. PoStnlna pavSaTIratii.. Leto fV„ štev. 82 V Lfublfant, sobota dne 7. aprila 1923 Posamezna ttev. stana 10la tehtla ob 4 »|utr«|, Stane mesečno 12-50 Din za inozemstvo 25-— a neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: LJubljana. Preiernovs nI. št M. Telet it Podružnice: Maribor. Barvarska aLL TeL št. 22. Celje, Aleksandrova fc Račnn pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 6. aprila. Vse premalo proučujemo in prepovršno ocenjujemo Italijo, kadar govorimo o političnih in gospodarskih razmerah v sredn.fi Evropi. Gladek po-klon, sladka beseda pri nas lepo mesto najde — kakor da smo živijenski romantiki, ne pa realni politiki. In vendar je šla čez na« svetovna vojna in smo doživeli ustanovitev lastne dr-šave. Novonastali položaj po vojni nam Je pokazal pot v skupino Male antan-te. katero smo osnovali skupno s Češkoslovaško in kateri se je pridružila tudi Rumunija. Z zavistjo je gledala Italija na to tvorbo že takoj ob njenem rojstvu. Vedela je dobro, da bo skupina v Mali antanti trden jez, ki ne bo pustil italijanski državi do prevladujočega vpliva v nasledstvenih ¿rž a vari srednjeevropskih. Na letošnje velikonočne praznike se je mudil v Rimu avstrijski zvezni kan-selar dr. SeipeL Potoval je v Italijo radi internih zadev svoje republike. Obiskal je papeža, pa tudi nacijona^ lističnejra papeža povojne Evrope — gosp. Mussolinija. Pravijo da sta bila -i medsebojnimi razgovori zadovoljna «ba, Mussolinj in SeipeL Ako ee razglaša, da je gosp. Seipel potoval v Rim izključno radi notranjih vprašanj Avstrije, ne bodimo naivni in ne mislimo da se ob tej priliki ni govorilo tudi o zunanjepolitičnih problemih srednje Evrope. Mttssolini dobro yč. ka j hoče. in ne pod vzame niti_ najmanjšega koraka v prilog državi, o kateri je v dvomu, bo Ii z dušo ;n telesom služila koristim Velike Italije, ki je končni cilj fašistovskega aokreia, V Rimu se je torej nedvomno govo-' nlo tudi o zunanji politiki Avstrije j ter o njenem stališču do Male antan-ie. Avstrija je za nas važna radi svoje sreografične lege med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Med obe državi je zakajena kot klin. Italija ta klin še trdneje zabija med nas in Čehe. Koridora ned nami in Čehi noče — ker bi s rem izgubila na vplivu gospodarsko ;n politično. Ako bi prišlo med Jugo-ilavijo in Češkoslovaško do direktnega spoja, bi morala Italija za vedno umakniti prste 6voje cezarske roke xl srednjeevropskega problema. Zato ruje in spletkari proti nam ter anga-?ira za boj proti nam tudi Horthvjevo Madžarsko. Cilji fašistovske Italije izven njenih Sej so skozinskoz ekspanzivnega mačaja. Odtod podrobno in potanko italijansko zanimanje za notranje prilike v naši domačiji. Uspehi naših separatistov so obenem uspehi Italije, ki nima ne premogovnikov, ne goz-iov in ki z vztrajno pohlepnostjo sega 30 naši zemlji. Kako lepo in pa koristno bi vendar bilo gospodariti tudi ■>d Postojne do Št. Rja! Rim in Trst bi se tega neizrečeno veselila. Italiji ne M manjkalo ne lesa. ne premoea. Trst bi vnovič zacvetel, bil bi rešen na račun Slovenije in s pomočjo z Italijo direktno spojenega Dunaja. Tudi Prasra bi se potem morala naslo ilti na Italijo. Skratka, stari časi da-ieS segafočeza rimskega imperija bi se resnično obnovili. Na severozapadu ianašnje Jugoslavije razbremenjena [talija bi se lahko popolnoma posvetila ekspanzivnim ciljem na vzhodnem Jadrann. kamor je italijanski