza za smeti, ki je v marsikaterem pogledu prav praktično izdelan. Voz za smeti je povsod hermetično zaprt tako, da se smeti ne bodo raztresale po ulicah in se pepel ne bo valil na okrog. Mestna občina je prvotno nameravala zaprte vozove naročiti v inozemstvu, predvsem pri neki dunajski tvrdld, ki dobavlja razne čistilne in druge aparate za mesta. Na Dunaju bi veljali vozovi precejšen znesek. Končno je gradbeni urad sprejel ponudbo g. Kunstlerja, da napravi lepe, moderne in javni higijeni odgovarjajoče vozove. Tako je začel g. Kunstler skupno s ključavničarskim mojstrom g. Josipom Rebekem izdelovati nove vozove za smeti. Prvi tak voz je bil te dni izdelan. Posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov gradbenega urada in občinskega sveta, je včeraj popoldne pregledala novi izdelani vez. Splošni vtis je bil, da je voz izredno solidne napravljen. Voz nosi zaprt prostor, v katerega se zgoraj mečejo smeti skozi šest odprtin. Streho voza, ki je iz pločevine, in priprave za spravljanje smeti je napravil ključavničarski mojster g. Rebek, spodnji del voza, ki sloni na štirih kolesih, pa kovač g. Kunstler. Za voz bodo morale gospodinde imeti primerne zaboje za smeti, ker v odprtine ne more iti vsak zaboj. Smetar bo zaboj vrgel v odprtine, ki se bo avtomatično sama zaprla. Nato bo smetar s Primerno pripravo obrnil zaboj in se bodo tako smeti stresle na dno vosa. Ko bo voz napolnjen, odpelje smetar voz ven na smetišče. Tu bo lahke voz s praktično naprave prevrnil in tako spravi! smeti iz nJega. Spodnji del voza je namreč na kolesa tako pritrjen, da se lahko prevrne na eno aH drugp stran. Stroški za Voz znašajo nekaj nad 40.000 dinarjev in so m skoro dve tretjini nižji kakor Pt stroški, ki jih zahteva neka dunajska tvrdka za en voz. Voz sistema Kunstler bo razstavljen na jesenskem velesajmu. Upamo, da bodo kmalu spoznala tudi druga mesta praktičnost Kunstlerjevega voza in dg bo g. Kunstler, ki ie znan kot soliden in izobražen oprtnik, imel kmalu več naročil tudi iz drugih mest Naši rojaki iz tujine o potovanju v domovino Negotove razmere na Westfalskem vplivajo tudi na tamošnje organizacijsko delovanje. Ljubljana, 29. avgusta Včeraj popoldne so dospeli v Ljubljani naši rojaki iz Nemčije, liolandske in Belgi je. K sprejemu na glavnem kolodvoru se je zbralo številno občinstvo, ki je rojake v/. tujine živrfhno pozdravljalo. Pozdrav v imenu Ljubljane je izpregovoril župan dr. Dinko Puc. Prihajate med nas, je dejal, bratje In sestre, pozdravljajo vas zopet domače gore in livade. Hrepenenje po domačih cestah, nageljnih in rožmarinu, vas je dvignilo h kratkemu pohodu v domovino. Bodite nam pozdravljeni! Preživite te dni v vsej sreči in zadovoljstvu! Za županom so pozdravili rojake v imenu pripravljalnega obora za sprejem in v imenu ZNS njen predsednik g. Rudoli Ju-van, za JSS starosta Eegelbert Gangl in za oblastno izseljeniško nadzorstvo ravnatelj Fink. Ko je železničarska godba »Sloge« zopet zaigrala in se je poleglo vzklikanje množice, so bili predsedniki organizacij iz Nemčije, Holandske in Belgije predstavljeni navzočim predstavnikom domačih ustanov. Za pozdrave sta se zahvalila centralni predsednik g. Ivan Bolha in mali Slovenček iz Holandije Rudi Ravnikar. Med njegovim govorom, v katerem se je spominjal rojakov, ki jih krijejo grobovi v tujini in onih, ki so umrli v domovini, je malokatero oko i ostalo suho. Po zakuski na vrtu kolodvorske restavracije se je pretežna večina gostov odpravila z večernim vlakom v domače kraje. V Ljubljani jih je ostalo le kakih 20. Naš urednik ie imel priliko razgovarjati se z njimi. Na njegova vprašanja, ki bodo nedvomno zanimala tudi našo javnost, so podali naslednje informacije: — Kako da ste se odloČili priti v domovino? — Sklenili smo, da bomo počenši z letošnjim letom prihajali vsako leto v manjših skupinah v domače kraje, da se poživi naci-jonalni čut in da se na lastne oči prepričamo o razmerah in napredku v domovini. Obenem imamo namen dramjti naše narodne kroge iz letargije in jih opozarjati na to, da smo še tukaj in da nam je treba pomagati pri našem prizadevanju, da se naci-jonalno ohranimo. — AH imate kakšno vozne olajšave? — Po Nemčiji in Avstriji 25odst. popusta, pri udeležbi 20 oseb, pri večji udeležbi tudi 33 odst. V Jugoslaviji nam je ministr. prometa odobrilo brezplačno vožnjo z brzo-vlakom v vse kraje v državi, kar je napravilo na nas najboljši vtis. V Ljubljani smo se raztepli na vse strani: Eni so se odpeljali obiskat svojce v Kragujevac, drugi v Vrdnik v Sremu, tretji v Aleksinac v južni Srbiji, Četrti v Bosno itd. mm Kakšna je bila vožnja v domovino? — Rojaki iz Belgije, Holandske in iz Eschweilerja smo prišli skupaj v Aachnu in se peljali do Kolna, kjer smo prišli skt> paj z westfalsko