Štev. 146 Maribor, dne 22. decembra 1913. Letnik V, Naročnina listu : == Celo leto . . K12'— Pol leta . . „ 6•— Četrt leta . . „ 3*— Mesečno . . „ 1*— Zunaj Avstrije : ===== Celo leto . . K 17•— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Koliko so vredni liberalni popravki ? St. Jurij ob juž. (žel., 20, elee. Popravek jubilejne mlekarne v St. Juriju hoče vedeti, da je misel, ustanoviti mlekarno, 'izšla, iz — kmečkih krogov. O tem bi se sicer še dado pričkaiti. Vendar ima popravek v toliko prav, da je dr. Po-pravbar iz Celja glede ustanovitve mlekarne ^nedolžen“ in da je on ni povzročil. Koliko je poznejj© grešil, ste že povedali. Res je tudi, da so dobili za člane nekaj uglednih kmetov. Pa ne, da bi katerega od Kmečke zveze 'dejali v odbor; ko se je ta sestavljal, so bili, liberalci sami med seboj. Imena odbornikov jamčijo, da je zadruga čisto v; liberalni vodi. Kar pa v naslednjem povemo, je bilo brati že v »— „Slov. Gospodarju.“ Ne samo, da so pravila zadruge hudo premetena, ker določajo, da je odstop mogoč le po preteku triletnega člajnstiva, in po IStaeseČm odpovedi, so naše pristaše še na drug način vlekli. Dočim se je pri liberalcih takoj prve mesece SOkronski delež ra- Öal pri plačevanju mleka, se Je pri naših zadobio le z delnim deležem. Ta navidezna ugodnost "pa zle posledice. Ko so namreč po preteku treh let hoteli odstopiti, se njih odstop ni vzel na znanje; v, odgovor se je namreč pod kaznijo tirjal ostali del deleža. Kdor ga je sefdaj doplačal, postal je Še Je sedaj član zadruge in mora tri leta ostati brezpogojno zraven, dočim je mislil, da je že prost. Tega naš popra,vkar takrat „(Slovenskemu Gospodarju“ ni popralvil, radovedni smo, če bo sedaj .„Straži.“ Dia se je pri mlekarni i marsikaj napak delalo, sledi iz tega, ker je Kveder, h kateremu so se v stiski zatekli, vzel veliko metlo, s katero skuš;a mlekarno očediti. Mož se res trudi na žive, in mrtve, toda zaupanje, enkrat zapravljeno, se 'težko zopet pridobi ! Pridobivajte nove naročnike! Paberki iz Šaleške doline. Šoštanj, 21. grudna 1913. Letošnje leto je za našo slikovito (dolino v( marsikaterem oziru zelo posebno, rekel biljko raj, kritično. 'Zaznamovati nam je celo vrsto posebnosti, recimo šib, katere se, ne le pri nasi, temveč tudi drugod, le redkokdaj pojavijo. Zlačnimo od kraja 1 Prva'šiba nas je zadela že precej spomladi. Ko so se začeli prikazovati prvi popki cvetja, je poghar lo tudi bujno cvetje že znanega l liberalnega gospodarskega dela pri šoštanjski posojilnici. (Tla cvet, ki je večino posestnikov v celem okraji (hudo vznemiril in ki je v narodnem ožliru Slovencem v občutno škodo, pa prav nič ni razburil liberalnih zadrugar-jev. Mirno so gledali in čakalij, kdaj bo ta cvet pognal sad in posojilnica napovedala konkurz. Le e-nergjični akciji naših poslancev dr. Vi e r sl t o v 8 e-k a in dr. K b r o š c a se imamo zahvaliti, da se je dosegla sanacija. Najbolj zainimiVp pa je, da liberalci še sedaj nimajo v tej stvari posebnih skrbi in posojilnica bojda le težko životari. Jasen dokaz nedelavnosti in brezbrižnosti falitne liberalne stranke. In še več ! V očigled dejstvu, da so se posebno (naši somišljeniki trudili za ugodno rejšjitev te zadeve, — hujskajo sedaj razni liberalni čvičkarji proti našim lepo uspevajočim denarnim zavodom. > Seveda, pri naših denarnih zavodih denarja v izobilju, a pri! liberalnih straišna mizerija! Od tod nj'üh jeza. Druga Šiba nas je zadela v osebi znanelgapo-silinemškega odvetnika dr. Petritscheka. Ta mož, ki se je („proslavil“ že v Sloven|gradcu po znanjem delovanju, je začel sedaj (razširjati tudi pri nas svoje „blagonosno“ delo. Spoznali smo ga bolj natanko po dr. Verstovjšekovem shodu pred hotelom Rajšter. — „(Jaz sem za kmeta, jaz delam za kmeta!“ jie govoril glasno, da bi „prepričal“ navzoče kmete in napeljal vodo na svoj talin. Že takrat mu je obljubil dr. Verstovšek takšno plačilo, kakorŠno'’ bi mož v resnici zaslužil. Sicer res jni vredno, da bi se s tem možem veliko pečali, Vendar hočemo še mimogrede omeniti, da „delo za kmeta“ tega protestajntoVskega advokata obstoji v tem, da kot zastopnik nemške kase (Schalltaler Spar- und Vorschussverein) pridno tirja posojila in za navadna oponefnska pisma seveda primerno računi. Upamo, da bodo kmetje še o pravem času spoznali njegovo „delo za kmeta.