List 46.
Gospodarske stvari.
Kaj je z mravljami?
Mravlje 80 le nialokaterikrat na dnevnem redu v kmetijskih časnikih, pa še takrat se jim večidel krivica godi,   kajti   štejejo se brez izjeme med škodljivo žival.
To pa ni res!
Kmetijstvo ima res silno veliko sovražnikov. Gosenice, poljske miši, žužeki, uši, bolhe in cel regiment druzega mrčesa poškoduje in vničuje, kar je kmet s potom na obrazu sejal ali sadil. In, žalibog, da nimamo zdatnih pomočkov zoper te sovražnike, — najbolje preganjalce teh sovražnikov pa neumni človek sam preganja, lovi in mori — in to so tiči, in da v tičnike zaprte dobrotnike redi, poklada jim mravlji na jajca; s tem pa dvojno hudodelstvo ob enem doprinaša!
Mravljina jajca, ki jih na sejmu na prodaj imajo, so lučinke ali zalaga gozdnih mravelj, gozdne mravlje pa — tako piše učeni dr. Hamm — v časniku Tirolske družbe kmetijske — so neprecenljive prijateljice gozdov. Sploh tudi druge mravlje s tem, da lazijo po sladkih rečeh, niso tako silno škodljive, kakor navadno ljudje mislijo; gotovo pa je, da gozdne ali rujavo-rdeče mravlje so kmetijstvu velike dobrotnice. One se živijo od zapljevkov, gosenic, žužkov itd. Kjer jih je v gozdu veliko, ondi more drevje le zarad posebnih okoliščin škodo trpeti od lubadarja, gosenic in druzega mrčesa; kajti znane so mravlje kot najpredrznejše, najkrvoločnejše in najpožrešnejše morivke vsega živalstva; one ne morijo samo živali zato, da jih snedö, ampak večkrat tudi le zato, da jih pokončajo. Mnogokrat se bojujejo same med seboj grozovito, in se lotijo veliko veče živali, kakor so one same, in jo zmagajo, ker zv združeno močjo in v veliki množini planejo nad njo. Že Aenea Silvij jih je zato po pravici imenoval „tigre med žuželkami", ki morijo, če tudi niso lačne, in domu vlečejo, kar so zgrabile.
Gozdne mravlje so tedaj gozdom neprecenljivo koristne ; one cedijo gozde vsega škodljivega mrčesa in so take neutrudljive policajke v gozdu, da se oni mrčes nikoli ne more presilno pomnožiti. Umni gozdnar jih po takem ceni kot ^svoje najbolje prijateljice in jih nikoli ne preganja. Žalibog da pa je malo tacih gozd-narjev, ki bi poznali natoro mravelj, ali pa da je dosti tacih, ki so prenečimurni, da bi branili pokončavanje mravljišč in nabiranje mravljinih jajic.
Zato nasvetuje dr. Hamm, naj se prepove prodajanje   mravljinih jajic na trgih,  vsaj   je   dokaj
druzib reči, ki se zaprtim ptičkom za hrano morejo da jati.    Prepovedal naj  bi se pa tudi   prav   ostro   ptičji lov, vsaj  bi moralo vsakemu pametnemu človeku znano biti, da so ptiči kmetijstvu največji dobrotniki.
366