skupino. Tisti, ki so se odpeljali iz Aachna, so imeli velike težkoče Vreme Včeraj ie bilo oblačno v vsei državi, edino v Ljubljani, Splitu in Mariboru je bilo solnčno vreme. Vročina zopet narašča. Tako so včeraj v Splitu beležili 31, v Skoplju 29, v Zagrebu 28, v Ljubljani 26, v Beogradu 25, v Mariboru in Sarajevu pa 24 stopinj. Barometer stoji povsod visoko, najvišje pa v Ljubljani, kjer ie kazal 766 mm. Vremenska napoved se glasi: Lepo in toplo! vam pridejo in-serati v edinem in najstarejšem slovenskem popoldnevniku ^mmf^ če inserirate stalno, kar ^ fR^Jk se vam vselej izplača, W V ker majo oglasi v „S lov. S ar odu" Narodno gledališče Prva predstava v času ljubljanske jesenske razstave bo v soboto dne 31. tm. v ljubljanski operi. Vprizori se Strauaseva klasična opereta »Cigan baron« v reši i i Povaeta in pod taktirko kapemika Stritofa. V delu, ki je brez dvoma najporaombnejše in muzikalno tudi najvrednejše v celi klasični operetni literaturi, nastopajo: ga. Po* ličeva, ga. Balatkova, ga. Ribičeva, gdč. Španova ter n», Merčec, Dre novac, Povite, Peček in Janko v glavnih in večjih vlogah. Ostale vloge poj o člani našega opernega zbora- Predstava jo ljudska pri znižanih opernih cenah* V nedeljo svečar pa se vprizori v ljubljanski drami Nestroyoeva trodejanjska veseloigra »Utopljenca«, ki je bila lansko sezono sprejeta s pravim reamčnim me* zaradi železniške nesreče prejšnjega dne. Pri Duirenu je v nedeljo dopoldne ob 10. kočil s tira luksuzni ekspres Pariz-VarSava. Msmesto z zmanjšano brzino je voiil z QO kilometrov na uro čez del proge, ki to jo pravkar popravljali. Ves promet je bil tu ustavljen, ker tO odstranjevali s tira popolnoma razbite vozove, ko smo se pripeljali do tega kraja; ranjence in mrliče so ie prej odnesli. Pogled na razvaline je bil strašen. Tu in tam se je še videla kaka odtrgana roka ali noga. Morali smo iti peš s prtljago vred okori četrt ure. da smo preitopili v drug vlak. Bilo nas je strah tegs, kar smo videli, a smo se tolažili, češ, aaj §mo v rovih itak vsak dan v smrtni nevarnosti. S precejšnjo zamudo smo se pripeljali v Jvoln, kjer zaradi pomanjkanja časa in prostora nismo mogli vsi vstopiti, tako da je večja skupina izostala. Zvečer se je ta skupina odpeljala nsprej z brzovlakom in je dohitela večjo skupino v Solnogradu Nemška železnica je dovolila za zaostalo skupin- brzovlak, ne da bi povišala ceno vožnje, kajti imeli bi se peljati do meje s posebnim transportom. NVestfalci smo se zbrali v Oberhausnu in smo se peljali skozi Diisseldorf, kjer so nas pozdravili generalni konzu! Brano Mar^ kovic, podkonzul dr. Vodušek s soprogo, izseljeniški komisar Berislav Bežerič in ostalo osobje konzulata. Iz Diisseldorf a ita se peljala generalni konzul in izaeljeniški komisar z nami do Kolna, kjer sta pozdravila došle rojake iz Belgije, Holandske in Eschwelerja. Poskrbela sta, da je zaostala skupina odpotovala pravočasno iz Kolna, tako da nas je dohitela v Solnogradu. Lju-beznjivo sta se razgovarjala z rudarskimi družinami in razdelila med otroke sladkarije. Iz Soinograda naprej je potekla vožnja v najlepšem redu in brez vsakih težkoč. Na Jesenicah, na Bledu in v Ljubljani nam je bil prirejen sprejem, ki nas jo izredno iznenadit. Nismo pričakovali, da bo tako nad vse prisrčen. Vsa utrujenost je izginila: prsa so dihala domači zrak. slišali smo domačo govorico in solze so nam zalile oči. Teh trenutkov ne pozabimo nikoli. — Kakšno je življenje na Westfaiikem? — Zaradi vedno ponavljajočih se kriz in močne brezpooemosti jo življenje precej nemirno in vrnem rrl j ivo. Vsak se boji, da bo danes ali jutri na cesrti. Te negotove razmere vplivajo tudi na na5e organizacijsko delovanje. Nobene zdrave finančne podlage si ne moremo ustvariti. Kulturnemu udej-stvovanju se tudi ne moremo posvečati, ker nam vzame ves prosti čas skrb za reševanje naj različne jfth socijalnih vprašanj. Centrale vseh organiraefj so preobložene s takim poelom. — Koliko časa ostanete v domovini? — Do 10. septembra. Tega dne se snidemo zopet v Ljubljani, nakar se vrnemo ▼ tujino. Hem. Glavne vloge tmajo: ga. Medvedova in Rakarjeva ter gg. Levtf. Cesar m Kralj. Sobotna operetna predstava se pričn« oo pol 8. zvečer, nedeljska dramska pa ob S. zvečer. Zagreb proti Lfublfani Kakor znano, proslavi ZNP v soboto in nedeljo lOletnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi več medmestnih tekem, na katerih sodelujejo reprezentance Jubilanta samega, SpKta, Beograda. Gradca in ju-nionska reprezentanca Ljubljane. Zagrebški podsavezni kapetan k določil proti Ljubljani sledeči tim: Urh (Slavija) — Horvat, Stivak (Oba Hašk), — ŠoJat (SaSk), Osterman (Cone), — Lape na (Vikt.), — Knežević (Sokol), — Bobinski, Oeier, Žarkovič m Štork (vsi Ha$k). Ljubljanska reprezentanca je naslednja: Logar (Jadran), — Jug (Primorje), Stre-'.lovec (Ilfrija), — Mfhelak (Hermes), — Varsek, Berglez (Oba Ilirija). — Ice (II), Šenica (Pr.), — Svetic (Hennes), — Terček (Prim.),— TrobevSck (Hermes). LalikoatleiaAci dvoma teh Ljubljana—Zagreb Lahkoatletski d v orna ch Ljubljana - Zagreb bo 1. septembra v Ljubljani na igrišču Ilirije. Zagreb je določil za tekmovanje naslednje tekmovalce: Tek loom; Hele-brant, ScMesinger, 306 m: ScHraiber Ma-dlarević, 400 m: Schrelber Madjarevie. 