“ Ne bo odveč, če pri tej priliki omenlimo Še na- raščajoči vpliv in delo nemških društev Schulverei-na in Südmarke v naši dolini. Z'a sedaj je omejen delokrog teh društev le bolj na mesto Šoštanj in velenjski trg, vendar že raztezajo polagoma svoje — kremplje tudi na bližnjo okolico. Pri tem smo (žali-bog prisiljeni konšjtatirati žalostno dejstvo, da je glavna opora — z nekaj izjemami — Schulverein a vi prvi vrsti c. kr, uredništvo. 'Dokaz temu nam je dalo nedavno pri tozadevni veselici, (katere se je udeležilo polnoštevilno. 'Sicer je pa to nemškutarsko u-radništvo silno „patrijotično.;“ Na kolodvoru je odkritih glav sodelovalo pri ' pesmi >,,Die (Wacht am Rhein*“ Iz (denarne krize in pa v gospodarskih ozirih nam hoče pomagati novoustanovljena; podružnica Südmarkine narodne banke {Geschäftsstelle der südmärkischen /Volksbank.) Kdor pozna pogoje, pod kar terimi je dobilo pogojilo pri Tj r d a b u t i c a. Jože: „Torej avtomobil, Matija, ti je šel črez glavo? Kako dolgo je treba zdraviti?“ Matija: „Menda je bil cele štiri tedne pri mehaniku.“ Konkurenca. A. Kaj pa je pravzaprav to? Vsi štirje: slikarski mojstri v tem mestu so naenkrat postali bolni? B. : Veste, zdravnik hoče svojo hišo na novo slikati in sedaj iščejo priložnosti, da bi se pri ujem prikupili. zgofditi le tedaj, če jo bodo podpirali prijatelji evropskih misijonov. Na Kitajskem katoliška cerkev prav veselo napreduje. Kažnjiva neprevidnost. Včeraj, dne 21. t. m., opoldne pri obedu je 16-letni Jože K ral,, sin hišnega posestnika in usfnjarja v Ormožu, v stanovanju v Mariboru, Kaiserstrajsse št. 4, z Flobert-pištolo .vistrelil 14letne(ga součenpa Karola Knielyja iz Lučan v glavo in ga smrtno np-varno ranil. Kral si je kupil puško v, soboto pri trgovcu g. Heu v Gosposki ulici. Igral se je z nemarnim orožjem in je brezmiselno vprašal Knielyja, če se upa sprožiti proti .njemu. V tem momentu je že poknilo in Kniely se je zvrnil iz stolice. Zdravnik dr. Taufar, katerega je dala gospodinja Mayer takoj poklicati, je dal dečka z rešilnim vozom odpeljati v bolnišnico. Da bi ubogega dečka ohranili pri življenju, je le malo upanja. Politični pregled. Državni zbor« V dvoboju Din gosz-S tap inski je zmagal slednji: Dilugosz je obležal na bojišču kot politični mrtvec in njegova demisija, katero je podal takoj po svojem govoru v Rzezowu, bo gotovo sprejeta. Kakor smo zadnjič poročali, je v četrtek ob koncu seje spravil poslanec Stapinski svojo zadevo z ministrom Dlugoszem v zbornici v razgovor. Svoje ravnanje je opravičeval s tem, da je rekel, da je denar, ki ga je sprejel, porabil le v strankarske natimene in da ni nikdar vedel, da bi prišel ta. denar od vlade. Plač pa j,e očital Diugos|zu, 'da ši je dal denar, ki ga je dal stranki, povrniti od vlade in še več drugih ne posebno čednih stvari. Ker je bilà v celo zajdevo po izjavah ministra Diugosza vpletena tudi vlada, je v petkovi seji povzel besedo grof Stiirgkh, Njegova izvajanja so vplivala senzacionelno. Koj po prvih stavkih se je videlo, da je pustil pasti Diugosza, kajti s precejšnjo nevoljo je konstatira* da so v Rzezowu prišle v razgovor reči, b katerih bi se bilo moralo molčati že radi urejdne diskretnosti. Nar to je z neobičajno odkritosrčnostjo ' priznal, da je vlada res dala na razpolago Večjo svoto, p katero se je kupil v Krakovu večji lisi ' za poljsko ljudsko stranko. Po Stürgkhovem mnenju* 1 je vlada v taka dejanja opravičena, kajti dispozicijski fond je za to tu, da ga vporablja vlada tudi v politične namene;, itesi z njim o jaču j e svojo pozicijo. Po govoru ministrskega predsednika, ki je vzbudil občo pozornost, je predlagal poslanec Däiszynski debato o tem govoru. Predlog, ki so ga podpirale vse opozicioaailne stranke, je bil sprejet, kar je večinske stranke zelo popariljo. Saj so vedele z vlado vred, da bo Ita debata istovetna z velikim obračunom. 'S tem sklepom so bili tudi Rusini odvezani potrebe, da bi obstru-irali, kajti računali so lahko, da bo debata izpolnila eno sejo. Zato je bil ostali del seje miren. Po nekaterih manjšinskih govornikih je bila debata o nah kazilih prekinjena in seja zaključena. V soboto se je vršila debata o Stürgkhovem odgovoru. Poslanci Daszynski, Tušar, Breiter so v o-strih * besedah bičali postopanje Dllugoiszevo in vlade sploh. Diugosza je branil samo poslanec Angerman, ki je pa naletel na hud odpor. Pozornost je vzbujal govor predsednika Poljskega kola dr. Lea, ki je trdil, da o akciji vlade glede nakupa lista merodajni poljski krogi z Dlugoszem. vred niso nič vedeli, ter se je odločno zavaroval, da bi kaka vlada skušala na kak tak način vplivati na notranje razmjere Poljskega kola. 