volk že itak stopil v trenutku, ko ie dobil Za-:Ier. Za Italijo bi nastopili časi medu in mleka in preko odžagane slovenske veje jugoslovanskega debla, bi Italija korakala dalje na srednjeevropski -everovzhod. Nastale bi komplikacije, ki bi docela izpremenfle sedanji položaj. Da se to niti zdaj, niti kdaj pozneje ne zgodi, je odvisno rs! nas samih. Po odhodu gosp. Seipla iz Rima so se razširili glasovi, da namerava italijanski premier sklicati konferenco na- Slab odziv demokratov na radikaiske vabe RADIKALCI ŽUGAJO S SAMORADIKALSKIM REŽIMOM. Beograd, 6. aprila, g. Vlada se je I le malo simpatij Pri demokratih. Ve- odločila. da pred prazniki ne sklepa o tem. kako bi se našel izhod iz današnje situacije. Ker je danes tudi Veliki petek, ki je pri pravoslavnih največji praznik, je v političnem življenju zavladal popoln zastoj. Večina poslancev, ki so prišli po volitvah v Beograd, se je za praznike vrnila zopet domov. Listi glede notranje politike ne pišejo v zadnjih dneh skorai o ničemur drugem, kakor o možnosti in izgledih radikalsko - demokril-.ke koalicije. Z ozirom na te vesti, ki jih spravljajo v javnost z veliko energijo baš oni radi-kalski krogi, ki ne vidijo drugega izhoda iz nesrečnega položaja, kot da bi jih rešili toliko osovraženi demokrati. se je Vaš dopisnik informiral na merodajnem me^tu ter dobil obvestilo, da so radikalci v resnici že poskusili priti v stik z demokrati «Brezob-vezni razgovori» s poedinimi demokratskimi poslanci nai bi jim služili kot pričetek dogovorov za vstop v koalicijo. Radikalci težijo za tem. da se napravi radikalsko - demokratska koalicija, ki naj bi omogočila redno parlamentarno delo. Ako bi demokrati odklonili vabilo za koalicijo, žusrajo radikalci, da «o tudi sami pripravljeni cči po skrajnih sredstvih, da rešijo si- čina demokratskih poslancev, ki so bili te dni v Beogradu, se je z vso odločnostjo izjavila proti sodelovanju z radikalci. Odklanja se celo radikalsko - demokratska koalicija za novo volilno vlado. Prihodnji četrtek se vrši plenarna seja demokratskega kluba in šele na tej so bo zavzelo stališče v teh vprašanjih. NOV RADIKALSKI ODPOSLANEC PRI RADIČU. Beograd, 6. aprila. 1. «Novi List» Nov francoski načrt za sporazum z Nemčijo ZNIŽANJE REPARACIJ. — USTANOVITEV PORENSKE REPUBLIKI V OKVIRJU NEMČIJE. — MIROVNI PAKT. pa bi zahtevala za Porensko republike mednarodno policijo in francoske straž« na križiščih za čaj. ki ga predvideva* pogodbe. Ix>ucheur ee je danes razgorarjal z angleškimi vladnimi krogi in londonski li sta trdijo, da bo nesel s seboj domo* vtis. da sta angleški in francoski vidD doka; zbližana. NEMCI ODKLANJAJO TUDI TA NAČR1 London, 6. aprila, j. Berlinski poroče valeč najvažnejših londonskih listov po udarja v raznih brzojavkah, da je bi Loucheurjev načrt, ki so ga priobčili vCe raj tudi berlinski večerni tisti, v Nemčij zavezniški dolgovi v Ameriki in angle- j neugodno sprejet in splošno zavržen \ ški krediti zaveznikom za vojne, kar bi . Nemška vlada sumi, da znači Loucheu: I dalo skupno 50 milijard zlatih mark. j jev načrt le past, s katero hoče odcepi London, 6. aprila, 1. Misija Loucheur-ja v Londonu in načrt, francosko-nemške ga sporazuma, ki je bil očividno pod njegovim vplivom objavljen v včerajšnjem «Daily Telegraphu». se spravlja v zvezo s dejstvom, da si Francija želi čimprejšnjega sporazuma z Nemčijo, ker sicer vprašanje reparacij ne pride z mrtve točke naprej. Po