800 m: Ritig, Predanić, 1500 m: Ktrmer. Predanič, 5000 m: Koren Kurner, Štafeta 4 krat 100 m: Schlesmger. Madjarevie, Schreibeir, Helebrant. Skok v višine: Ja« kunić, Kallay H. Skop v daljavi: Hetebarnt, KaHay II, Skok ob palici: Ferkovič, Kallay II. TToskok: Jakupić, Kallav II. Met krogle: dr. Naranetč, Manajlovič. Met kopja; GaSpar, Helebrant. Med kladiva: Oaftpar. Ferkovič. Koledar. Danes: četrtek, 29. avgusta 1939, katoličani: Obgl. Janeza Krst., pravoslavni: 16. Jovan Osvetltelj. DanaJnJe prireditve. Kino Matica: Darežljivost. (Bilie Dowe). Kino Ideal: Dijak - prosjak, (tlarrav Liedtke, Lya Mara). Dnftnrne Marne. Danes: Bahovec Kongresni trg. Ustar. Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. Stika. Ste v 106 »SCOVENSKI NAROD«, dne 29. avgusta m*. Strm 3 Dnevne vesti. —^ »Ljubljana v Jeseni«. Ljubljanski velesejem priredi od 31. avgusta do 9. septembra 1929 kulturno in gospodarsko razstavo pod imenom »Ljubljana v jeseni«. Ta vsakoletna prireditev je zelo priljubljena, kar dokazuje velik obisk iz vse države. Program razstave je naslednji: 1. Kmetijski sejem (mleko in mlečni izdelki, vino v sodih in buteljkah, med. grozdje). 2. Vrtnarska razstava. 3. Razstava društva Zoo (vseh živali, ki žive v prosti naravi naših krajev). 4. Zadružna razstava. 5. Higienska razstava. 6. Razstava pohištva in stanovanjske opreme. 7. R«z»tava domače obrti. 8. Velika razstava kmet. strojev in orodja. 9. Razstava industrijskih in obrtnih izdeikov.10. Zabavišče (izbrana vina in je-stvine domaćih živalskih obratov, strelišča, autodrom, hipodrom, Liliputanci, črnci, variete, zrcalna palača itd.). 11. Tekmovanje slovenskih harmonikarjev dne 8. septembra. Permanentne legitimacije za poljubni večkratni obisk razstave in polovično voznino na železnicah stanejo Din 30. Vstopnice za enkratni obisk razstave Din 10. Vstopnice za veće.-n.i zabavišče, vinski in jestvinski oddelek Din 3. Kdor ima premanentno legitimacijo, ne plača vstopnine. Velesejem bo odprt od 8. ure zjutraj do pol 7. ure zvečer, zabavišče do 1 ure zjutraj. — Osebne vesti s pošte. Za zvaničnika je postavljen dnevničar Žalohan Ivan na Jesenicah na Gor.; za služitelie v 2. skupini pa: ZdešaT Stanislav, šivic Josip, Mehle Josip, Osredkar Ivan. Vadnal Josip, Steblaj Josip in Marinko Ivan, vsi na Ljubljani 1; Kapus Iv. na Bledu 2, Tome Iv. v Šent Vidu nad Ljubljano, Pistotnik Iv. v Mozirju, Hrovat Fr. na Ljubljani 2, Smodej Jernej v Globelnem, Frontelj Al. v Dev. Mariji v Polju, Vranjek Jos. v Žalcu, Kocjančič Iv. v Lescah. Butara Fr, v Dobrni, Penca Ant. v Javorniku, Grobelj-šek Ft. v Kamniku, Seiko Jos. v Brežicah, Zimic Jak. v Velenju; za pogodbenega poštarja Ambrožič A. v Radomlju. — Premeščeni so: uradnici Kuralt Draga iz Konjic na Ljubljano 1 Zadolšek Liza iz Meže v Dobrno: služiteljici ZimmerI Marija iz GuŠtania v Mežo in Ca! Lira iz Ormoža v Šoštanj; pogodb, poštarica Hočevar Ivan« ka iz Sv. Petra v Sav. dolini v Gornilsko, — Vpokojeni so: uradnik Tručl R, na LJubljani 1 ter uradnici Goričar Marija in Ko* kalj Angelika v Celju. — Izdelovanje domačega platna. Na pokrajinski razstavi na ljubljanskem vele-sejmu od 31. avgusta do 9. septembra se bo tudi lahko videlo, kako se tke domače platno. Razstavljene bodo belekraniske statve, na katerih bo tkala belokranjska devojka navadno platno. Da se zainteresira kmečki svet tudi za zboljšanje statev, borno videli tam tudi takšne, na katerf.i bo tkal mladi tkalec. — Zborovanje obrtnih zadrug. Zborovanje zadružnih načelnikov, ki ga sklicuje Zveza obrtnih zadrug v Ljubliani, ne bo v torek 2, septembra, kakor je bilo prvotno določeno, ampak v sredo 3. septembra. — trtev avtomobilske nesreče. Preteklo nedeljo se je v Zagrebu pripetila težka prometna nesreča. Skupaj sta se zaletela neki avtobus in motocikel. ki ga je upravljal knjigovodja tvrdke Meinl, Anton Gabron. 