'Ob koncu je govoril še tudi poslanec Stalinski, ki je dokazoval, kakor v četrtek, da je sprejemal denar samo za stranko. S tem je bila zadeva končana. Ker so božični prazniki in novo leto pred durmi, a finančni načrt še ni rešen in grozi § 14, ima državna zbornica tudi danes v pondeljek, 22. t, m., sejo. Položaj. (! Dunaj, 21. dec. Danes so se vršile cel dan 1 konference med poljskimi s trank,almi- Plenum Poljskega kluba ima jutri sejo. V torek, tako pričakujejo, bo demi{sija ministra za Galicijo, Diugosza, v „jVViener Zeitung“ že razglašena. V političnih krogih se govori, da bo za bližnji Čas upravljala neka oseba iz visokih uradniških krogov agende ministrstva za Galicijo. Danes je bil grof .Sitürgkh, pri cesarju v daljši avdijenci. To . avdijenco spravljajo v zvezo z demisijo Diugosza, Iz Lvova se javlja,'da stoje pogajanja med Rusini in Poljaki ugodno.1 ter da se že v najbliže jih dneh pričakuje definitivna odločitev, Vsled tega u-godnega stanja galiških volilno-^reformnih pogajanj si tudi obetajo ugodnega vpliva na jutrajšnjo sejo državnega zbora. Delegacije. Avstrijska, delegacija je imela v petek in soboto plenarne seje. V petkovi je bil sprejet redni in izredni vojni proračun ter proračun skupnega fin. ministrstva. Nato, se je pričela debata o proračunu za Bosno, a je bila seja kmalu zaključena. V soboto se je nadaljevala: debata o bosanskem proračunu. Govoril je tudi poslanec dr. Ki D r o š e {C, Danes pa ima delegacija zopet sejo in se debajta nadaljuje. U-pajo, da bo delegacija danes dovršila, svoje delo. Kranjsko. Pri ožji volitvi v Idriji je bil izvoljen z 39 glasovi večine liberalec Engelbert Gang]. Zmagal je s pomočjo glasov socialnih demokratov! Engelb. Gangl je dobil 241 glasov, kandidat S. L. S. Arko pa, 202 glasova. Albanija. Glede položaja v Albaniji piše katoliški župnik v Draču, Nikolaj Caciorri, to-le: Dela mednar. komisije so, kakolr sem izvedel, končana. Kljub prizadevanju Avstrije, iin Italije se ni posrečilo, ustavariti velike Albanije^ V polni meri priznavam težkoče in .ovire, ki jih je bilo treba premagati. Ge se za Albanijo ni moglo več doseči, ne zadene Avstrije in Italije! prav nobena krivda, to ve dandanes vsak Albanec. Nove (meje Albanije bodo sicer izpadle nekaj preveč tesno, toda s pridnostjo, s vstrajnostjo in z dobro voljo bomo skušali, da se gospodarsko okrepimo in kulturno dvignemo. Notranja politika Albanije nudi trenutno prav žalostno sliko. Veliko nasprotstvo med Kemalijem in pa Essad pašo že zavzemlje zelo ostre oblike,, kar deželi močno škoduje. Tudi druge nodosità tnosti. ki jih pa nočem naitančneje opisati, osobito, V upravi dežele, izvajajo vsepovsod obilo nezadovoljstva. Toda vsi ti simptomi bodo izginili v trenutku, (ko bode nastopil novi knez vlado Albanije. Vsepovsod se ga željno pričakuje in sprejet bo slovesno in povsod z odkritosrčno radostjo. Prihod novega vladarja bode premostil prepad mied provizorično vlado in Essald pašo in nastal bo v mladi državici zopet oni red, ki se ga tako željno pričakuje.“ Odlikovanja v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Kralj je odlikoval princa Jurija £ najvišjim odlikovanjem, zvezdo Karagjorgja z meči. Isto odlikovanje je dobilo 15 zastav, zlato hrabrostno medaljo je dobilo 25 zastav, srebrno pa 7, Več višjih častnikov je bilo dekoriranih. Kakih tisoč rezervnih častnikov je ava ozira lo in nad tisoč rezervnih podčastnikov je bilo imenovanih za rezervne Častnike. Raznoterosti. Cenj. naročnikom! Kakor smo že poročali, je predzadnjo soboto odpovedalo tehniško in tufdi pomožno osobje naše tiskarne. Prihodnjo soboto odpoved poteče in se bo za nekaj časa delo ustavilo. Po zatrdilih osobja je tiskarna upala, da bo tekoči te-den še nemoteno delala in bi ,„IStraža“ izšla zadnjič v sredo, Kakor pa vse kaže, to ne bo 1 mogoče. Današnja številka je najbrže za nekaj č;ajsa zadnja in kdaj bomo zopet izšli, še ne vemo. Naročnike in čitatelje prosimo potrpljenja. Kar bomo zdaj zaostali, bomo pozneje nadomestili. Ce se vidimo (danes pred prazniki zadnjič, želimo vsem naročnikom in prijateljem: vesele praznike in srečno novo leto! Se enkrat: Potrpite! — Uredništvo in upravništvo. **• Ji» * Odlikovanje. Preč. g. kanonik Josip »Majcen in baronica g. Pach sta v priznanje zaslug n,a karitativnem polju ' od sv* očeta odlikovana! z zaslužnim križcem pro Ecclesia et Pontifice. iPri občnem zboru katoliškega Gospejnega društva, ki se je vršil včeraj, je prevzv. g. knezoškof s prisrčnim nagovorom izročil odlikovanji. Iz južne žel. Postajienačelnik v Mariboru glavni kolodvor, J. Keifl, je imenovan za, višjega revi-denta; postajen,ajcelnik v Celju, Alfred Württember-ger, je pa imenovan za nadzornika. Promoviran je bil na dm jamskem .vseučilijšlču doktorjem modroslovja gospod Izidor Cankar, prefekt v MarijaniŠeu v Ljubljani, in urednik „Dom in Sveta.“ Čestitamo! Izpremembe v družbi oo. lazaristov. Ta teden se otvori nova misijonska hiša jsr Mirnu pri Gorici. Tja pridejo gg. Vinko Krivec, Jan,ez Zdravljic, Lr. Pirc; za superiori a pa g. dr. Anton Zdešar, doslej profesor bogoslovja v Gradcu. Na njegovo mesto v Gradec pride g. dr. Alojzij Nastran iz Ljubljane, v Ljubljano pa g. France Kitak iz Celja. — C. g. Fr. Javšovec se je vrnil kot (Superior k Sv. Jožefu nad Celjem, katmor pride tudi g. Peter Floran. • Afera dr. Kukovec—dr. (Benkovič. . Dr,. Kukovec toži dr. Benkoviča radi njegovega govora v Raj-henburgu dne 23. nov. t. h, ečš, da mu je očital dobičkaželjnost, ker je svoji kliienfinji previsoko računal (kakor se nam zatrjuje, je dr. Benkovič samo trdil, fda dr. Kukovec na svojem shodu ni govoril polne resnice in da naj ne govori o zasijugiah, ampak o zaslužku, ker je za svoj trud vsaj deloma plačilo prejel.) 'Okrajna sodnija v Sevnici se je obrnila na (državno zbornico s prošnjo, da se, izreče, ali dovoli izročitev poslanca dr. Benkoviča. V seji imunitetnega odseka dne 19. t. m. se je zadeva v. poročanje izročila podpredsedniku Pogačniku, ki je takoj potrebno ukrenil, da se od sodišča dopo'šljejo dolični akti. — Deželni zbor ima o izročitvi sklepati v bodočem zasedanju. Afera Wastiaaa. Graiški listi in tudi jMarb.“ prinašajo sledečo izjavo : : „JN apr am vestem, ki so razširjene o poslancu W,asti amu, jsl dovoljujemo naslednje pribiti: Prvi vspeh pogajanj med nami in gospodom poslajneem Wätstiajiom je bil t:aj, da je po-slaneo bastimi izjavil, da, si je on neko število raznih knjig, katerih imena navaja po imenu, vzel na izbero iz naše trgovine in j,e pripravljen, da plača, takoj te iknjige. . S tem je bil za nas že Vnaprej odstranjen vsak povod, dvomiti glede poštenja gospoda poslanca 'Wastia,na in se čutjimo dolžne, dar javno naznanimo, da je zadeva med prizadetimi v korektni obliki poravnana. Gradec, dne 20. decembra 1913. Z odličnim spoštovanjem.: Leuschner in Lub|e'nsky. Hermann Krakowitzer. Mezdno gibanje, v itisikarnah. Kakor poročamo na drugem mestu, se ie pričelo občutiti mezdno gibanje tudi pri nas na Štajerskem. '„[Straža“ izide danes najbrže zadnjič. Enaka usoda bo zadela tudi druge liste, ki se tiskajo v naši tiskarni: „[Slovenski ’ Gospodar“, ,;Naš Dom“, „Glasnik,“! V ! tiskarni p.lvlarburgcr ■ Zeitung“, kjer tudi poteče odpoved v soboto, je baje že v soboto bila pasivna resistenca-Razun dunajskih in socialdemokratskih listov jih je le malo, ki bi izhajali redno. Mnogi sploh ne izhajajo, drugi v zelo skrčeni oblikji,*$lM|ed principati in stavci se vrše še neprespano pogajanja, toda rezultata še ni nobenega. Poslefdice teh razmer se bodo zato od dne do dne bolj, poznale. „Glavna“ tlači liberalce kot mora. Grehi, ki so jih zakrivili liberalci s tem zavodom so toliki, da jih slovensko ljudstvo ne boi pozabilo nikdar. Umevno, da bi se zato liberalci radi otresli tega bremena. Sddaj dokazujejo po .„Slov. Narodu“, da je bil Jošt sprejet k Zadružni zvezi v; Ljubljani že 1, 1905, ko je bil še revizor celjske, samo z namenom, da bi uničil („Glavno.“ [To je prostaška- l,qjžl (Jo!št je bil provizorično sprejet k Zadružni zvezi v Ljubljani za notranja pisarniška dela par mesecev pred polomom „Glavne.“ „Glavne“ Zadružni zvez;i ni bilo treba riič uničevati, ker je bila „Glavna“ že prvo leto pasivna in bi bila morala iti v kopkurz, če bi bili liberalci — pošteni. Pika! Spirit se podraži. iZ ozirom na ogromno porabo Špirita in pa na novi- zvišani davek je z gotovostjo pričakovati, da se cene špiritu že z novim letom izdatno zvišajo. 