Izhaja dvakrat na mesec.	^	Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Delav.
Naročnina četrtletno 12 dinarjev,	"	iSI^.	1	zbornice), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi vUSŽ.
Nekaj misli in epizod Iz našega delavskega gibanja.
Za delavca, pa bodisi zavednega ali nezavednega proletarca, smatram vsakega, Pa naj nosi naslov: nameščenec, uradnik, profesionist ali dninar. Zakai mesečna plača, tedenska mezda in dnina-dnevnica-urnina ne pomenijo razlike. Vse to je vsakdanji kruii za storjeno delo, skromno nadomestilo za izrabljene moči. da so drugi dan zopet sposobne vršiti delo. To je smisel iu bistvo vseh tistih mesečnih plač, tedenskih mezd in dnevnih urnin. In nič več... Ker ono, kar da izvršeno delo več, je last delodajalca.
To sem hotel povedati, preden si ogledamo, kakšno je hotenje po kulturi med ljubljanskim in okoliškim proletariatom, hotenje po moči, zakaj le v izobrazbi je prava moč ...
Da govorim samo o Ijubljan. kem proletariatu, je razumljivo, ker njegova dejanja in nehanja najbolje poznam in ker bi ljubljanski proletariat moral biti v svoji zavednosti in v stremljenju po izobrazbi vzor ostalemu proletariatu.
*
V eni lanskih številk kulturnega mesečnika »Svobode« je bilo zapisano:
»Stranka, strokovna in zadružna organizacija so bojevne zveze, ki zahtevajo (torej člani teh organizacij zahtevajo) nekaj od drugih, n. pr. od države, cd podjetnikov in delodajalcev, od družbe.
Rri »kulturni panogi« ozir. organizaciji pa gre popolnoma za nekaj drugega. Tu se zahteva nekaj od sebe samega.
Vse zgoraj omenjene bojne zveze vplivajo na delavce, da se bore za zboljšanje svojega materijelnega (po domače gmotnega) položaja. In to zboljšanje morajo dati drugi. Kulturne organizacije pa vplivajo na delavce, da se bore za zboljšanje svojega duševnega, umstvenega (po domače možganskega) položaja. In to zboljšanje si morajo dati delavci sami. Ne nekdo drugi, nego delavci sami iz sebe.«
Ta odstavek je bil zapisan. Povedal je veliko resnico, ki kaže, kako naj proletariat doseže potrebno izobrazbo in postane moč.
Vendar čital ga ni nihče, ali bolje, či-tal ga mqrda je, ni pa se ob njem ustavil in premišljeval.
Ker, če bi ga čital ljubljanski proletariat in sc vsaj za hip zamislil, bi se opazil rezultat hotenja: biti nekaj in veljati nekaj.
Dvignilo se pa znatno ni članstvo niti ene Podružnice v Sloveniji. To se pravi: Proletariat Slovenije se v svojem hotenju po izobrazbi in s tern postati moč, v glavnem ne razlikuje od proletariata Ljubljane... Tuđi on ni čital, a če je čital, ni premišljeval resničnosti zgoraj navedenih besed.
Priznavam!... Kdor ne veruje v sebe samega, kdor se boji sebe samega, v tem ni lastne volje. A kolikor je je, je ta volja cunjasta. Veter se poigrava z njo. Zato se obrača po vetru.
Spominjam se časov in let, ki so sledila po vojni in po ustanovitvi kraljevine Jugoslavije.
Radikalen, revolucijski veter je pihal.
Vsaka beseda po izobrazbi je bila kakor beseda vpijočega v puščavi. Delavsko gibanje se je delilo na reformistično in revolucijsko panogo. Dočirn so eni poskušali dobiti zboljšanje proletariata s pogajanji, s kompromisi, so drugi zametavali vse in silili na barikade. Rezultat: Ne kompromisi, ne barikade niso imele uspeha. Ke je bilo vse v velikih besedah, a resno in stvarno de'0 se je smatralo za izdajalstvo. Ker večina tistih, ki so stiskali pesti in nosili na jeziku bombe, niso imeli pojma, da treba vse iz svojih moči napraviti, da se moia vsakdo lotiti dela. Vajeni, da zahtevajo, a nekdo tretji, da izpolnjuje, so podzavestno tudi tukaj zahtevali revolucijo in grozili z ■evolucijo, prepričani, da se bo ponovila !hri-a 0 niestu Jerihi, ki so ga porušili - -le s samim trobentanjem.
*?at]es gledam mnogo tistih »borcev« ..° stati v vrstah meščanskih organizacij. Ker se tem »borcem« zdi, da bo ue-tretji -— meščanstvo, kapitalist sam — izpolnil želje, da se zboljša stanje posa-meznika. Niti o solidarnosti tak »borec« več ne govori, nego samo, kako bi si po-niogel, pa če tudi na račun splošnega položaja delavstva, samo da dobi nekaj nje-Sov majhen »jaz«.
, Pred kratkim sem vprašal nekega ta-*ega »borca«, ki me je še pred tremi leti Kvalificiral za »izdajalca proletariata«, ker se nisem strinjal s kričaštvom:
— Kako ste mogli presedlati v meščansko organizacijo?
Zmajal je z rameni:
— Bajto zidam.
— No...
— Pa potrebujem posojila. Dobim ga. če sem organiziran pri njih.
— In ste se prodali, kaj?
Siabe volje je postal.
— Kako prodal?... Bajto zidam in denarja potrebujem. Zato iščem izhoda, kakor se da najti.
— A principi?
— Kakšni principi?... Delavec sem in ostanem.
— Aii kako tisto, da ste mene opsovali za izdajalca proletariata? in vendar., jaz delam v delavskih organizacijah še vedno, vi pa naravnost v nasprotnih.
Mahnil je z roko:
— Bili so neumni časi, ne zamerite. In tako so nam- govorili.
— Kdo je govoril?
Ni vedel povedati. Nerodno mu je postajalo. Mencal je z nogami, z rokami in naposled zamrmral:
— Nimamo šol, da bi znali pravilno oceniti vsako besedo. Mislili smo, da mora tako biti.
— In tiste, ki so imeli kakšno šolo. ste ozmerjali:	Intelektualci! Ti nas bodo
učili?«
— No, pozabimo preteklost. Ali sedaj boste vendar malo gledali na izobrazbo, dan »Svobode« postanite, samo 4 Din mesečno je članarina. Dobite mesečnik »Svoboda« zastonj. »Cankarjeva družba« daje lepe poučne in proletarske (pripovedne knjige za 20 Din! letno.
Vzdihnil je.
— Bom preštudiral. Stiska je za denar. In, veste, bajto zidam.
Proletarski pisatelj Martin Nexö piše o samem sebi:
»Oče mi je bil kamenar in cestni dc-lavec, mati pa je vozila ročni voziček in prodajala ribe, sadje in podobno. Živeli smo revno, čeravno je vsa družina delala. Beda in naporno delo sta vladajoči sili moje mladosti. Delal sem, odkar sem mogel laziti; raznašal časnike, pobiral na stavbiščih trske in jih prodajal imovi-tim ljudem. Pozimi sem- delal z očetom v kamnolomu in poleti sem pasel živino. Po svoji birmi sem služil eno leto kot hlapec na kmetih, ipotem sem se učil čevljarstva. Sest let sem delal kot čevljar. Potem sem se vdinjal kot zidarski podajalec. Ko je pozimi zidarsko delo počivalo, sem obiskoval ljudsko visoko šolo...«
Ali naj navedem še pisatelja »Železne Pete«, Jack Londona? Ali Maksima Gorkega? In še drugih ducat?... Vsi so izšli iz proletarske srede, ubogi in prisiljeni delati že v otroški dobi težka dela. Vsakovrstne najnižje posle so delali, samo da so za silo in enkrat na dan jedli. In od tega so si še kupovali knjige, da so se učili. In noči so porabljali, ker drugega časa niso imeli, da so se učili.
In glejte, danes so po vsem svetu priznani kot odlični pisatelji — proletarski (pisatelji. Sami iz sebe so postali to. Niso iskali nekega tretjega in od njega zahtevali, da jih izobrazi, ker bi to bilo brezuspešno. Zavedali so se, da je človek sam svojega položaja kovač in kovali so iz samih sebe — sebe same.