2 njim se je vozila tudi njegova mati, ki je Pri sunku padla iz prikolice m so jo s težkimi poškodbami prepeljali v bolnico. Pretresla si je možgane, zadobila pa je tudi težke notranje poškodbe, ki Jim je včeraj popoldne podlegla. — Zborovanje sedlarskih podružnic ptujskega in sosednih okrajev bo v Ptuju v nedeljo dne 8. septembra ob 8. pri županu Brenčiču. — Na dnevnem redu je: poročilo podružnic o delovanju, poročilo o zimski pozebi in škodljivcih ter sklepi, usmerjeni na poravnavo te škode s proučevanjem sadnega izbora, poročilo o sadni letini in sklepi za morebitno pokrajinsko sadno razstavo v Ptuju ozir. lokalne prireditve. — Na zborovanju bodo zastopane podružnice po dveh delegatm, oblastni odbor, sadjarska in kmetijska šola ter kmet. okr. urad. — Skavtsko taboren je v Beogradu. Nocoj se odpelje v prestolnico približno sto slovenskih skavtov In skavtlni na tridnev no taborenje, ki se ga udeleflio skavti In skavtinje tudi iz ostalih pokrajin naše kraljevine. Jasno je, da bo Imelo beograjsko skavtsko taborenje znaten vpliv na razmah skavtske organizacije In na medsebojno spoznanje in prijateljstvo nje članov. Ite bonis avibus! — Pet let ječe radi uboja pastorka. Pred sodiščem v Varaždinu se ie te dni zagovarjala Josipina Tresk ie sela Rada-kova, ker je s sekiro ubila svojega Pastorka Josipa Treska. Državno tajništvo jo je obtožilo zaradi zavratnega umora, sodišče pa je smatralo zločin za uboj Jn ie Treske« vo obsodilo na pet let ječe. — Poskusen samomor 121etnega dečka. V Beogradu si je te dni hotel končati življenje 121etni Miaailo Berta. Pognal si je kroglo iz floberta v senee. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer upajo, da se bo posrečilo rešiti mu življenje. Vzrok samomora je bil neuspeh v šoli, kier fant Bi napravil penavljalnega izpita. — Nesreča na železniški progi. Na progi Beograd - Zagreb se je pripetila vče-raj pri Slobodnici grozna nesreča, ki j« zahtevala življenje mladega trgovskega potnika Stjepana Kona. \z Sibinia. Kop se je z zagrebškim vlakom prlpelial v Slo-bodnico. Na kolodvoru Je izstopil in hotel prekoračiti progo, v tem hipu pa je pridrvel beograjski brzovlak, ki ga j« zagrabil in vrgel pod kolesje. Vlak ie nesrečneža popolnoma razmesaril. Železniške oblasti so uvedle preiskavo, da deženeje, koga zadene krivda za nesrečo. — Žeparii na železnici. Seliak Mile Marotić iz Gluhide v Črni gori se je vozil Broda proti Zagrebu. Mod vožnjo je malo zadremal. Ko se je zbudkL je presenečen opazil, da mu je bila ukradena listnica, v kateri je imel ček za 100 dol., 197 dolarjev in 1300 Din gotovine. Prijavil je tavino zagrebški policiji, vendar je malo verjetno, da bo tatu mogoče izslediti. Skupna škoda, ki jo trpi MarotiČ, znaša 18.000 Din. Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana. Stari trg 9. Iz I nibliane —I] Otvoritev pokrajinske razstave velesajma. Razstava »Ljubljana v ieseni traja od sobote dne 31. avgusta do vštetega ponedeljka dne 9. septembra. Običajna otvoritvena slavnost odpade. Zato je raz-stava dostopna občinstvu že v soboto 31. avgusta ob 9.dop. Uprava velesejma zato ni razposlala vabil k otvoritvi, kar naj blagovoli se upoštevati. —Ij PromenadnI koncert na veleseimu. V soboto dne 31. avgusta igra na velesej-mu od 10. do 12. dopoldne godba dravske divizijske oblasti. Razstava »Ljubljana v jeseni bo otvorjena v soboto ob 9. dopoldne, ko se bodo že dobile vstopnice pri blagajnah. —I] Sejmske legitimacije za znižano voznlo v Ljubljano, Zagreb. Osijek, Prago, Dunaj, Graz itd. se dobe pri »Putniku«. Dunajska cesta 1. 478-ij -^lj Smrtna kosa. Včeraj popoldne je preminula ga. Antonija Mrakova, posestni-ca In gostilničarka na Rimski c. št. 4. Pogreb bo jutri ob pol 3. popoldne. Pokojnica zapušča tri hčere in dva sinova. — Včeraj ie umrl davčni upravitelj v p. g. Ivan Pibernik v 60 letu staresti. Pogreb bo Jutri ob 18. z Opekarske ceste št. 17. Bodi Uma ohranjen blag spomin! —I| Zveza druStev privatnih nameščencev Javlja članstvu, da je Izlet 1. septembra na Sv. Goro preložen. —1) Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani je vpisovanje v !. letnik v sredo, dne 11, septembra od 9.^12.. vpisovanje v II. do IV, letnik 12. septembra, v 2.-4. razred dekliške vadnice pa 13. sept. od 9. do 11. Otvoritvena služba bofja bo v soboto H. septembra ob 8 v cerkvi Srca Jezusovega. V ponedeljek 16. sept. se prične redni pouk. Zrelostni izpiti se vrše, kakor je bilo prej javljeno. Ime ki ga slišite, je za Vil ie nove! ~ Manufakture ss • KcpreseaAaat i Josip Plankar, Ljssblj &eleabnrftOTa «1. 4 Toda zapomnite za ker Vat more obvarovati izgube pri nakupu! 99 Na sveži zrak mora Majdica", pravi gospa Mica. Ponosna je, da vsi občudujejo njeno lepo in dobro negovano Majdico, v snežnobelem in duhiečem perilu. Ravno zato rabi ona za pranje samo Schichf oy RADION —Ij Na 1L drž. mešč. šoti v Ljubljani je vpisovanje za vse razrede dne 12. in 13. septembra od °. do 12. Dne 16. sept. je šolska služba božja. 