'To je tem bolj gotovo, ker se je tudi na Ogrskem sklenil spiritai Skiartel, kateremu je pristopilo že 75% tovarnarjev in rafinerjev. Maribor. (Mlaidi bahači.) 'V neki gostilni ,v magdaienskem predmestju je bila veselica z godbo in plesom. Navzočih je bilo tudi več vojakov enoletnih prostovoljcev od kavalerije, sami sinovi premožnih starišev. Ko so se že vsega naveličali, je zdrobil neki enoletni prostovoljec nekemu igralcu iz same bahave prešernosti gosli, ki so bile vredne 50 kron. Gosli mu je seveda, moral takoj plačati. Zopet neki drugi prostovoljec je zdrobil (drugemu igralcu harmoniko, ki je bila vredna, 220 K, Tudi to škodo je moral takoj poravnati. T(Vda, vse to je bilo Še premalo in mladi junaki, ki očividno jne poznajo vrednosti denarja, so šli dalje. Jeli so trgati desetkron-ske papirnate novce in so jih prilepljali drugim na Čela. Ni še dolgo tega, ko (je neki tak mlad junak iz gole srboritosti nalašč zdrobil veliko šipo kavarne „Theresieilhof“, kar ga je stalo 1400 K. (Ali bi ne bàio boljše, če bi se ti sinovi bogatih starišev raje spomenili ravno v teh dnevih revežev, osobito otrok, ki raztrgani in z lačnimi želodci zmrzujejo po mariborskih cestah in ulicah? Ruše. 'Ž-e čez 20 let prireja tukajšnje kmečko bralno društvo vselej na Stefanovo svojo veselico. Tudi letos ni opustilo te lepe navade. Le pripomniti moramo, da je spored nov in bolj vabljiv, ker obsega poleg dveh iger tudi govor in več (točk mešanega in moškega zbora. Obilnega obiska pričakuje — odbor. Maribor. Dramatično društvo v Mariboru opozarja na Silvestrov večer, katerega prirede nartjdnp, društva v 'Mariboru v vseh dvoranah Narodnega koma z jako zanimivim sporedom: varijete, gojlba or-• kestra Glasbenega društva, petje, balet, komični prizor in burka ..Srečno novo leto.“ S to enodejanko se konča staro leto 1913. Maribor. Božičnica, ki - jo je včeraj izvečer priredil mariborski Orel v idVorani pomočniškega društva, je nad vse dobro uspela. Gledališka predstava je bila dobra, Zlasti dekljajma|torične točke in petje deklic je, bilo ganljivo. Da bo pa na novo ustanovljeni pevski zbor svojo nalogo že koj pri prvem jar vnem nastopu tako dobro rešil, se nismo naldejali. S prireditvijo je lahko mariborski Orel prav zadovoljen. Št. Lenart v Slov. goricah. V' ' node’.,o dne 28. t. m., se vrši pri nas v gostilni' Arnuš okrožni zadružni shod, začetek ob 8. uri zjutraj. Sv. Andraž v Slov. gor. Zadnjo nedeljo tega meseca, dne 28. decembra, priredi popoldne po večernicah naše katoliško izobraževalno drušjtvo s sodelovanjem Marijine družbe gledališko igro: „(Marijin otrok,“ Pred gledališko predstavo je govor, ki ga ima profesor dr. Hohnjec. Slavnost se vrši v šoli, a prosta zabava pa v ToŠevi gostilni. Fram, Izobraževalno druš vo priredi na Štefanovo dve gledališki predstavi: [„Repoštev“ in pa „Marijin otrok.“ Domačini in sosedi, pridite v obilnem številu! Št. lij v Slov. gor. Dne 28. dec. popolne po večernicah bo v tukajšnjem S to venskem domu javno predavanje o domači zgodovini. Predavanje priredi /„Zgodovinsko .društvo“ za Sl. Št. na povabilo tukajšnjega bralnega društva. Govoril bo, prof. Kovačič. S predavanjem se združi tatui občni zbor „(Zjgodov. društva“, pri katerem se bo poročalo o tdelovanju in važnosti tega društva. p Ormož. Liberalni „Dianc piše: „Pretečeni mesec priredi velikonedeljski fajmošter na farovškem dvoru neko komedijo. Klerikalno neumnosti Obisk kla-vern. Samo farovške kokoši. Med njimi njih poglavar m sedanji Čulcen-general iz Ormoža.. S svojo Ču-kolado je hotel delati tamkaj kšeft. Zmanka mu "hrabrost, pa popiha s svojo piciko (ženo) domu. Kaj naredi? Z ormoškim mlečstozobim kaplančkom vtakne parkrat skupaj svoj dolg zakrivljeni čnkarski nos;, kaplanček zbobna v nedeljo na prižnici namesto pridige shod in hajdi ustanovita cuken-regiment-“ Tako dalje psuje in preganja dopisnik „klerikalnega“ zmaja. in celo v kozi pos. tajnika (ki je po mnenju dopis-.bikovem „šprican,žandar“) vidi klerikalno nevarnost. Tako podlo psovanje ne zasluži odgovora. Ali naj povemo ime dopisnika? Ce se res ne boji, da bi bilo to njemu na gospodu „šefu“ v Škodo, storimo to prihodnjič, Celje. (Smrt na železniškem tiru.) V Četrtek popoldne ob 3. uri je hotel železniški uslužbenec