Pa zakaj naj gledamo po svetu. Poglejmo doma. v Sloveniji. Samo nekaj boli poznanih: Kozar... Čulkovski... Čufar.. Prvi rije pod zemljo, rudar je in koplje premog; drugi je delal že vsa težaška dela; tretji si služi kruh z mizarstvom. A poleg vsakdanjega dela za vsakdanji kruh, v prostem času pišejo pesmi, pišejo povesti, predavajo drugim, uče druge in sebe. Odkod to? Ali so to šolani delavci?... Ne. Sami so. po težkem delu, zvečer sedli h knjigam, hodili na predavanja, se učili sami brez diplomiranega učitelja. In mnogo jih je med nami, ki vedo:
V izobrazbi je moč!
‘ Mnogo [ih Je, ki delajo, kakor: Kozar, Čulkovski, Čufar ...
Bilo je zapisano v delavskih listih in meščanskih dnevnikih:
»Znani ruski zadrugar prof. dr. V. To-tomianz predava tega in tega dne v Ljubljani o pomenu zadrug in zadružnega gibanja.« •
In slišim:
— Martin, greš na predavanje?
— Kakšno?
— V listih je zapisano. Neki Rus je v Ljubljani. O zadružnem gibanju predava.
— Nisem čital. Ne utegnem.
— A na ipredavanje greš?
— Hnim... Saj itak vem, kaj bo govoril.
— Pa vendar?!
— Eh, veš, zadružna stvar. To ni za
nas.
Malo je bilo marksistov na tem zanimivem predavanju. Še mani članov Konzumnega društva za Slovenijo, čeprav se je predavalo o stvari, katere člani so.
Bilo pa je precej meščanskih intelektualcev, nečlanov...
Delavski oder »Svobode« igra »Vstajenje«. Igrajo same delavke in delavci. Neke vrste kolektivna drama je to. Po Tolstojevem romanu. Po težkem dnevnem, 8 in 10 urnem delu so imeli vaje pozno v noč. Opremo odra so si kupili iz sredstev, pritrganih od mezd.
Dvorana »Delavske zbornice« je polna. A ni prepolna. Vidim intelektualce iz meščanskih krogov. Celo igralke in igralci iz gledališča so prišli gledat. Da igrajo delavci takšno dramo, je vzbudilo povsod veliko zanimanja, zakaj »bodočnost je proletariata«, se rado govori.
Ljubljanskega delavstva pa je bilo malo.
Pa sem stopil v Dalmatincu.
Zakajena je bila nizka soba. Polno ljudi je sedelo okrog miz. Na mizah se je smejalo vino in mize so bile mokre.
— Zdravo, sodrug... Na, pij!
Tak je bil pozdrav, ko sem vstopil.
Srknem kapljico. Dalmatinec je, črn, dober.
— Eks, sodrug, eks ...
Petero grl kliče navdušeno.
— Ne morem. Pijan bom ... Hvala.
— Eh kaj... Ne bo nič hudega. Sedi'
Postavili so mi stol in sedem. Prijazni so pivci, dobrodušni, v očeh veselje in ogenj. Dovtipi lete semintja, smeh je gromovit. podoben hrzanju konj.
Pogovarjamo se o raznih stvareh, pa tudi o Delavskem odru »Svobode«.
— Kako jc bilo? So dobro igrali?
_ Izborno, potrdim.
— O, saj naši znajo.
Ponos je bil v njih grlih.
- pa zakaj niste prišli, da bi videli?
Kratka tišina. Nato odgovorita dva:
— Eh, veš, sodrug. nismo mi za teater. Denarja ni, veš. Kaj imamo od tega?
— Ali delavski pokret, naša splošnost mora pokazati, da smo, da eksistiramo. Saj to je tudi v vašo korist.
Za trenutek 'so molčali in gledali v kozarce. Pa je rekel nekdo, ne da bi dvignil oči:
— Ves teden težko delam, zato si smem privoščiti v nedeljo kozarec vina.
Ker zato delam.
V tisti besedi: »zato delam«, je leža! ves pojem o potrebi izobrazbe in o zboljšanju delavčevih razmer.
Vstal sem in šel. Videl sem poglede, ki so me spremljali do vrat. V teh pogiedih je bilo:
— Birokrat... Učil bi nas rad... Pa ne boš...
*
4 Din mesečno znaša članarina za delavsko kulturno zvezo »Svoboda«. V Ljubljani in okolici je približno 25.000 delavcev. Komaj 0.9 odstotkov je včlanjenih v »Svobodi«. Komaj 0.6 odstotkov je strokovno organiziranih.
Skliče »Svoboda« predavanje. Skliče Strokovna komisija predavanje. Skliče zadružna zveza predavanje.
Nekaj oseb, to je udeležba.
Vabiš člane, jim dopoveduješ, da naj vsak pride. Saj je njemu v korist. Udeležba je vkljub vsemu — nekaj oseb.
Strokovni funkcionarji in delavski zaupniki gledajo po veliki večini delavsko gibanje z očali strokovne panoge. In mislijo, da je to začetek in konec delavskega gibanja. Geslo: V izobrazbi je moč, jim je le frazersko geslo.
— To naj delajo drugi, je odgovor. — Mi ne utegnemo.
— Kdo1 so tisti drugi?
Ni odgovora. Da tistih »drugih« ni na svetu, da je strokovni funkcionar (kakor sploh vsak zaveden član delavske organizacije) tisti »drugi« in da mora delati v delavskem gibanju v vseh panogah, posebno pa še v kulturni, tega se noben ne zaveda.
Ako proletariat zunaj Ljubljane tudi gleda z očmi ljubljanskega proletariata,
potem se delavsko gibanje še niti začelo ni.
*
Knjižnica Delavske zbornice je delavska knjižnica. Nad deset tisoč znamenitih in vsakovrstnih knjig ima na razpolago.
Ko gledani drenjajoče se obiskovalce v knjižnici, profesorje, duhovnike, filozofe in druge znanstvenike, kako jemiiejo so-ciaino-znanstvene knjige, iščem zastonj naših funkcionarjev. Tuintam kakšnega našega delavca vidim, a funkcionarja pač redko.
»No,« si mislim. »Naši funkcionarji gotovo vse to že itak vedo. kar je v vseh teh knjigah obrazloženo. Delavci pa gotovo še ne vedo vsi!* In zakaj teh ni?«
»Morda se boje knjig,« se vprašam in se spomnim razgovora tiste grupe delavcev v nekem malem obratu o »Cankarjevi družbi«.
In mi je jasno:
Ljubljansko delavstvo se boji knjig. Funkcionarji pa vse to že vedo. (Morda se motim.)
Ali se delavstvo izven Ljubljane tudi boji knjig? Ali so vodilni odborniki izven Ljubljane tudi že dosegli višek modrosti? * *
Ko nanese pogovor na delavsko gibanje in uspehe v Avstriji in drugih modernih državah, vzdihne ta aii oni obožava-joče:
— Sijajno se drže tam.
— Odločni so, da je kaj. Zavedni.
— Oh, če bi pri nas bilo tako.
— A, ti to drugače razumejo.
— Lepše je življenje delavstva drugod.
Pa vprašam:
— Zakaj je lepše? Zakaj so tako odločni. zakaj zavedni?
— Ker so solidarni.
Vprašanje sledi vprašanju.
— Zakaj so solidarni? Zakaj ni tako pri nas, med nami?
Zgodi se, da zaslišiš odgovor, ki je pravilen. Vendar redko:
— Ker se zavedajo samih sebe. Ker vedo. da so proletarci. Ker ne zametujejo izobrazbe, nego se izobražujejo. Njihove delavske kulturne organizacije so močne. Izdajajo lepe in bogate revije in jim je knjiga kakor meč, kakor ščit, kakor solnce.
Sami iz sebe so ustvarili pravilni pojm solidarnosti, pravilni smisel zavednosti. In zato so njih nastopi in zahteve vedno pozitivne. Vedo, da morajo vse sami napraviti in si stavijo vedno naloge, ki jih morejo sami izvršiti.
Pri nas pa?!... Če je slučajno kakšna konferenca, kak občni zbor, kak sestanek, o tem ali onem vprašanju, se izrekajo in sprejemajo krasni sklepi. Govore se bobneče besede. Vsak kot zborovai-nega prostora je prepojen z borbenim duhom ... Ali... komaj preteče 24 ur, ni več spomina na tiste bobneče besede; krasni sklepi ostanejo sklepi, zapisani v zapisniku. Nikogar ni, da bi jih izvrševal in izvršil, ker je vsem... pretežko.