17. sept. pa se prične reden šolski pouk. Iz Celia c— Državna realna gimnazija v Celju razglaša, da bo vpisovanje v I. razred 11-sept. od 8. do 12., za dosedanje učence od II. do VIII. razr. pa 12. sept. od 8. do 9. v posameznih razredih. Za novo došle učence od II. do VITI. razr. bo vpisovanje 13. sept. celo dopoldne. —c Iz drž. deške meščanske sole v Celju. Vpisovanje v vse razrede bo 31. trn. od 8. do 12. Otvoritvena služba božja 14. sept. ob 9., v ponedeljek 16. sept. na se prične redni pouk. —c Izgubljeno In najdeno. Zasebrrica Ela Wenedkiter, stanujoča v Zrinjsko* Frankopanski tri. 13, je izgubila preteklo nedelio v mestnem parku poldrug meter dolgo srebrno ovratno verižico z lornjo-nom, vredno 200 Din. — Ela Kri* z Vražo* vega trga 2 je izgubila v mestu isti dan zlat uhan z belo koralo, vreden 150 Din. — V Gaber ju je našla v šribarievi gostilni JulHena Proselceva double - zlato zapestnico, vredno po cenitvi zlatarja 30 do 40 Din. —e Nova ugodnost za celjske nedeljske izletnike. V nedeljo 1. septembra bo otvorilo mestno avtobusno podjetje reden av~ tobusni promet ob nedeljah in praznikih med Celjem in Solčavo ter nazaj. Odhod iz Celja ob 5. zjutraj, iz Solčave nazaj pa odhaja avtobus zvečer ob 19. Vožnja v eno smer stane 48 Din za osebo, vstopa in izstopa pa se na celi progi poljubno. —c Polaganje temeljnega kamna za cerkev sv. Save v Celja bo v nedeljo 1. septembra ob 10.30 dopoldne na Vrazovem trgu poleg nove stanovanjske hiše mestne elektrarne. Ker posebna vabila niso bila razposlana, naj se vsakdo smatra za povabljenega in se slavnosti sigurno udeleži. Še o potnikih Zelo hvale vredno je, da se je to pereče vprašanje načelo javno, ker so obstoječe razmere v resnici nevzdržne. Kot star potnik pa bi »modernemu trgovcu« rad malo odgovoril. Ljubim javnost in si Jo želim tudi tu. Zahteva po kvalitetah, ki jih želi »medeni trgovec«, je pravilna, želeti bi le bilo, da bi se tudi gg. trgovci v vseh ozirih mo-dernizirali, pred vsem pa, da bi se naučili UPOltevati v prvi vrsti svoj narod, ki pripadajo sami in ki je njihov odjemalec. Najdete žal trgovce, ki jim je domače blago ničvredno, hvalijo pa zgolj tuje! In Še več: Za domačega potnika nima marsikdo niti lepe besede, še manj pa časa, za tujca pa je ravno nasprotno. Kar na smeh mu gre, če lahko nemško govori, in če le more, kaj naroČil Še več! Znan mi je slučaj, da je neki, drugače baje zaveden trgovec nahrulil potnika-domačina, češ da ne kupi od njega ničesar, ker govori z njim slovensko, pač pa bi podpisal takoj večje naročilo, če bi nemško govoril! Ta gospod je menda zadnjih 10 let prespal ,ker bi sicer ne ponižal tako svojega naroda in s tem samega sebe. Pri nas se mnoge govori o Srbih, da so nepismeni, česar pa je največ kriva leta trajajoča vojna. Razmere v tem oziru se hvala bogu tudi pri njih zboljšujejo. Pri vsem tem pa so vendar samozavestni in ponosni na svoj narod, kar bi moralo bitj nam za vzor. Več samozavesti in ponosa pri gg. trgovcih, pa bo skoro boljše, in se ne bo vee" zgodilo, da bi kak nadut Nemec javno za-sramoval naše potnike. In ne bo se več zgodilo potem, da nas bodo Nemci smatrali za Balkance. Kakor čitamo, raste samozavest še pri Kitajcih, pa bi pri nas ne? Kaj nI bilo že dovolj suženjstva? Znan mi je v Sloveniji trgovec žal samo eden, ki ima na svojih vratih napisano, da sprejema samo potnike, ki govore kak slovanski jezik. Tega posnemajte, to bo prvi korak k splošnemu moderniziranju, pa bo ob enem rastel tudi ugled naroda in države. Priznam, da bi bilo treba tudi pri potnikih marsikaj potrebno preurediti, toda to je stvar njihove stanovske organizacije. Seveda je prvi pogoj, da pristopimo v društvo vsi kot en mož. Tako bo dobilo dovolj sredstev na razpolago in Potem bo tudi vse drugo šlo po pravem tiru. Govoriti o tem, bi seveda vodilo predaleč. Ker je omenil »moderni« trgovec, da bi potniki lahko v listih poročali razne gospodarske zanimivosti, naj jih navedem nekaj. Sem sicer sama konzument in mi prija, če morem kupovati čim cenejše, ne mo» rem pa odobravati takozvan. »šlajdranja«, ki je pri nas močno razvito, osobito po Gorenjskem. Vsak človek mora delati s primernim zaslužkom ta tembolj trgovec, ki vedno riskira, da ga zajame kak val splošnega padanja cen, ki ga lahko uniči, kar je tem lažje, če se v splošnem dela z malenkostnim zaslužkom. Trgovci, ki »šlaidrajo« pa ne škodujejo samo sebi, ampak jemljejo Ugled in kredit vsemu trgovskemu stanu ter zbujajo vse prej kot zaupanje prj dobaviteljih, zlasti pri inozemskih. — Stvar je na videz majhna, v resnici so Pa posledice lah« ko katastrofalne za naše gospodarstvo v vseh ozirih. Vpil j smo, da je treba reda v drž. gospodarstvu, pa mislim, da hi storili le mnogo, ko bi ga izvedli naJpreie v last« nih vrstah! — Star potnik, Ob pričetku šolskega leta Danes so starši ob Pričetku šolskega le* ta veliko bolj prizadeti kakor nekdaj, ker se je šolanje silno podražilo. Prej Je bil pouk na državnih šolah skoro