A. Drugovič prestopiti železniški tir. Pri tem se mu je izpodrsnilo in je padel. Ker pa, ni mogel, tako hitro vstati, ga je neka lokomotiva, ki se 'je v tem (trenutku približala, tako hudo poškodovala, da so ga morali prenesti v bolnišnico, kfer je kmalu nato u-mrl. Ponesrečenec zapušča vdovo in enega ojrojka. Škofjavas. (Konji so se m!u splašili.) V četrtek zjutraj ob 8. uri sta se ha. državni pestìi ' splašila konja hotelirja Justina na Dobrni ter sta se spustila v divji beg v smeri iz Škofjevasi proti Šmarjeti. Francu Vrečerju, ki je sedel v vozu, se je še pravočasno posrečilo, skočili iz voza; k opijaš si je pa prizadeval spraviti splašena konja pred gostilno g. Blaža, a je pri tem zadel v brzojavni drog. Voz se je prevrgel in kočijažu je zlomilo desno nogo. Zidra-vnik dr. Brežnik iz Vojnika mu je nogo obvezal, — nakar so ga spravili v celjsko bolnišnico. Cirkovce. ; Pri nas se bo prihodnjo nedeljo, popoldne po večernicah, predstavljala veseloigra; „(Skriven zaklad, K prav obilni udeležbi vabi uljudno — odbor. * Hubi pri Ormožu. Častni občani. Občinski odbor je imenoval enoglasno g. Martina Ivanuša, velp. ih dhlgolefiiega župana za njegove izvanredne zaslu-. ge kot župan in obe. odbornik ter za njegovo plodonosno delovanje v okrajnem 'šolskem svetu, nadalje nadučitelja g. Antona Porekarja na Humu ob 251et-nici njegovega službovanja kot nadučitelj na Humu za posebne zasluge pri vzgoji šolske mladine in . plodonosno delovanje za blagor občine, svojim častnim občanom, Gornjegrajski okraj. Poslancu dr. Verstovše-ku je javil vodja finančnega ministrstva, ekscelenca baron Engel, da je na podlagi njegovih pritožb glede pripisovanja osebno-dohodnjhskega davka v gornjegrajskem okraju ukazal finančnemu ravnateljstvu v Gradcu, da naj preiskuje te pritožbe in ukrene, kar je potrebno, oziroma prosi od ministrstva za, na-dalnja navodila, Finančno ministrstvo je tudi ukaz-zalo direkciji v Gradcu, da mora rekurze,;ki pridejo iz gornjegrajskega okraja,, vestno obravnavati. O-pozarjamo še enkrat davkoplačevalce, ki so se poslancu že tolikokrat pritoževali, dà prijavijo one pritožbe o prepisu davka ; in o najstopu 'referenta dr. Pototsehnigga, Javite pritožbe na glavarstvo in tudi poslancem. Rekurzi se morajo vlagati. Novacerkev. Dekliška zveza katoliškega bralnega' društva prijredi na Stefanovo ob pol tretji uri popoldne v svojih prostorih veseloigro „(Jeza, nad petelinom in kes“ z božično deklamacijo. Uljudno vabi oidbor. Skale pri Velenju. Dekliška zveza priredi na Stef anovo popoldne po večernicah ' gledališko igro : L S vojeglavo a Minka “ Phidite v obilnem Številu. — Odbor. Šoštanj. Hochenburger ima, rtes smolo z nemš-ko-naeionalnimi sodniki, ki jih nam pošilja. Kar zaporedoma jih mora potem pošiljati na dopuste, ali jih penzijonirati. Kaj je bil le neki povod, da je justič-na uprava svojega ljubljenca dr. Pavličeka kar čez noč premestila neznano kam? Vedno bolj dokazujejo ta dejstva, kako opravičene so zahteve slovenskih poslancev po slovenskih uradnikih, 'Oldjočnd zahtevamo od ministra, da nam nastavi v Šoštanj zopet slovenskega sodnika in tako vpostavi nekdanje posestno stanje. O tej zadevi in tudi drugih justičnih zadevah Spodnjega Stajerja je posredoval zadnji teden pri justičnem ministru dr. Hoehenburgerju poslanec dr. Verstovšek. Sv. Martin ob Paki. Tukajšnja podružnica c. kr. kmetijske družbe ima svoj redni občni zbor na Stefanovo, dne 26, t. m., popoldne ob' 3. uri, v stari šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo o delovanju podružnice v letu 1913. 2. Predavanje c. kr. okrajnega n a d ž ifvftn o z dr avn ik a gospoda F. Pirnata iz Slovenjgradca o živinoreji. 3. Vpisovanje novih udov in pobiranje udnine. 4. Sprejem naročil na različno semenje. 5, ' Volitev dveh delegatov za občni zbor c. kr. kmetijlske družbe v Gradcu. 6. Predlogi in slučajnosti. 