tem načrtu, ki je najbrže načrt francoske vlade same, naj plača Nemčija za reparacije 26 milijard zlatih mark, ki poroča!" da je poslanecVelimir' Pono-'«porabijo večjidel za obnovo poruše-vid. bivši načelnik kabineta ministr- j mh ozemelj. Na ta način bi dobila Fran-skega predsednika odpotoval v Za- c'Ja največji del znatno reducirane vso-greb. da se pogaja z Radidem. !te- v breme Nemč'ji 58 1)0(10 šteli tudi RADIKALSKO GLASILO O KOALICIJI Z DEMOKRATL __________________ ______ ^ __________________________ Beograd, 6. aprila, r. Današnja; yemjki indnstrialci bi morali dati znat- ' ti Porenje od pruskega vladnega !n po «Tribuna» objavlja izjavo člana radi- na jamstva. nemška vlada pa je že itak j Htičnega vpliva; Nemčija tudi noče ni kalskega glavnega odbora, da vesti nekaterih listov o pogajanjih med radikal! in demokrati niso točne in resnične in da vlada do danes ni stopila v 6tik z nobeno stranko, tudi z demokrati ne. da pa bo vsekakor po praznikih prišlo do pogajanj a demokrati. Tedaj se pričakuje, da bo prišlo do koalicije na novem omejenem delovnem programu, ki bo obsegal izvedbo najnujnejših zakonov, zlasti onih, ki tiiaeijo. Navzlic temu je za koalicijo i so potrebni za realizacijo ustave. Ruski afroni proii zapadni Evropi ZASMEHLJTVA ODKLONITEV INTERVENCIJ. — MOŽNOST PRE-KINJENJA DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV. Pariz, 6. aprila. L V dobro poučenih : donu veliko ogorčenje. Listi objavljajo krogih se trdi, da namerava poljska vla- \ ostre članke pioti boljševlkom. Odgovor da spričo usmrtitve prelata Bmkievicza,! sovjetske vlade na protest angleškega ki je bil Poljak, prekiniti diplomatske od- i zastopnika v Moskvi označujejo kot ne-nošaje z Rusijo. sramnost Iz Moskve poročajo, da objavljajo sov. pristala na nadzorstvo nad nemškimi dr- j česar vedeti o nevtralizaciji ali Interna žavnimi financami ciorsalizacijl niti ne o zastražen Ju p« Kar se tiče teritorialne varnosti, bi | Zvezi narodov pod francosko kontrolo morala Nemčija podpisati pakt «de non Pripravljena pa je dati garancije zato-aggresione», ustvariti na levem bregu da se v Porenju niti železniška uprava sledstvenih držav v Rim. S kakšnimi nameni? Razpravljalo naj bi se baje o nedolžnih gospodarskih vprašanjih. A kdor količkaj pozna pogoje življenja, ve, da je baš gospodarstvo tisti temelj, na katerem sloni vsa politika. ^"aša orijentacija ne leži za Rimom, tenveg od Rima. Ako se moramo na '^osa nasloniti, oprimo se na Prago. Praga ni samo slovanska, ona je realistična, poleg vsega druzega svobodomiselna, ona je "naša najnaravnejša etapa od rimske gospodarske, politi?-ne. in, žaL tudi duševne odvisnosti našega naroda k pravemu elovanstvu in njegovi svobodi. jetski listi vest o usmrtitvi Butkiewicza s komentarji, v katerih se norčujejo iz držav, ki so protestirale proti usmrtitvi. «Izvestija» vehementno napadajo Anglijo, «Pravda» pa grdo sramoti Vatikan in papeža. V Moskvi so te dni odkrili zopet neki protirevolucionaren komplot in so aretirali na stotine oseb. Istotako v Petro-gradu. Revolucionarna sodišča obsodijo kar v pol ure na tucate oseb, večinoma na smrt Do včeraj ie bilo obsojenih na smrt v Moskvi 548 oseb, ki so bile aretirane zadnje tri dni. Zanimivo je, da pripada devet desetin obsojencev intelektualnim krogom. Nadaljevanje izgredov v Varšavi. Varšava, 6. aprila, j. Protižidovski Izgredi so se tudi včeraj nadaljevali. Prišlo je do večjih