(Priobčili po »Svobodi« št. 5-6.)
Knjige
„Cankarjeve družbe“
za leto 1930 31, ki izidejo letos sredi oktobra, so sledeče:
1.	Koledar Cankarjeve družbe za leto 1931. Vseboval bo polno zanimivih slik, proletarskih povesti in pesmi, poučnih razprav, potopisov itd.
2.	Weiskopf: »Komur ni dana izbira.« Knjiga bo imela tri krasne povesti znamenitega češko - nemškega proletarskega pisatelja. Prevedel je knjigo Tolpa.
3.	Jože Kranjc: »Ljudje s ceste.« Izvirni roman, film dveh dni, v katerem bo čitatelj videl slike življenja brezposelnih in v največji bedi živečih delavcev.
4.	»Poslednji dnevi.« To je v obliki povesti pisana zvezdoznanska razprava o postanku in umiranju zemlje. Napisal jo je znameniti francoski zvezdoznanec Flamarion, priredil v slovenščini pisatelj Angelo Cerkvenik.
Vse 4 knjige bodo imele tudi krasno opremo. Zato, cenjeni čitatelji, kdor še ni član, ne štedi 20 Din. Ker te 4 knjige bodo vsakega zadovoljile.
Delavske diference pred izplačilom.
Kredit za izplačilo diferenc odobren.
Sedem let so delavci, v prvi vrsti oni iz prog bivše južne železnice, čakali na izplačilo diferenc, ki jih jim dolguje železnica od leta 1923, ko so bile uvedene urne plače!
Nešteto intervencij se je izvršilo v Beogradu, leta in leta brezuspešno, dokler ni lansko leto sedanji minister saobraćaja na podlagi intervencije našega saveza izjavil, da če je ta diferenca zakonito utemeljena, bo odredil, da se delavstvu izplača.
Res je kmalu nato sledil odlok, da se sestavijo platni spiski in ugotovi dolžna vsota, nakar je marca 1930 ministrstvo saobraćaja zahtevalo od ministra financ naknadni kredit.
Širom cele Slovenije je znano, kako so se tedaj posamezni zvezar-ski agitatorji smejali »naivnimi save-zarjem«, ki nekaj govore od delavske diference, s katero ne bo nič itd.
Res je tekel mesec za mesecem, vršili smo intervencijo za intervencijo, naša deputacija je šla tudi na dvor in k predsedniku vlade ter povsod razložila utemeljene zahteve delavstva. Tudi ljubljanska direkcija in g. ljubljanski direktor so neštetokrat intervenirali in urgirali odobritev kreditov ter se tako tudi službeno zavzeli za upravičene zahteve železniških delavcev! In šele sedaj je ministrstvo financ odobrilo ministru saobraćaja potreben naknadni kredit za izplačilo diferenc delavcem.
Sedaj pa pride najlepše! Čim je kredit odobren, že pride »zveza« in razpošlje svoje »brzojave« in »okrožnice«, kako je ona priborila diferenco delavcem!
Malenkosten bi bil naš savez, če bi hotel slediti zvezarskim »taktičnim spremembam« in za to se ne bomo kregali, kdo je »priboril« delavcem diferenco, marveč le konstatiramo, da bo železniška uprava z izplačilom diference delavcem konč-noveljavno poravnala 7 let stari dolg. Delavstvu pa od srca privoščimo, da dobi v sedanjih težkih časih, ko so njih plače tako nizke, diferenco izplačano, da si bodo. mogli nabaviti najpotrebnejše za zimo zase in za družine!
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna
Jos. Reich, Ljubljana
Odpusti iz službe.
Zadnje čase je ljubljanska direkcija večkrat kar na hitro odpovedala službo posameznim delavcem, če so bili osumljeni kakega prestopka, medtem ko so pri kasnejših sodnij-skih preiskavah bili isti delavci popolnoma oproščeni. Direkcija jih ni sprejela nazaj v službo in bili so skoro vsi ti obsojeni na daljšo brezposelnost, ker so pač imeli črni madež — odpust iz službe.
Smatramo za umestno ob tej priliki povdariti, da direkcija večkrat nekoliko prehitro postopa, kar zamore imeti za posameznike, kot za cele družine, usodne posledice. Smatramo, da ni nobena zadeva tako nujna, da bi se morala rešiti.v 2$ urah, posebno pa je treba naj večje previdnosti v slučajih kaznovanja, zlasti, ako gre za odpust iz službe. Brezposelnost je danes tako velika, da je železničar, če je odpuščen iz službe, največkrat na milost in nemilost prepuščen lakoti in bedi — ker novega mesta ne najde — in če je tu še družina — pride v obupu do usodnih korakov. Apelirajo na direkcijo, da naj vedno vodi naj-štrožjo in natančno preiskavo, preden kaznuje z najtežjo kaznijo.
S. Rap je s svojo družino — ženo in mladoletnimi otroci — po 24 letni zvesti in dobri službi danes na cesti, brez vsakih prejemkov, brez strehe, prepuščen na zimo lakoti, bedi obupu! Cela družina je uničena ,n vse to na podlagi podle denuncijacije, brez vsake podlage. Obdolžen
je bil komunistične propagande, dasi so vsi prepričani (izvzemši denuncijanta, ki je imel druge namene), da je nedolžen, da nikdar ni agitiral za nič drugega kot za strokovno orga-nizacij'o, ki je legalna, da je tudi za to agitiral le tako, kakor njegov organizacijski nasprotnik za svojo. In vendar je na cesti — v obupu! Dvakrat se je vršila disciplinska obravnava v Ljubljani pod predsedstvom dr. Faturja, dvakrat je bil s. Rap popolnoma oproščen vsake krivde — a druga instanca v Beogradu ga brez' zaslišanja, brez da bi mu dala možnost zagovora, vrže na cesto z družino vred. Smatramo, da je dolžnost onih, ki so se v Ljubljani prepričali o nekrivdi s. Rapa, ki so ga dvakrat popolnoma oprostili, da mu pripomorejo k rehabilitaciji, da dvignejo težko preizkušenega moža iz obupa in dajo kruh bedni družini! Za njega je vložena prošnja za pomilostitev in če bo ljubljanska direkcija dala povoljno mišljenje, gotovo ne bo odbita.
Pri tej priliki pa se obračamo do vseh pošteno čutečih železničarjev, da se usmilijo bednega s. Rapa in da mu priskočijo pred zimo na pomoč ter omogočijo obstoj in preživljanje družine, dokler se ne bo izkazala pravica in bo Rap zopet prišel v službo!
Prosimo vse, da uvidijo težek položaj malih otrok ter zbero prispevke za njegovo družino ter jih odpošljejo s čekovno položnico na našo centralo. Dvakrat da, kdor hitro da! Za vsak, tudi najmanjši prispevek se najprisrčneje zahvaljujemo!
Avtomatično spajanje voz.
Prizadevanjem Internacionalne transportne federacije je uspelo, da je biljia mednarodni konferenci dela v Ženevi leta 1928 sprejet sklep, da se določi posebna mešana komisija za obravnavo vprašanja avtomatičnega spenjanja voz. Najprvo je bilo določeno, da naj sestoji ta komisija iz 21 članov in sicer iz po 7 zastopnikov vlad, delodajalcev in delojemalcev. Ker pa je tudi mednarodni biro dela- sklenil poslati svoje zastopnike, se je komisija razširila in se je sestala k prvi seji dne 2. junija 1930. Te konference so se udeležili 3 delegati mednarodnega biroja dela:	grof de Altea
(Španija) kot zastopnik vlad, Izaut (Švica) kot zastopnik delodajalcev in Schürch (Švica) kot zastopnik železničarskega os ob ja.
Po enega delegata so dobile sledeče vlade: Nemčija, Italija, Belgija, Poljska, Francija, Švica, Japom ska in Kanada.
Delodajalci so poslali po enega delegata za sledeče države: Švedska, Nemčija, Francija, Anglija, Španska, Belgija, Ogrska in Švica.
Grupo delojemalcev — železničarske organizacije — pa so zastopali: Cramp — Anglija (predsednik ITF), Nathans — Nizozemska (tajnik žel. sekcije ITF), Forslund — Švedska, Hermann — Nemčija, Smeykal — Avstrija, Moltmacker —i Nizozemska (vsi od ITF) in Schmidt — Nemčija — od krščanske žel. internacionale.