25 ozirom na, zanijmivo predavanje in spored se vabijo vsi udje in drugi kme-tovalqi k najštevilnejši udeležbi. — Načelstvo podružnice. s Mareiiberška okolica. Bavarski kupci so se pogajali v kremi za neko'tukajšnje veleposestvo. Kmalu se vmeša med pogovore nemškutarski učitelj K. iz O. z velevažnim vprašanjem, če so možje pač tudi verski odpadniki, po vzoru .naših Marenberžanov, On v svoji nestrpnosti niti več misliti ne more, da bi v Dravski dolini smel dihati katoliški Nemec, Odgovor je bil jasen. Eden izmed bogatih kupcev potegne iz žepa sliko velikanske nove katoliške cerkve, postavljene od milodarov v dveh letih V njegovi domovini in se odreže: „Vidite, taki protestanti smo mi“ — Res, pošteno mu je pokadil. s Dravska dolina. Stanujem tik ob cesarski cesti, na kateri je vedno polno večinoma prosečih popotnikov. Opazujem dvojno: Med 100 „vandrovci“ je najmanj 95 Nemcev. Nauk: Nemški j.ezilc sam na sebi brez poštenega dela in pravočasne varčnosti še nič ne izda. Narodu in veri zvest Slovenec raje dela ali strada ter ostane doma, če nima s čim potovati. ■— Druga je ta, da je istotako na cesti srečati le rokodelce, ki znajo edino-le svoj posel, drugega pa ničesar. In ta jih ne more preživeti, ker so vse obrti prenapolnjene, oziroma vstad mnogih tovarn prepičlo plačane. Ni pa treba, daleč potovati ne stradati, ne zmrzovati onim, ki primejo za kako kmečko delo pri živini, drvali, na poljh. — V tem se spozna, kako hva-ležno je kmečko delo; kljub vsem težavam še (poleg uradnikov) najbolj gotovo preživi Človeka. Kmetom in kmečkim delavcem še' dolgo ne bo treba od hiše do hiše moledovati za tujo podporo. Mladi iz šole vstopiv-ši le h kmečkemu delu! Šmartin pri Velenju. V torek, dne 30. t. m., se vrši v našem Društvenem domu okrožni zadružni shod za zadruge v okrajih Slovenjgrajdec in Šoštanj. Pričakuje se, da pošljejo vse zadruge svoje zastopnike,. Vitan. V občini imajo glavno besedo napred-no-liberalni možje. Zato so tudi občinske ceste napredne, podobne so kakemu blatnemu jezeru; po nekod so kolovozi blizu 1 m globoki. Uboga živina se nam res smili, da mora prevažati vozove po teh mla-kužah, Ker so sedanji liberalni očka župan, ki so obenem tudi kovač in lovec, jako bistroumni, jim svetujemo, naj naredijo vozove, ki hi bili primerni za te ceste. Namreč tako, da bi bila na eni strani kolesa, na drug: Čoln in na tretji pa sani. S tako'pripravo bi se še morda dalo voziti po teh napredno-mlakužastih cestah. Zdaj pa le očka lovsko puško raz ramo in pa na delo ! Popraviti ceste ali pa narediti zgoraj imenovane vozove. Ce jih pa ne znate narediti, pa vprašajte za. nasvet svojega liberalnega sotrudnika Zasavskega Frančeka, ta Vam bo gotovo vedel celo stvar pojasniti, kako se ho to naredilo in vodilo. — Voznik iz Središča. (Razgled po svetu. Angleški humor. Neki škotskji župnik je že dalj Časa opazoval staro gospo, ki je pri njegovih pridigah v cerkvi vedno trdo zaspala, ako jp pa pridigal kak mlad duhovnik iz vseučilišča, iga je pa silno zvesto, poslušala. To se je staremu župniku za malo zdelo‘in trdo je prijel staro gospo ; 1 ta mu je pa itako-ile odgovorila: .„[Veste, gospod župnik, če vi pridigate, vè'm, da je božja beseda dobro spravljena; kadar pa pridejo, na prižnico mladi ljujflje iz vseučilišča, treba ostro paziti, Sjajili se nahaja seme božje besede v pravih rokah.“ Težavna rešitev. Iz New-Haweoa v Severni A-meriki'poroöajo: Kopat se je šel v jez West River reke lßletni John Vovolik, Ker je istočasno voda ravno naraščala, ga je zaneslo k veliki leseni zatvornici, kjer se je boril s smrtjo celih 5 ur. Hotel se je pač rešiti iz ,tega nevarnega položaja, da bi splaval dalje do obrežja ; a po nesreči mu je obtičala ena noga pod velike žntvornico; vedno bolj in bolj se je jel že potapljati vsled naraščajočega valovja, Na njegove obupne klice se je zbrala v bližini kmalu velika množica ljudstva, broječa do malega 3000 oseb; skušali so ga rešiti iz smrtne pasti, a vse zaman'. Poklicali so že tudi duhovnika, da je podelil pomilovanja vredn.e-mu dečku svete zakramente za umirajoče; pri tem prizoru se je vse navzoče ljudstvo glasno jokalo. Ker je segala voda dečku že čez glavo, so mu spustili dolgo gumijasto cev, da, je zamogel še dihati v tem o-pasnein položaju. Še-le proti polnoči se je posrečilo ognjegascem in policiji, dvigniti leseno zatvornico in so s tem že do cela nezavestnega dečka rešili gotove smrti. * Največje cerkve na svetu. Na prvem mestu velikih cerkva na svetu stoji milanska stolica, ki ima prostora za 37.000 ljudi; potem pridejo: cerkev sv. Petra v Rimu z obsegom za 32.000, cerkev sv, Pavla v Londonu za 25.000, cerkev sv. Petrinija v Bolonji, katedrali v Florenci in v Antwerpnu, vsaka za 24,000, Aja Sofija v Carigradu za 23.000, lateranska cerkev v Rimu za 22.000, Notre Dame