brezplačen, knjige so se le malokrat menjavale in so družine z mnogoštevilnimi otroci uporabljale knjige ene in iste Izdaje lahko po več let dokler jih ni dobil najtnraJH Qm drafioe v roke. Sedaj pa se človek kar za glavo prijema, ko mora skoraj vsako šolsko leto kupiti otroku novo učno knjigo, ker je stara izdaja zabranjena. — Cez 1000 Din stanejo danes samo učne knjige srednješolca, kje Pa so potem še zvezki ter druge pisalne in risalne potrebščine, ukovina itd. Med razglasi o pričetku šolskega leta se najbolj odlikuje oni ljubljanske Glasbene Matice, ki mrgoli številk o samih taksah, vpisninah in izredno visokih ukovinah za posamezne muzikalne stroke. — Na vse zadnje se še diktira trikratna sloba onim zamudnikom, ki bi se ne vpisali v glasbeno šolo do 3. septembra. V katerih pravilih zavoda pa je ta globa določena? Ali se to sklada morda s pričetkom pouka na vseh drugih državnih šolah, ki se prične, kakor objavljeno, letos 16. septembra? Ali naj zaradi te čudne naredbe Gl. Matice gojenci 14 dni prej pridejo v Ljubljano? Naš narod je glasbeno zelo nadarjen in koliko je skritih talentov med njim, ki se ne morejo udejstvovati in sistematično razvijati, ker je šolanje tako neznansko drago. Kako naj kmečki Človek, delavec, mali obrtnik in drž. uradnik utrpi toliko izdatkov, da bi lahko spravil svojega nadarjenega otro- ka v glasbeno šolo? Pravijo, da imajo siromašni gojenci olajšave pri ukovini, ako starši vložijo prošnjo. Te olajšave so tako malenkostne, da komaj prihajajo v poštev. Bivše Filharmonično društvo je pred desetletji z veseljem sprejemalo nadarjene Kojence. dijake, obrt. pomočnike in druge brezplačno v pouk na pihala, tado da je bil zasiguran pozneje kader dobrih muzikantov, ki so širom dežele pridno sodelovali v raznih domačih godbah ali jih tudi sami ustanavljali. Danes Glasbena Matica toži, da se le malo število mladih ljudi udeležuje pouka na pihalah. Ni čudno, ko znaša ukovina 90 Din na mesec, vpisnina 30 Din in je treba še druge pogoje izpolniti. — Ali je Gl. Matica le za gojence dobro situiranih slojev ali je zavod namenjen le Ljubljančanom? Naj bo pristopen tudi muzikalno nadarjenim gojencem siromašnih slojev, da bo res glasbena šola za ves slovenski narod in x\z !e za posameznika — morda manj nadarjenega Človeka. Te kritike naj nihče ne smatra za osebne, gre pred vsem za to, da bi pač postala naša Glasbena Matica dostopna čim širšim slojem in plastem, —t. Iz življenja naših rojakov v Ameriki Dve teški avtomobilski nesreči. — Smrtna kosa« — novice. Druge V Chicagu se je te dni pripetila težka avtomobilska nesreča, katere žrtev ie postal naš rojak Janez Tomše. Dne 20. julija zvečer ga je na prometni ulici podrl in smrtno poškodoval neki avtomobil. Nesrečnež je kmalu nato v bolnici podlegel poškodbam. Pokojnik je bil rojen v Globo-čicah, župnija Čatež pri Brežicah. Star je bil šele 43 let. Zapustil je ženo. dva sinova in hčerko. Zfttv divjajočih čikaških avtomobili-stov je postal tudi Anton Bogolin, ki ga Je 3 t. m. povozil avtomobil na 22. ulici. Prepeljali so ga v bolnišnico. Mož je težko poškodovan, vendar zdravniki upajo, da bo okreval. V Shebovganu, država VViscontin, je slovenski juvelir Janez Grandlič tako nesrečno padel, da si Je zlomil desno nogo. — državj Minnesotta so v avgustu umrli štirje Slovenci. V Evelethu je umrla Ivanka Plantar v starosti 43 let. Zapustila je moža in 10 otrok, od katerih je večina še nepreskrbljena. Istotako sta preminili 30-letna Ana Jakše in v cvetu svoie mladost! 22Ietna Nežika Lovšin. V Gilbertu je umrla Antonija Schweiger v starosti 55 let i zapustila je S otrok. V Clevelandu je po dolgi in mučni bolezni umrl Janez Vukšinič, ki ie bil eden prvih slovenskih naseljencev tamkaj. V Ameriki Je bival že okoli 45 let. Pokojnik je bil rodom iz krlževske fare pri Metliki. Bolehal je že več mesecev in ie končno podlegel pljučnici. — Dne L avgusta Je istotam podlegla srčni kapi 131etna Norma Vidmar. V kraju Noble, država Ohio. je pogore-la znana Štrumbljeva dvorana. Ogenj is izbruanil v soboto 3. avgusta in je lepo dvorano, ki je bila Slovencem zelo priljubljeno zbirališče, popolnoma vpepelil. Poleg Clevelanda je menda kraj Elv v državi Minnesotta, največja slovenska naselbina. Pri zadnjem ljudskem Štetju so našteli 6000 prebivalcev, od katerih je okoli 2000 Slovencev. Večinoma so zaposleni v železnih rudnikih. Precej neprijetna nezgoda je doletela našega rojaka Bilobiča v kralu Ročk Springs. Prohiblcijski agenti so na cesti ustavili njegov avtomoobil, ki ie bil poln sodov vina. Bilobiča so obsodili na 30 dni zapora, razen tega pa bo moral plačati 600 dolarjev globe m 30 dolarjev za sodne stroške. Tihotapstvo ga bo torej veljalo lepe denarce. Na malem ribniku pri Clricagu se je 5. avgusta pripetila