Glavna debata se je vodila o tem, ali je zadeva automatičnega spenjanja voz že zrela za definitivno sklepanje. Zastopniki delodajalcev so se z vsemi silami upirali sklepanju ter zahtevali, da se zadeva odgodi in tako dobi čas za nadaljni temeljit študij.
Zastopniki želzničarjev pa so pozivajoč se na tozadevne publikacije mednarodnega biroja dela, vlad Japonske, Kanade in Združenih držav kakor naše internacionale dokazovali, da je treba pristopiti k obvezni uvedbi automatičnega spenjanja voz. Železničarji, kateri so doprinesli že tisoče in tisoče smrtnih žrtev med odbijači in na tirih, ne rabijo nikakih nadaljnjih statistik, da bi dokazali, da je dosedanji sistem1 ročnega spenjanja voz zastarel, nevaren za življenje in da
samo povečava procent nesreč. Zato zahtevajo železničarji takojšnjo odločitev ali vsaj v najkrajšem času.
Na to delodajalci niso hoteli pristati, dasi v principu niso ugovarjali sistemu automatičnega spenjanja.
Posamezni zastopniki vlad so podpirali stališče delojemalcev, vendar so kot celota stali na stališču, da je treba dati mednarodni železniški družbi in žel. direkcijam še enkrat možnost, da definitivno zaključijo študij o temi vprašanju ter so predlagali, da naj se konferenca še enkrat odgodi, vendar skliče ponovno še tekom tega leta!
Tudi na ta predlog delodajalci niso hoteli pristati.
Zastopniki delojemalcev so se nato pridružili stališču zastopnikov mednarodnega biroja dela in vlad, da se konferenca odgodi in skliče nova še tekom letošnjega leta, ki naj o tem' vprašanju definitivno sklepa! Povdarjali so, da imajo železničarji moralno pravo, da ščitijo sami sebe: če bodo delodajalci ostali trdovratni, bodo železničarji pač morali pri premiku najstrožje izvajati vse predpise, da se izognejo poškodbam in nezgodam, kar bo imelo za posledico, da bo tekom, par dni nastal popoln kaos in zastoj na železnicah.
Šele nato je bil soglasno sprejet sklep, da se z ozirom na dejstvo, da toji mednarodna železniška družba pred zaključkom študij o automa-tičnem spenjanju voz, konferenca odgodi in skliče nova najkasneje do 31. V. 1931, na katero pa naj tudi ta družba pošlje svojega zastopnika.
Naša ITF bo vztrajala na tem, da se na prihodnji konferenci sprejmejo definitivni sklepi, če bo treba tudi preko stališča delodajalcev in
bo nato naloga vlad, da delodajalca prisilijo k uvedbi automatičnega spenjanja voz.
Oprostilna sodbalv
mariborskem komunističnem procesu.
Razprava proti železničar] em Josipu Zupancu, bivšemu oblastnemu poslancu Andreju Čanžeku, Ivanu Pšeničniku, Antonu Lekšu, Henriku Weingerlu, Filipu Reberniku in brivcu Nikoli Novakoviču, vsi iz Studencev pri Mariboru, ki so bili osumljeni in obtoženi komunistične propagande, se ie vršila minuli petek in soboto, dne 5. in 6. septembra celi dan. Kot glavna priča je nastopil 28 letni železniški kurjač Ivan Pečnik, ki je prišel k razpravi iz Zemona, kamor je bil premeščen po 11. marcu, ko je ovadil obtožene železničarje pri pogranični policiji v Mariboru.
Ivan Pečnik je sam navedel, da je baje kot železničar stopil v službo policije, se izdajal obtoženim kot komunist ter na ta način zvedel za njihove komunistične sestanke. Tudi šef kurilnice, ing. Vidic, je vedel za njegovo k oni i d ent st vo.
Državni prav cinik gosp. Sever je nato podrobno izpraševal konfidienta Pečnika, kakšna je bila organizacija komunistov v Studencih, kjer bi naj obstojale po navedbah Pečnika, kar tri organizacije m sicer: »Rdeča pomoč«, an tim ilit ar isti č na organizacija in komunistična organizacija. . Na vsa tozadevna vprašanja državnega tožitelja pa priča konfident Pečnik ni vedel odgovora ter se je izgovarjal deloma, da se za stvar ni zanimal toliko, deloma da mu niso za-upati.
Priznal pa je Ivan Pečnik, da je bil leta 1926 v Skoplju pri vojakih obsojen na tn leta robije radi zločina opasne tatvine in na eno leto policijskega nadzorstva, ker se je udeležil tatvine obleke v vojaškem skladišču.	.	,,
Porazen utis je napravila izpovedba priče Pečnikovega službenega tovariša, železničar ja Mencingerja, kateremu je Pečnik nekoč že po aretaciji obtoženih med vožnjo na lokomotivi pripovedoval, da ne bo več dolgo nosil črne suknje, ampak bo avanžiral, ker je ovadil obtožene. Že takrat pa je pripovedoval, da štirih obtožencev, med njimi tudi brivca Novakoviča sploh ne pozna in bodo ti vsled tega oproščeni, ker jih on sploh ni ovadil. Pečnik je pri razpravi priznal, da se je napram Mencingerju hvalili z bodočim avanžmajem radi ovadbe obtoženih železničarjev.
Kaj pravi policija?
Komisar Stanič:	Nekaj dni po mojem
prihodu v Maribor mi je pripelial moi stiažniiik Penko Ivain, Pečnik Ivana, ki se }e
zglasil prostovoljno, da mi poda informacij« o tukajšnjih komunistih. Pečnika nisem poznal, informiral sem se glede njegove verodostojnosti pri ing. Vidicu, pri udruženju in drugih osebnostih, posebno pa potom svojih poverjenikov ipri zvezi Jugoslovanskih železničarjev. Dobil sem informacije, da je Pečnik Ivan nacijonalist in zanesljiv. Vsled tega sem bil mnenja, da hoče Pečnik razkrinkati komunistično gibanje in komi. agitacijo potom mene kot šefa pogranične policije onemogočiti. Pečnik Ivan je nato povedal, da so obdolženci znani komunisti, in navedel tako, kakor je razvidno iz njegove izpovedbe. Na podlagi te izpovedbe sem idal napraviti hišno preiskavo ter ®e je pri tej priliki našel pri obdolžencih obremenilen materijal, ki se nahaja sedaj ipri sodišču kot corpora delicti. Nato sem šele zaslišal obdolžence. Obdolženci so izpovedali, kakor je to razvidno iz protokola.
Zaslišana je bila cela vrsta policijskih uradnikov s kolodvora, ki so zanikali, da bi bil kateri obtoženec pri zaslišavanju tepen, pač pa so bili uklenjeni, da ne bi utekli ali pa izvršili kak atentat. Obtoženi Zupanc pa se je še skliceval na to, da je tisti dan zadnjič jedel opoldne in da tudi naslednji dan pri policiji na kolodvoru ni dobil nikake hrane. Vodja policijskih zaporov priča Pavšič je potrdil, da se je obtoženi Zupanc takoj pritoževal radi pretepanja na kolodvoru in tudi preiskovalni sodnik dr. Travner je to izpovedal.
Mestna policija o Pečniku.
Predsednik senata sod. sv. g. Lenart je pričital poročilo mestne policije v Mariboru, glasom katerega ni bilo pri policiji ničesar znano o dozdevnih načrtih obtožencev na vlak pri Trbovljah, bogatega trgovca v Ljubljani, ali o orožju »Orjune« v Hotinji vasi, Pečnik pa ni na dobrem glasu, je lahkomiseln in nezanesljiv, ter je vzeti njegove izjave z rezervo.
Šef kurilnice ing. Vidic o Pečniku.
Ivan Pečnik je bil uslužben doslej v mariborski kurilnici, koje šef je ing. Vidic. Tudi ta je kot priča izjavil, da je bil Pečnik sicer jugoslovanski nacijonalist, a sicer naivnež. O predkazni Ivana Pečnika radi tatvine pa mu do zadnjega časa ni bilo ničesar znanega.
Na vprašanje zagovornika dr. Reis-mana, če bi železniška uprava Pečnika odpustila, ako bi zvedela, da je bil kaznovan radi zločinstva tatvine v vojaški službi na škodo državnega premoženja, je priča ing. Vidic izjavil, da po njegovem mnenju Ivan Pečnik ne bi bil odpuščen. Branitelj dr. Reisman pa je k temu pripomnil1, da se mu to zdi absolutno neverjetno.