v Parižu za 21.000, katedrala v Pizi za 13,000 in končno katedrala v Me-hiki, Notre Dame v Montrealu, dominikanska cerkev v Bolonji in Stefanova cerkev na Dunaju z obsegom za 12.000 oseb. Učenec z dobre hiše in samo dobrimi spričevali se takoj sprejme ▼ manufakturni trgovini R. Stermecki, Celje. Kuharica ki zna knhati tudi za družino, ne premlada, se sprejme. Dopisi in prepisi spričeval na oskrbništvo Bežigrad, pošta Store pri " n 229 Mala biblioteka za bogoslovce se proda, dogmatični in moralični ank-torji, med drugim tudi „Voditelj“ od 1902-1909 let., za več kot polovične cene. 10% čiste kupnine je določenih za Slovensko Stražo. Cena 60 kron. Več v upravništvo tega lesta 226 f0d",je protin in retina- bže vse poskusil brez uspeha, naj poskusi še naš rastlinski čaj, ki presenetljivo učinkuje. Pije se kakor ruski čaj. Zavitek 5 K, pol zavitka 3 K 50 v. Karel Jilek Sternberg, Moravsko. Na Naj višje dovolilo njegovega ces.|ga in kralj, apostolskega Veličanstva 42. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 22. ianuaria 1914. Gena srečke 4 krone. Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, 111., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških nradih, menjalnicah itd. Načrti za knpee srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije (oddelek za dobrodelne loterije). 37 ORALOV Dražbeni oklic. Dne 7. junuarja 1914 se bodo oddala dražbenim ustnim potom dela pri cerkvenih in nadarbinskih poslopjih v Bočni pri Gornjemgradu. Dela se proračunjena : A. Župnišče (nazid. enega nastr.) . . K B. Gospod, poslopje v Bočni (prizid.) . C. „ „ Podhomu (popravilo) D. Zakristija (prizid.) . . . . . . skupaj . . j» ?» 9577*68 600*— 380*— 1738’— . . K 12295-92 Začetek dražbe ob desetih dopoldne v stari šoli v Bočni. Vsa dela se bodo oddala skupno enemu dražbeniku. — Vsak dražbenik mora, predno se udeleži dražbe, položiti varščino v visokosti 10% proračunjene stavbne svote. Načrti, stroškovnik iu pogoji so na vpogled. Bočna, 19. decembra 1913. Stavbni komite. Loterijske številke. Trst 17. decembra 1913 32 77 51 79 10 Dunaj 20. decembra 1913 80 84 45 78 64 T>rva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike ter prav srečno novo leto. Karol Tratnik se priporoča kot Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd. Pfarrhof- gasse 3. Maribor, veliko posestvo obstoječe iz hmeljišč (24.000 drogov), njiv, travnikov in gozdov, ter velike moderne sušilnice s prostornimi skladišči, sposobnimi za vsakovrstno trgovino osobito hmeljsko, se prostovoljno proda in sicer celo skupaj ali pa na drobno. Zemljišča, osobito hmeljski nasadi so v bližini trga Žalec, sušilnica pa tik kolodvora. — Vpraša se pri Franc Piki ml., posestniku v Žalcu. . M. Zabukošek krojaSki mojster v Celju priporoča veleč, duhovščini svoj modni salon za gospode, ki se nahaja v novi po-sojilnični hiSi naRingi: Demetrij Glumac Glav. delavnica: bakrar Podružnica : Maribor, Ptuj, Kasarnska ulica 9 Samitzgasse 11 se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilniei tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne napravi v bakru in železa. Periini kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnico lastnega izdelka. Knpnjem po najvi&ji ceni staro kovino, baker, medenino in cin. Popravila vsake vrste toočno in zelo po eeni. 98 Cementna dela kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni. Ferd. Rogač, Maribor zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkve). Telefon št. 188. Štajerske slivovko tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter medicinalna žganja in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča edina žganjarna v Celju lastnik R. Diehl. najcenejSi klobuki m se dobijo samo pri Fl Piacotta : P!mL Minoritski trg 4. Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna. Solidna postrežba. 95 1 Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju registrovana zac£x»'o.fg'£L z orencsjenim jamstvom sprejema hranilne vloge od vsakega, 'je li g® @ | Rentni davek plačuje zadruga sama ; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po Q iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije - : po najkulantnejših pogojih. .~r~~' - ■ Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.“ Odgovorni urednik: L, KEMPERLE, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.