Incidentov in napadov, pod katerimi so trpeli posebno židovski trgovci. Več trgovin in izložb je bilo Iz-ropanih. Vojaštvo in policija sta morala energično intervenirati. Ogorčene v Londonu radi usmrtitve prelata Butkiewicza. London, 6- aprila, s. Kakor javlja «Berliner Tageblatt» Iz Londona, je usmr titev prelata Butkievvlcza vzbudila v Loo- Zakaj je bfl obsojen Butkiewicz. Varšava, 6. aprila s. Posebni poročevalci poljskih listov objavljajo podrobnosti iz obrambnega govora prelata Butkie-wicza pred sovjetskih tribunalom. Preiat Butkievvicz Je dejal med drugim: «Moj cilj je bil edinole obramba katoliške cerkve. Opozicija proti vladi ni bila moj namen. Vlada pa je obrambo cerkve istovetila s provokacljo vlade. Nismo bili tajna družba in naše organizacije so identične s katoliško cerkvijo vsega sveta. Kot dokaz za to služijo zapisniki naših zborovanj.» Državni pravdnik Je prekinil prelata z besedami: «Preiat laže!» Butkiewicz ie nadaljeval: «Nisem zarotnik, niti ne vodja kake zarote. Kar sem storil kot upravitelj katoliške župnije Sv. Elizabete, Je bilo to, da sem vzdrževal dve gimnaziji in obrtno šolo, v katerih so se podučevali in hranili delavski otroci.» Listi poudarjajo, da Je glavni vzrok za obtožbo prelafc bila neka brzojavka, v kateri je preiat Butkievvicz čestital leta 1918 ob priliki sestave prve poljske vlade. Na podlagi tega brzojava je sovjetski tribunal obtožil prelata kot inozemskega agenta In špiona In ga obsodil na smrt Rena «Zapadno porensko republiko», ki bi bila nova federirana država pod upravo Nemčije, a pod nadzorstvom Zveze narodov. Pod devizo .-de non aggressio- : dje s svoje strani ne» naj bi se ustanovila po možnosti tudi mednarodna zveza zapadnih držav. Po podpisu tega pakta, ustanoviti porensko republiko in po prejemu jamstev za reparacijska plačila bi Francozi izpraznili Poruhrje in vse zasedeno ozemlje še prej, kakor to predvideva verzaj-ska pogodba, ki je s tem načrtom itak že revidirana. niti tvornice ne uporabijo za vojaške na mene, seveda pa pod pogojem, da tu«F Francija in Anglija dasta slične garan LOUCHEUR 0 SVOJEM POTOVANJU Pariz, 6. aprila, s. Londonskemu poročevalcu «Petit Parisien» je izjavil minister Loucheur, da je bilo njegovo po to vanje v London zgolj privatnega značaja in da od francoske vlade ni imel na benega pooblastila. Hotel se je v oficiel-nih in političnih krogih le informirati o «Temps» se temu načrtu nič kaj ne upira, zahteva pa tudi, da se Nemčija slovesno odreče svoji protifraccoski politiki. Spričo dejstva, da se smatra pozicija Poinrarejeve vlade za dokaj omajano, je verjetno, da se na, podlagi tega načrta uvedejo pogajanja, ki bodo morda prinesla Evropi zaželjeni mir. Pariz, 6. aprila, L «Matin» piše danes, da Loucheurjev predlog ni Čisto v skladu z intencijami Pomcarejeve vlade, ker bi ta pristala na redukcijo nemškega dolga na vsoto 50 milijard le, če dobi od tega zase 36 milijard. Pomcarejeva vlada, pravi list bi se tudi ne protivila ugodnim pogojem za mednaiodno posojilo Nemčije v svrho plačevanja, vendar anglešk-jm naziranju. On za svojo osebe je prepričan, da vladajo med Anglijo in Francijo še vedno živahni prijateljski iti ki in da Anglija slejkoprej želi, da eo-deluje pri ureditvi mednarodnih vprašan; NOV INCIDENT V BOCHUMU. Bochum, 6. aprila, j. Pred pričetkoni današnje operne predstave v tukajšnjem mestnem gledališču se je dogodil neljuV incident V francoski loži se