Zaslišani so bili tudi številni bivši voditelji raznih političnih strank v Mariboru, kot dr. Pivko, Vekoslav Špindler, dr. Je-rovšek, dr. Leskovar, dr. Strmšek, Josip Petejan. Viktor Grčar itd., ki ®o deloma ugotavljali, da se obtoženi Andrej Čanžek
tako v mariborskem občinskem svetu, kot v oblastni skupščini ni nikdar obnašal destruktivno1. Ivan Pšeničnik pa je imel svojega sina pri Sokolu, sam se je udejstvoval od leta 1924 naprej pri samostojni demokratski stranki, v Ciril-Metodovi družbi in podobno.
Oprostilna sodba.
Razprava je trajala v soboto ido 18. ure, :o je pričel s svojim govorom državni to-itelj, ki je v stvarnih izvajanjih dokazoval pravičen ost obtožbe.
Nato je v nad 2 urnem govoru branitelj Ir. Reisman dokazoval popolno neverjet-lost pričevanja konfidenta Ivana Pečnika, :i se je hotel s svojo fantastično, izmišljeno vadbo le dokopati do lepe nagrade in ►oljše službe, medtem ko bi moral pravi-oma radi svoje nečastne predkazni zbog atvine na škodo države že davno oditi iz Iržavire sihižifoe. Ker je v e del, da bo želez-liška uprava prej ali slej zvedela za to -azen, se je pač hotel poprej proslaviti s lakšnim velikim činom v korist države, rudi šef kolodvorske policije gospod Sta-cič je kot priča izpovedal, da je hotel ipr-'otno Pečnikovo konfidentstvo v ovadbi amolčati, a Pečnik je baje sam zahteval, la se ga navede kot ovaditelja in pričo, ieš da bo potem prosil za premestitev iz ifaribora. To pa najbolj označuje pravo izadje in namen Pečnikove ovadbe.
Tudi na številnih drugih protislovjih a slišanih prič s kolodvorske policije m »ečnikovih izpovedb je zagovornik doka-ioval, da je z objektivnimi «podatki doka-;,ana neresničnost Pečnikove ovadbe, ki ,e ned drugim trdil, da je M na nekem ko-nunističnem sestanku z obtoženimi tudi ze-ezničar Ivan Spolenak, kateri se je dejan-ko nahajal celo leto 1929 že v zaporih radi
lomunizma.	,	,
Po daljšem posvetovanju je predsednik lenata gosp. svetnik Lenart razglasil
sodbo,
; katero se obtoženi oproščajo tožbe, ker iodišče ni moglo verjeti priči Ivanu Pečniku n tudi ne uradnikom: kolodvorske policije.
V avditoriju je izzvala oprostilna sodba reliko zadoščenje in to pri vseh navzočih, jrez razlike prepričanja.
Obtoženi železničarji so večinoma očet-e številnih ro d bin in že od dneva aretacije, j. 11. marca odpuščeni iz službe. Upati i®* la bo sedaj železniška uprava tudi čimpj"®« ^opravila krivico, ki se je zgodila °Pr“S. lim železničarjem s Pečnikovo im omogočila vzdrževanje rodbi jetnim sprejetjem v službo. __________
Železničarji!
Oglejte si pred nakupom našo zalogo manufakturnega blaga moškega in ženskega blaga za umforme, flanel in rjuh, barhentov, pletenin i. t. d.
Ne bo Vam žali Postali bodete stalni odjemalec!! n^.pndarska poslovnica Ljubljana, Mlklošlčevajj
Iz okrožnic.
Naročitev ukoričenih (črnih in rdečih) legitimacij za aktivno pomožno osobje (delavstvo.)
'Št. 10841-1-30.
Vsem službenim edinicam, delavnici Maribor in središnjemu stovarištu materijala Maribor.
V	smislu § 9 Pravilnika M. S. 1344-30, tč. 1-d in c in v zvezi s te. 5 in 6 § 25, tč. 5, 3 odstavek, naroče službene edinice ukoričene črne in rdeče legitimacije za aktivno pomožno osobje in njih rodbinske člane s seznamom v duplikatu na tiskovini F 146. na sličen način, kakor je že v objavi št. 32-30 priobčen.
Edinice z malim staležem aktivnega pomožnega osobja lahko naroče posamezne legitimacije tudi na tiskovini »trebo-vanje«.
Seznami morajo biti v to svrho čitljivo in točno po tiskovini izpolnjeni, rubriki glede prejemanja draginjskih doklad in številka legitimacije pa ostaneta prazni, pri
čemur pa edinice posebno opozarjamo na S 9, tč. 5 in 6.
Olede slik, zneska po 10 Din za legitimacijo in odvajanja skupnega zneska se opozarjajo edinice na navodila objave 32-30.
V	primerih, v katerih mora uslužbenec za vozne olajšave priložiti potrdilo občine, opozarjamo, da se morajo predlagati eks-hibirana in od župana ali načelnika mestnega načelstva podpisana potrdila občine, kar sploh velja za vse aktivno in upokojeno osobje in vdove.
Edinice, katere imajo še v shrambi leta 1924 odvzete legitimacije aktivnega pomožnega osobja in rodbinskih članov, mo,-rejo iste predložiti v posebnem skupnem seznamu v podaljšanje in odpade seveda Plačanje pristojbine za nove legitimacije; Priporočljivo je predlaganje takih legitimacij posebno radi tega. ker zaloga novih rdečih legitimacij ni zadostna.
Ker direkcija še do danes ni prejela vseh naročenih ukoričenih rdečih legitimacij, naj se predlože ločeni seznami za črne in posamezni seznami za rdeče legitimacije.
Rumenili legitimacij za penzijoniste itd. ni sedaj še naročiti, ker glasom odloka G. D. br. 67646-30 še niso tiskane in more po citiranem odloku neaktivno osobje in rodbine potovati po novi režijski ceni in z brezplačnimi kartami na osnovi dosedanjih rudečih odn. listnih ličnih legitimacij.
Pom. direktorja: Inž. M. Klodič, s. r.
V	lažje razumevanje te okrožnice navajamo sledeče izvlečke iz pravilnika:
Ukoričene legitimacije in sicer črne s pravico do neomejenega števila režijskih voženj in tudi za brzovlak imajo: profesionisti, pisarniški dnevničarji. ki vrše službo služiteljev ter navadni fizični delavci, po treh letih neprekinjene službe.
Ukoričene legitimacije, in sicer r d e č e s pravico do neomejenega števila režijskih voženj in voženj z brzovlakom dobe: rodbinski člani gori navedenih.
OGLEJTE Sl
bogato zalogo vseh vrst kuhinjske posode, razne svetiljke za železničarje in še drugo v to svrho spadajoče blago, pri tvrdki
Stanko Florjantlž
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
Kdo se smatra za rodbinskega člana?
Kot rodbinski član se smatra:
a)	zakonska žena,
b)	zakonski, pozakonjeni otroci in pastorki do dovršenega 18 leta starosti, a preko dovršenega 18 leta starosti, in sicer najdalje do 25 leta starosti imajo pravico do voznih ugodnosti miošk i otroci, ako nađaljuiejo šolanje, če se uspešno uče, ali so pri vojakih v aktivni vojaški službi in ne zaslužijo mesečno več kot Din 500, ženske pa do omožitve, ako ne zaslužijo mesečno več kot Din 500.
Delavce opozarjamo na dejstvo, da kdor ima shranjene stare legitimacije iz leta 1924, lahko predloži dotične v prolongiranje in si s tem Prihrani Din 10 za novo legitimacijo.
Za hčerke predlagajte potrdila (da so doma brez posla, od njih vzdržane ali da njih mesečni zaslužek ne presega Din 500), izstavljena od županstva, ekshibirana in Podpisana od župana.
Dr. G. Plccollf lekarnar v Ljubljani, priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno
želodčno tinkturo
Naročitev dijaških letnih kart za šolsko leto 1930-31 in kart za vajence za dobo od 1. septembra 1930 do 31. decembra 1931.
Štev. 10455-1-30.
Po § 6. pravilnika po povlasticah M. S. br. 1344-30 dobi osobje, ki ima pravico do ukoričene legitimacije, za svoje otroke, kateri redno obiskujejo šolo ali se uče obrti izven kraja stanovanja, stalne brezplačne karte do kraja, kjer se šolajo odnosno uče obrti.