usodna nesreča. Josip Latkovič iz Chicaga, po imenu Slovenec ali Hrvat, se je s čolnom vozil po ribniku. Na člonu sta bila tudi njegova dva sinova 6Ietni Kari in Sletni Lawrence. Nenadoma se je čoln prevrnil in vsi trije so padli v vodo. Otroka nista znala plavati in sta utenila, predno jima je nesrečni oče mogel priti na pomoč. Latkovič si je le s težavo rešil življenje. Kakor znano, sta odpotvala slovenska operna pevca Svetozar Banovec In Zora Ropasova v Ameriko, kjer priredita večjo umetniško turnejo po raznih krajih, v katerih prebivajo Slovenci. Za gostovanje našla rojakov vlada v Ameriki precejšnje zanimanje. Nastopila bosta najprej v Milwaukeeju in sicer 8. septembra, 15. septembra pa v Narodnem domu v Wauke. ganu. Požarni poplah v Mostah V Mostah pri Ljubljani so snoči že po-večeriali in se hladili na klopicah pred hišami, dekleta so pa vnemala svoje kava-lirje za vogali, ko je zažarel onstran Ljubljanice »Mladinski dom« In ie žar oblil vse bližnje in daljne vile na Kodelievem z žarkim sojem. »Mladinski dom gori«, je jeknilo po Mostah in Selu, fantje so se zagnali na kolesa in staro in mlado je zdirjalo čez most uživat dramatične prizore ogromnega požara. V Mostah že od dvojnega umora res ni bilo pomembneiše senzacije, nit; govora vrednega špasa. Na mostu Je bilo vse gosto »sočutnega* občinstva, ki se Je valilo pomagat pogo-relcem, oči komodneiših in mirnejših Mo-ščaoov so bile pa obrnjene na Grad, da vidijo, kdaj se bo zabliskalo iz topa. »Ve čerja, pa ne vidi, da bo vse pogorelo — človek nikdar ni varen — davke pa plačujemo. — Požarna bramba Je samo za parade in za piti...« ali strela ni bilo. Moste so bile potegnjene! Škandal, še malo tejatra jim ne privočijo. Za »Mladinskim domom« so pa dogo-revale palme in aloe iz Matičičeve »Kalvarije«, tiha noč je utolažila razočaranje. Če je žena preveč ljubosumna Na kolodvoru v Bajmoku se ie v torek odigrala krvava rodbinska tragedija. Dobro volj ec Rade Batuška, rodom iz Hercegovine, je z nožem zabodel svoio Ženo, s katero se je že dalje časa prepiral. Vzrok disharmoniji je bila brezmejna ženina ljubosumnost. Rade je bil namreč lep in postaven mož, dekleta so se rada ozirala za njim in splošno so mu rekli samo »Lepi Batuška«. Prepiri med zakoncema so bfl! zadnje čase na dnevnem redu. Da ženo nekoliko pomiri. Je Batuška sklenil, prepustiti ji vse svoje imetje. Prepisa) je nanjo svoje posestvo v Hercegovini, prepustil ji je pa tudi vse imetie v Bajmoku, kjer je posedoval deset oralov sveta. Toda tudi to ni učinkovalo na ženo. Venomer je sitnarila in vse ie kazalo, da se bosta morala zakonca ločiti. V torek se je odpeljal Batuška v Subotico in v njegovi odsotnosti je odšla žena k občinskemu notarju v Bajmoku ter vložila tožbo z* ločitev zakona. Pobrala je tudi vse svoje imetje in se hotela odpeljati iz Bajmoka. Z istim vlakom, s katerim se ie hotela odnehati, pa se Je pripeljal njen mož Iz Su» botice. Na kolodvoru Je izstopil, zagledal je ženo — in takoj sta si bila v lasen. Ba* tuška, ki je bil nekoliko vinjen, nekaj časa je poslušal ženine očitke, nato pa Jo udaril. Žena pa je pričela bežati, mož pa Je potegnil iz Žepa nož in stekel za nio. Dohitel jo je na peronu in Jo trikrat sunil z nožem v prsa. Zadel jo je naravnost v srce in se Je nesrečna žena takoj mrtva zgrudila na tla. TtupIo nesrečnice so prepeljali v mrtvašnico, mož pa je moral v zapor. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! 7 Stran 4 -SLOVENSKI NAROD«, dne 29. avgusta 1929. Stev. 196 t/Lugusi e6'lončke : 121 SV<2 valovih strasti Kralj vprašuje do Thiersu. Thiers se ne boji Notre Dame. S svojimi kratkimi in krepkimi nogami koraka po znanih stopnicah Tuilerij. si otira naočnike, ki jih je zameglil nočni zrak in čez malo časa stoji pred kraljem z onim smejoči-m zaupanjem v samega sebe, ki glede na okoliščine lahko postane velika zasluga ali velika pogreb Thiers zahteva, da se naj streljanje jutri ustavi. Kralj privoli. Thiers zahteva kot tovariša v novem ministrstvu Odilona Barrota. Kralj privoli. Thiers sede, da bi napisal predlog za imenovanje ministrov. Kralj Čita naslednja imena: Thiers, Odilon, Barrot, Lamoriciere in Duver-gier de Hauranne. In privoli. Metternich in Nikolaj sta polbogova, ali francoska krona je le še bolj božanstvena. Thiers vošči kralju lahko noč. Thiers vošči lahko noč tudi Guizo-tu, ki odgovori z isto vljudnostjo. Sovražita se z dušo in telesom, ali shajata izvrstno. Thiers gre spat. Kralj gre spat. Ali Notre Dame še vedno zvoni. * Medtem ko so na zgoraj opisani način sestavljali novo ministrstvo, je stal Armand Camfoon na Pont Neufu, največjem izmed tri in dvajsetih mostov, ki se pno preko Seine. Po noči so mostovi, kakor drugi prostori v Parizu še precej mirni, toda noč na 24. svečana