Te karte je naročiti s posebnimi seznami v dvojniku in sicer posebej za dijake in posebej za vajence: seznami naj imajo sledeče rubrike:
1.	tekoča številka,
2.	priimek, ime, zvanje uslužbenca (pri delavcih od kedaj služi, pri upokojencih koliko časa je služil),
3.	ime otroka,
4.	njegove rojstne podatke,
5.	zavod, katerega obiskuje odn. ime obrtnika, pri katerem se uči,
6.	progo,
7.	prazno rubriko.
Priloge: a) za dijake: potrdilo o obiskovanju šole in o prijavljenem stanovanju,
b) za vajence:	potrdilo učnega moj-
stra, vidirano od obrtne zadruge o trajanju učne dobe in o prijavljenem stanovanju.
Potrebo brezplačnih kart za brzovlake je utemeljiti s posebnimi prošnjami, ki jih je seznamo priložiti.
Šefi edinic imajo upravičenost potrditi.
Ing. M. Klodič s. r.
Pravilnik o voznih ugodnostih predvideva o temporernih kartah:
§ 6 odreja, da imajo vse osebe, ki imajo pravico do ukoričenih legitimacij (torej tudi delavci) pravico za svoje otroke, če redno obiskujejo šolo ali če se uče obrti (trgovine) izven mesta, kjer stanujejo, do stalnih brezplačnih kart za dotično progo, kjer se vozijo v šolo.
Te karte imajo žig »dijak«, odnosno »vajenec« in se izstavljajo na podlagi potrdil šolske oblasti, odnosno potrdila pristojne obrtne zadruge, da se vajenec res uči obrti. Dijakom se izdajajo karte za šolsko leto, vajencem pa za koledarsko leto.
Vsi aktivni železničarji, torej tudi profesionisti in delavci (ki imajo že 3 leta službe) imajo za svoje otroke, če hodijo v šolo ali se uče obrti izven službenega mesta, pravico do temporerrie karte. Naročite temporerke službenim potom.
Železničarjem v Sloveniji!
Obleka se nikjer toliko ne kvari, zmečka, zamaže, kakor na potovanju. Človek pride čestokrat v položaj, ko ne ve, kam bi se obrnil, da bi se obleko zopet popravilo in zlikalo. Da v bodoče ne bodete v skrbeh za Vašo garderobo, se poslužite prilik«, ki jo Vam nudi Wallet Expres v Ljubljani, da Vam obleko zlika za 18 Din, na željo kemično očisti, pošije in obrne, da zgleda kot nova.
Vsem železničarjem in drugim potnikom polagamo pažnjo na v tej številki našega lista ipriobčeni Inserat tvrdke Wallet Expres, Ljubljana.
Nabava kuriva.
Št. 6337-1-30.
Vsem službenim edinicam.
Udejstvilo se je, da so dobili številni železničarji v preteklem letu visoke količine kuriva in se lahko v mnogih slučajih sklepa, da so posamezniki odstopili kurivo, katero je prepeljala železničarjem: železnica deloma s popustom voznih cen, deloma celo brezplačno, drugim osebam — neželezničariem — kar je nedopustno.
Da se v bodoče veriženje s kurivom prepreči in da bodo izostale tozadevne pogoste res upravičene pritožbe »Trgovcev s kurivom«, odrejamo s takojšnjo veljavo sledeče:
1. Vsaka nabava kuriva — tako pri edinicah kakor pri »Nabavljalni zadrugi v Šiški« in njeni filijalki v Mariboru — se sme izvesti samo na podlagi »Dobavne knjižice za kurivo«.
Tako edinica, kakor Nabavljalna zadruga vpišejo v dobavno knjižico točno dan naročila in količino premoga in drv, pri čemur se mora strogo paziti, da se v dobavni knjižici navedeno količino, katera pristoji lastniku knjižice, ne prekorači.
Ravnotako ne sme pisarna za vozne olajšave izstaviti železničarjem nobene uputnice za kurivo, ako jim niso predložene s trebovanji vred tudi dobavne knjižice, in morajo tudi vozne olajšave vpisati v dobavno knjižico količino, za katero se je uputnica izdala. Tudi pisarna za vozne olajšave mora pri izstavljanju uputnic paziti, da se v dobavni knjižici navedeno količino ne prekorači, pri čemur morajo paziti na event. pri Nabavljalni zadrugi ali službeni edinici že dobavljeno kurivo.
2\ Ako ne bi zadostovala pri kakem večjem gospodinjstvu s številno družino in velikem stanovanju normirana količina kuriva, mora v takem slučaju lastnik dobavne knjižice zadevo pismeno razložiti svojemu načelniku, nakar načelnik potrdi upra- I
vičenost primerne večje nabave kuriva, kakor je navedeno v dobavni knjižici. Na podlagi takega potrdila sme primanjkljaj posameznik naročiti ali pri Nabavljalni zadrugi ali pa prositi za uputnico. Te presežke morajo Nabavljalna zadruga ali pisarna za vozne olajšave vedno vpisati s iprimerno opazko v dobavno knjižico.
V dobavni knjižici morajo biti torej vnešene vse nabave kuriva.
Nabava kuriva se bo v bodoče slrogo kontrolirala in se bo neupoštevanje tega razpisa obravnavalo in kaznovalo.
Železničar, ki bo prodal premog, katerega je pripeljala železnica s ceneišo ali prosto vožnjo, privatnim strankam in bi s kurivom verižil, bo disciplinsko kaznovan.
Opozarjamo na to okrožnico vse železničarje, da si bodo pravočasno preskrbeli dovoljenje za nabavo večje količine premoga.
Po pravilniku sporednih prinad-ležnosti pripada namreč oženjenim činovnikom 3 tone premoga, oženjenim zvaničnikom, služiteljem in delavstvu 2 toni premoga, samcem pa po eno tono premoga.
Jasno je vsakemu, da te količine ne zadostujejo niti za pol leta. kaj šele za zimo. Kdor torej rabi več premoga, naj se obrne pismeno do svojega načelnika in naj utemelji svoj prošnjo z dejstvi (da je poročen, ima šoloobvezne otroke, večje stanovanje, odnosno da mora kuriti v več sobah itd.), pa bo dobil dovoljenje, da si lahko nabavi več premoga.
Novi pravilnik o voznih ugodnostih predvideva prost prevoz premoga in drv ter se glasi tozadevni predpis:
Prevoz premoga in drv.
Radi preskrbe s kurjavo za zimo imajo uslužbenci pravico do brezplačnega prevoza drv in premoga, in sicer:
a)	uslužbenci z lastnim gosno-dinjstvom 5000 kg;
b)	uslužbenci brez lastnega gospodinjstva 2000 kg.
To ugodnost zadobe uradniki, poduradniki in sluge po enem letu službe, vse ostalo osobje pa po treh letih neprekinjene službe.
Kdor si hoče torej premog sam naročiti direktno iz rudnika, mora zaprositi za pristojbine prosto nakaznico (za to ima službena edinica tiskovine) in prošnji priložiti dobavno knjižico za premog.
Cena perzonalnega premoga od 1. septembra 1930 dalje.
Štev. 2820-IV-30.
Od 1. septembra t. 1. dalje je cena perzonalnega premoga za eno tono trboveljskega kosovca Din 247.—.
Pomočnik direktorja: Ing. M. Klodič s. r.
Službene doklade od 1. avg. 1930 dalje.
V	dopolnilo razpisa štev. 34-30 se objavlja sledeče:
Za nakazilo razlike na službenih dokladah za čas od 1. avgusta do 30. septembra t. L, je predložiti v likvidacijo takoj posebne platne spiske (brez spiskov obn-stav), ki naj bodo razpredeljene in sestavljene kakor v razpisu štev. 34-30 odrejene.
V	rubriko 9 je upostaviti službene doklade za mesec avgust in september t. L, v rubriko 10 20% doklado, izplačano za mesec avgust t. L, v rubriko 26 pa razliko med rubriko 9 in 10.
Uslužbenski davek je zaračunati po čl. 95, tč. 2 razpisa 41-1-28, pri čemer naj služijo za podlago celotni mesečni prejemki uslužbencev, a prispevek za bolniški fond se računa v iznosu lHS% od razlike iz rubrike 26.