je bila izjema, kajti preko mostov so se vso noč pomikale vrste delavstva, da posedejo vsa mesta za jutrišnji dan in raasfalt oglasi< Vsaka beseda 50 par. Plača sc lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko/ — Na vprašanja brez znamko ne m odčovaHamo. - Najmanjši oglas Din 5*—* ******* Pensionat Auer Villa Imperiale, Merano, Italija. Slajna lega. Parik in tenis. Nada-ltjevaJni tečaji. Moderni jeziki. — Gla&ba. Umetnost. Ples. Sport. Štnidnjsika potovanja. Prvovrstne reference. Prospekte pošl-je ravnateljica M. Chr. Auer. do 2. sept. Rogaška Sla.tLna. V Lila Dragica II. 1761 Varčna gospodinja dobra kuharica, vajjena vsega hišnega dela im vzgoje otrok. i£če mesta samostojne gospod Im je. Ponudbe pod >Gat>rijela-c/1755« na upravo lista. 1755 Opremljeno sobo išče boljša gospodična, uradnica, po možnosti z oskrbo, pri ugledni rodbini.. Ponudbe z navedbo cene na opravo lista pod 15. seiptem-ber/1780. 17S0 Trgovski pomočnik mešane stroke, zmožen slov. in nemškega jezika, z dežele, vojaščine prost, z dobrimi spričevalu, se takoj sprejme. PoruudniJki s kavcijo imajo prednost. Pooiudibe na upravo Usta pod >Trg. pomočnika/1773. 1773 Zimnice po 35 Din predelujem. Vsa druga tapetniška deJa po najnižjiih cenah. Franc Slaivič, tapetništvo, Emonska cesta 10, Pred Prudami št. 23. Pri-dean delat tudi na dom. 1772 Graverja-rezbarja ki zna tudi vuHkaniziraiti, sprejmem taikoj afi kasneje. Ludvik Kan, Beograd, Kn. Spomenik 3. 1760 POPOLDNEVA IMAIO UGUs/ v Več pleskarskih pomočnikov dobrih, sprejmem takoj. Ivan Strojan, Ljubljana, Sv. Petra n-a-siip št. 65. 1764 • ii boljšim uspehom *e nad 23 tet aporab-ljajo Lamelu Kapsule za ozdravljenje spolnih »Dlezad (trtper, belo kapan)«). V •rsakj lekarni puščica Dio 25.—. S >o^to oošlje lekarna Blam. Suborca 20-L Čolne izposojujem za Tr-1763 na LfcAftanicL Dobe se novsko miitnico. Črna obleka iz najfinejšega blaga, skoro popolnoma nova, ugodno na prodaa. Naslov pove upraiva »Slov. Na-rodac. 1779 Hišica v Polfcanah 5 min. od postaje, vrt in njiva za Din 33.000 naprodaj. Franc Gro-sek, Zreče 6. 1752 Znanja želi uradnik s stalno službo, star 30 let, s samostojno gospodično ali gospo, staro 18—25 let. Le resne ponudbe s polnim naslovom poslati na uipraivo »Slov. Naroda« pod značko »Iskren«/1776. 1776 Boljše kuharice doibra, snažna dekleta za hišna dela sprejmem s 1. septembrom za Zagreb in provinco. Služb ima dosti dobrin. Služinski zavod, iMa-rovska 13, Zagret). 1775 Več stavbnih parcel v Lescah ob cesti proti Bledu, prikladne za stanovanja, vMe kd-. v bližini elektrovoda in vodovoda, proda Kovinarska naibavna zadruga v Lescah. Ogleda se lahko vsak dan pri g. Ivanu Lahu v Lescah. 1774 Zanesljiv pomoček za nego las • Cene s dostavi tvijo d«, 160 9 290 Din. Vsakemu aacočtta otBoSkac garancijo za popoln uspeha, vnemo denar ki poravnamo vse stroške. V tuzemstvo po&fta po pomiti* Depo za Jugoslavijo Beograd, Vasina 8. — V Z rabo na novo iznajdeoe francoske pomade »MISEL« ki smnie las, povrnejo se izgubljeni lasi«, odstranijo se n£b lasje izpadajo ki sive. Uspeh je zanesljiv pri 60 do so že komu daQ Saša sfvett aG Izpadel lasje. vsakem« naročniku na dom: 60 gr 115 Dio, 80 er. se ustavi Izpadanje vsi pojavi, Id zaradi 160 gramih, kakor so 150 Din. 100 gr 185 aspefa za ta lek. Za stečaj, da bd o« biio pomada »MISEL«. Beograda prodaja lekarna Delini. Knez Mihajlova l [evolucija + Občin* Ljubljana Meetai pogrebni uvod Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da se je včeraj popoldne poslovila od nas gospa Antonija Mrakova resnična mati m prijateljica svofrfi otrok. Pogreb se vrši v petek, dne 30. avgu^a 1929 ob 3^3. uri pop. iz Rimske ceste št 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1929. MICI, DRAGA, BETA, IVAN, TINE, otroci. v mizarski stroki •NFORf-IACVe OAj£ OKUSTVO ZA OBRTN E POTREPŠTINE U OSIJgKU + Občin* Ljubljana Mestni pogrebni zavod Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sr*>rofemo pretu-žno vest, da se je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, ded, brat, stric, tast in svak, gospod ivan Pibernik davčni upravitelj v p., danes ob H16. uri po dolgotrajni, trpljenja polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 60. letu življenja, preselil v boljšo večnost. Truplo nepozabnega pokojnika bo prepeljano v petek, dne 30. t. m. ob 18. uri iz doma žalosti Opekarska cesta št. 17 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v trnovski cerkvi. Blagega pokojnka priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 28. avgusta 1929. TONČKA PIBERNIK, soproga, IVAN, BOŽO, MINKA, FRANCI, VERA, MIRKO, MILENA, otroci in ostalo sorodstvo. Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za upravo In inseratni del Usta: Oton Christol. - Vsi v LJubljani.