Od 1. oktobra t. 1. dalje je zaračunavati službeno doklado redno v platnih spiskih v rubriki za dosedanjo 20% doklado.
Kontacija službene doklade se glasi: »Račun stroškov po čl. 8 zakona o izmenjavi in dopolnitvi zakona o državnem prometnem osobju.«
Za direktorja: Dr. Fatur s. r.
Računanje rokov v zadevi zdravljenja in popravila zob.
Št. 3370-1. H. F.-30.
Centralna uprava humanitarnih fondov za državno prometno osobje v Beogradu jc poslala pod C. U. štev. 837-30 od 7. 6. 1930 na vse oblastne uprave sledeči razpis:
»Neka oblastna uprava je prosila za pojasnilo, kako se naj računajo roki, odrejeni po sklepu glavne skupščine bolniškega fonda z dne 23. in 24. marca t. I. v zadevi zdravljenja in popravila zob, ali se ima v primeru prekinitve službe pri ponovnem nastopu službe vračunati prejšnja doba službe ali ne.
Centralni upravni odbor je na seji z dne 6. 6. t. L sklenil, da se v roku 1 leta za plombiranje zob in v roku 5 let za pridobitev pravice do zobotehničnih del more računati samo doba neprekinjenega članstva.
Ce je torej član prekinil članstvo in se ponovno vrnil v službo in članstvo nadaljeval, se mu prejšnje članstvo ne more vračunati.«
Naročamo gg. šefom službenih edinic. da o tem dokazno obveste člane bolniškega fonda in da natančno in vestno izpolnijo podatke na tiskovinah obrazec b. f. št. 40 a) prošnje za zobozdravljenje.
Za direktorja: Dr. Fatur s. r.
*
Kontrola in evidenca bolnikov.
Št. 9007-1-30.
Kljub razpisu štev. 12 od 12. II. 1930 in naredbi od 21,. II. 1930 moramo konstatirati, da se evidenca in kontrola bolnih žel. uslužbencev zelo površno ter netočno vrši in da se v bolniškem staležu se nahajajoči žel. uslužbenci zelo malomarno, včasih niti na več tednov ne zglase pri zdravnikih, ki se tudi ne drže predpisov čl. 84 pravilnika za zdravniško službo.
Naročamo zato, da gg. žel. zdravniki vsakogar, kdor se v smislu čl. 84 pravilnika za zdravniško službo ne javi — vsaj posredno — 1 krat na teden pri njih v ordinaciji, črtajo iz bolniškega staleža in vrnejo zdravniško poročilo šefu pristojne službene edinice s pripombo, da je bolnik brisan iz staleža, ker se ne zglasuje. Šef edinice ima obvestiti boln. fond, oziroma tudi uslužbenca, da se mu ustavi hranarina, ako ima pravico do nje, in priobči zadevo event. direkciji v svrho nadaljnega postopanja.
Ta razpis je obenem z razpisom štev. 12 objaviti vsem uslužbencem z dostavkom, da so zdravniki dolžni črtati vsakogar iz zapisnika bolnikov, ki se ne bi pred-pisno zglaševal, ker bodo sicer zdravniki klicani na odgovor. Vsaka prijava pri zdravniku mora biti v kontrolnem listu potrjena.
Za direktorja: Dr. Fatur s. r.
*
Opozarjamo vse železničarje na to okrožnico, da se bodo, kadar so bolni, redno tedensko vsaj enkrat, javili pri železniškem zdravniku. Ako se n. pr. bolezen poslabša, ali bi obstojala nevarnost za poslabšanje bolezni, ako bi šel bolnik ven, mora to javiti zdravniku potom kake druge osebe. Kdor se ne bi redno javil, ga bo zdravnik črtal iz staleža bolnih ter izgubi hranarino, ako pa kljub vsemu še nadalje ostane doma, se izpostavi celo nevarnosti odpusta iz službe.
*
V izvozni sezoni se eksekutivnega osobja ne bo pozivalo na orožno vajo.
Ministrstvo vojne in mornarice je izdalo odlok Dj. br. 15.646 od 3. 7. 1930, s katerim je na prošnjo Generalne direkcije drž. žel. odredilo, da se eksekutivnega železničarskega osobja v času izvozne sezone, to je od 15. septembra dalje, ne bo klicalo na orožne vaje.
Železnic, glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani
je ustanovilo
glasbeno šolo.
S tem hoče nuditi delavstvu možnost, da se glasbeno izobrazi vsak, ki čuti potrebo do glasbe.
Preskrbljeno je za prvovrstne učitelje. Pouk se začne s 1. oktobrom 1930 in bo dnevno od 17. (5.) ure do pol 20. (pol 8.) ure.
Vabimo Vas, delavci in nameščenci, priglasite se in vpišite tudi svoje sinove najpozneje do 20. septembra v pisarni »Zarje«, Delavska zbornica, L nadstropje.	Odbor.
Zvezani delajo!
Ali delajo za zboljšanje položaja železničarjev, spremembo pravilnika, osemurnik? -
Ne!
Boj bijejo proti raznim nevarnostim, odkrili so klete sovrage na vseh straneh in sklicali so »ogromne« shode v Ljubljani in Mariboru (udeležba po 100 oseb) in sam njih veliki »gromovnik« se je povzpel na govorniško tribuno ter udrihal po internacionalcih, neželezničarjih, delavskih zbornicah in nemčurjih in ne vemo še kakih sovragih.
Sprejete so bile ostre resolucije ne za boljši košček kruha» marveč resolucije, ki pozivajo na boj proti onim, ki ne trobijo v njih rog, grozeč jim z vsem najhujšim.
Pustimo Vam veselje, gromovniki, le tepite, hujskajte in grozite! Bič, ki ga obetate danes onim, ki so Vaše mahinacije spregledali in ki se v trumah odvračajo od Vas, bo enkrat z vso silo vsekal Vas same nazaj!
Gospodje! Ne bodo se več povrnili časi, ko so posamezniki nosili na direkcijo knjige polne imen na pr. delavstva v delavnici Maribor, podčrtanih rdeče, zeleno ali plavo! Ne bodo več prišli časi, ko ste odločali, kdo sme biti na železnici ali ne! Še je svobodno, da posamezniki pišejo ovadbe! In na žrtve ovadb bodite ponosni! Zavedajte pa se. da ima vsaka palica dva konca in da zadnji udarec hujše boli!
Da zaključimo enkrat za vselej polemiko z Varni (ker naš list je strokoven list, ki mora obravnavati težnje železničarjev in ne moremo kar po cele strani porabiti za prek-lanje z Vami), izjavljamo, da bo naš Savez tudi v bodoče skrbno in z vsemi svojimi močmi delal za zboljšanje položaja železničarjev, da pa bo posvečal tudi vso svojo pažnjo razvoju državnih prometnih
naprav, kakor tudi naprav privatnih ustanov, ker smo prepričani, da čim bolj bodo prosperirala podjetja in bila v redu, tem lažje se bomo za osobje borili za zboljšanje njih položaja.
Vi pa bevskajte in napadajte! Če so Vaši člani s tem zadovoljni, je to njih zadeva, mi pa se odslej ne bomo za vse Vaše napade prav nič več zanimali in tudi ne na nje odgovarjali. Povemo Vam za konec debate le to: Božji mlini meljejo počasi — a sigurno!
Prišle bodo volitve v Mariborsko podporno društvo, v bolniško blagajno, v nabavljalno zadrugo ter volitve delavskih zaupnikov in prepričani bodite, da Vas bodo železničarji tu na celi črti obsodili! Le napadajte! Železničarji Vam- bodo ob prvi priliki na vse to primerno odgovorili!
Železničarski koledar za leto 1931.
Kakor vsako leto, bomo izdali tudi letos žepni koledar. Koledar bo vsebinsko zelo bogat ter bo za vse železničarje izredno važen, ker bomo v koledarju objavili izvlečke vseh važnejših predpisov in zakonov, zlasti iz vseh pravilnikov in zakonov, ki so bili letos na novo u-zakonjeni odnosno spremenjeni.
Koledar bo vseboval daljše izvlečke: zakona o držav, prometnem osobju, novega delavskega pravilnika, novega pravilnika o voznih ugodnostih, predpisov o bolniškem in nezgodnem zavarovanju, predpisov sporednih prinadležnosti, signalnega pravilnika in predpisov o izpitih. Še dosti drugega strokovnega materijala bomo objavili poleg običajnih tabel, tarif in pristojbin. Enako bomo objavili vzorce za sestavo raznih prošeni itd.
V koledarju boste torej našli nasvete in pouk v vseh važnih zade-
vah. Zato pozivamo že danes vse funkcionarje in zaupnike ter vse organizirane člane, da opozore na ta železničarski koledar vse železničarje, da ne bi morebiti kupovali manjvrednih koledarjev, ampak naj vsi počakajo na naš koledar, ki jim bo zanesljiv svetovalec in bodrilec.
Mariborska železničarska oblačilnica.
Gospodarska poslovalnica žel. osobja, Maribor, Aleksandrova 45, nasproti gl. kol.
Sporočamo železničarjem v Mariboru in Štajerski, da smo se s 1. avgustom t. 1. osamosvojili, ker hočemo nuditi našim železničarjem čim boljše blago po nizkih cenah ter po najugodnejših plačilnih pogojih.
Tako smo že za jesensko in zimsko sezono nabavili veliko izbiro vsakovrstnega angleškega, češkega, belgijskega in drugega blaga, na primer:
Moške double od najcenejših do najboljših za zimske suknje ali kratke suknjiče, prvovrstne palmerstone in velourje za črne suknje itd.
Prejeli smo že tudi večjo količino moških Stolov n. pr. la. angleške kamgar-ne, črne, modre in v drugih modnih barvah, marengo za elegantne salonske obleke, toskine, meltone, ripse, covercoate, športne ševijote, prave angleške kamgarne in ševijote za modne hlače po jako nizkih cenah. Na zalogi imamo vedno tudi vse vrste hlačevine, žamete, velvete, fustiane (tajflcajge) itd., kakor tudi prave tirolske lodne, kamelharje v raznih barvah za pelerine ali hubertus plašče.
Kakor moško, tako hočemo tudi damsko zalogo čim bolj izpopolniti. Radi tega smo nabavili lepo izbiro damskega blaga za jesenske in zimske plašče, krasne volnene modne tkanine za kostume in obleke, kamgarne, ripse, popeline, gavardeine, satene v črni, modri in drugih modnih barvah.
Nadalje imamo razne svile:	pralne,
desinirane, surove svile, crep de chine v vseh barvah, crepp-maroken, taft, foulard itd., potem lepo izbiro pralnih baržunov, cefirje, razne tiskovine itd. po zelo nizkih cenah.
Dospelo je že veliko število raznih modnih štrapacnih ter pralnih čeških bar-hentov in flanel, rjuh in odej po najnižjih cenah. V zalogi imamo vedno odeje, gladke in rožaste od Din 160 naprej, kompletne garniture, prte za mizo na meter barvaste in bele, damastgradine in kanafase za prevleko blazin, rilete, gradine za žimnice.
razne brisače na meter, frotirke, platno za rjuhe irr kapne, beljeno in nebeljeno. Sifone, baliste, etamine, kontenine bele in ru-jave po konkurenčnih cenah.
Poleg imenovanega blaga je v zalogi vedno dobro izdelano perilo: srajce vseh vrst od najcenejših do najboljših, spodnje hlače, nogavice, damski in moški robci žepni in naglavni, ovratniki trdi in mehki, kravate, sukanec, svila za šivanje in za gumbnice ter velika izbira najboljšega prediva za ročno delo v vseh barvah (barva zajamčeno stalna).
Dobimo tudi vse vrste trikotažo in pletenine.
Ko dobite meseca oktobra pavšal za uniforme, Vas opozarjamo, da smo preskrbeli najboljše lodne in sukna po Din 75, 105, 120, 150, 165 in 200, Palmerstone, lodne in druga močna sukna za uniform, plašče po zelo nizkih cenah.
K uniformam kakor za civilne obleke dobite vso potrebno _ podlago, gumbe za službene plašče, krila, kokarde, žamet, trake srebrne in zlate po predpisih. Pustili smo delati tudi veliko število čepic za u-radnike, poduradnike in delavce. Cena Din 55, 60, 65, 70, usnjat ščit Din 75. Čepice so prvovrstno izdelane ter iz prvovrstnega blaga.
Uverjeni pa smo, da boste z našim blagom zelo zadovoljni.
Vse eventualne reklamacije in pritožbe prosimo, da takoj po prejemu blaga vpoš-Ijete na naš naslov.
Vse člane Saveza kakor tudi druge pa ob enem naprošamo, da kolikor mogoče vsakdo pristopi k naši zadrugi ter postane sodelavec naše zadruge.
Pristopne izjave kakor nakazila za kredit se dobe v prodajalni kakor tudi pri vseh predsednikih podružnice USŽJ. Gospodarska poslovalnica železn. osobja, Maribor, Aleksandrova cesta 45.
Štajerska hranilnica in posojilnica v Mariboru otvorjena. Že dolgo pogrešani denarni zavod, ki bi služil malemu kmetu in deiavcu, je bil te dni v Mariboru otvor-jen. V hiši Zadružnega doma na Rotovškem trgu 6 se nahaja lična pisarna tega novoustanovljenega denarnega zavoda, ki daje vsemu trgu tudi po svoji okusni zunanjosti povsem novo lice. Posojila se bodo dajala v prvi vrsti malim ljudem in sicer na menice po 10%. na vknjižbo po 9%. Vloge v tekočem računu po 5 in 7%, posojila v tekočem računu pa po 10 in 12%. — Resni časi silijo malega človeka k štednji. Štajerska hranilnica in posojilnica je predvsem radi tega ustanovljena, da privadimo široke plasti ljudstva bivše štajerske pokrajine na varčnost in radi tega je treba ta zavod toplo pozdraviti!
Lekarna Trnkoczy / Ljubljana / Mestni trg štev. 4
== Zdravila •
Poštni «ek. račun 10.755	na recepte vseh bolniških blagajn
Telefon štev. 2186
Točijo se v hotelu
Lluüljaoo, Si c. J
zajamčeno pristna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov iz otoka Prvič, Sepurine, Roko Vlahov. Opolo, črno in belo liter po 12 Din, čez ulico 1 D ceneje.
KLOBUKE
za jesen,
v najnovejših oblikah in barvah, ter razne športne klobuke in čepice nudi bogato založena
spicifea trgovina kioMov!
M. BOGATAJ
(prej Pok) Ljubljana, Stari trg 14
Cene zmerae!	Solidna postrežba!
Sprtjemajo se klobuki v pcpiavilo.
LIKonle
moške ul! ženske obleke
18 Din
ll!!l!!ll!llll!!!lllll!lll!lllllllll!!lllll!!llll!ll!i!!l!!llll!ll!lllll
Moško, damsko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito pošije, na željo napravi novo podlogo, tudi obrne, da je kot nova
Wallet Express,
Ljubljana, Stari trg 19
Železničarji, pozor!
Priporočam se za izdelavo
uniform
za železničarje ter za CIVILNE OBLEKE. — Cene zmerne!
Orosiou SLAPAR
Ljubljana
Kette-Murnova cesta
Pozor lovci!
Popravila orožja najceneje pri novootvorjeni puškarski tvrdki
V
Liubliaiia, Gosposvetska testa 12
Zraven restavracije Novi svet. Orožje, streljivo, ribarske potrebščine.
Železničarji!
Kupujte
pri
tvrdkah
ki
inserirajo v našem listu 1
Prepričajte ZOBKI ATELJE
se,	BEVC JOŽKO
M. Keše
Ljubljana, Linhartova ulica št. 3
umetni in trgovski vrtnar! Vedno sveže cvetje; izdelava svežih in suhih vencev.
da kupite vse manufakturno blago najcenejše in najboljše pri tvrdki
Ivan Krošelj
Kette Murnova c. 15 In Zaloška cesta SL 8
Ljubljana, Gosposvetska cesta 4-1.
(nasproti Kneza)
Sprejema
od pol 9. do pol 13. (pol 1.) in od 14. (2.) do pol 18. (pol 6.) ure.
Po naročilu sprejema tudi izven navedenih ur. Cene zmerne.---------Telefon štev. 3296
NAZNANILO!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila v Ljubljani na Dunajski cestM»L 37
VINOTOČ
IN ZAJUT8KOVALNICO,
kjer bom točila pristna Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Priporočam se za obilen obisk
Marija Antlcevic
veletrgovina z vinom Dol. Logatec.

HnMte «wie nrilmmhe
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
«lose obrestujemo po rio
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik In izdajatelj. Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.