je pokazal general Orgov, nakar je publika zahtevala, naj general zapusti gledališče. In-tendant je odšel v ložo in opozoril generala na zahtevo publike, nakar je general s svojimi spremljevalci takoj zapustil prireditev. POGAJANJA Z ITALIJO. Rim, 6. aprila. !. V rimskih vladnih krogih do sedai še ni padla nikaka odločitev o nadaljevanju pogajanj z Jugoslavijo in tudi ne o dennitivnem stališču Italije glede reškega vprašanja. KONFERENCA O ŽELEZNIŠKEM VOZNEM REDU. Beograd, 6. aprila, r. Tekom tega meseca se bo vršila v Gružu pri Dubrovniku konferenca predstavnikov posameznih železniških direkcij in ministrstva pošte ter telegrafa, da se določi novi vozni red na železnicah, ki bo veljal od 1. Junija L I MEJNIKI MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO. Beograd, 6. aprila, r. Dne 12. t m. pričnejo postavljati mejne piramide na deflnitivnih me)ab med našo kraljevino in Madžarsko. Delo bo dovršeno do konca junija. NAPAD NA POINCAREJA. Pariz, 6. aprila. J. Danes predpoldne je Poincareja, ko je na trgu republike imel neko predavanje, neka komunistinja inzultirala in ga zmerjala z morilcem. Manifestantinja je bila takoj aretirana in je izjavila na policiji, da je ravnala iz prepričanja. Poincareja je pri odhodn velika množica ljudstva navdušeno pozdravljala. ITALIJANSKA ZUNANJE-TRGOVINSKA BILANCA. Rim, 6. aprila. L Finančni minister je včeraj objavil komunike, ki vsebuje statistične podatke glede italijanske zunanje trgovine v leta 1922. Iz teh podatkov je razvidno, da je imela Italija 1921 9 milijard deficita v zunanji trgovini lani pa le 6 milijard 400 milijonov in to vsled zmanjšanje uvoza in zvišanje Izvoza. NOVE VOLITVE NA ŠPANSKEM. Madrid, 6. aprila, s. Kraljevski dekret razglaša razpustitev kabineta. Nove volitve so razpisane na dan 29, aprila. RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM. NOV KLERIKALNI DNEVNIK j London, 6. aprila, j. V južnem Walesu V RIMU. j je izbruhnila stavka premogovnih delav- Rinj, 6. aprila, l VCeraj je začel tu iz- ! cev, ker so se pritegnili k delu neorga-hajati nov dnevnik «II popolo», ki bo za- nizirani delavci. V stavki je na polovi-stopal načela italijanskih klerikalcev. !ci premogokopov skoraj ena tretjina de-; Monakovo-Beograd se bo rabilo približali popolo» je glasilo dona Siurze, ki je lavcev. Vsled te stavke je preskrba no 9 ur. Potniki, ki bodo popoldne do-fianes faktični ^od^a italijanskih popo- ' Prednje Evrope s premocrom precej ogro- j speli z letali v Beograd, bodo imeli zve-laro*- žena. I zo z orient-ekspresom na Carigrad. Izgretii v Nemčiji Miinchen, 6. aprila. J. V Regensburgu je prišlo včeraj zvečer med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati do krvavega spopada, pri katerem je morala intervenirati policija. Pri tel priliki je bil neki socialdemokratski železniški pisar od policije ustreljen. Tudi iz drugih delov južne in vzhodne Nemčije poročajo o izgredih narodnih socialistov. Danes Je bil radi obdolžitve veleizdaje aretiran monakovski poročevalec demokratskega berlinskega «Borsen-Kurlerja» in socialdemokratskega «Vorwartsa» Franz Bnrkhammer. O tej zadevi čuvajo uradna mesta strogo tajnost Nussofini in tirsfski ftemsi Irmsbruck, 6. aprila, j. Južnotirolski nemški krogi so vzeli z velikim zadoščenjem na znanje, da je avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel o priliki svojega po-seta v Milanu načel tudi vprašanje juž-notirolskih Nemcev, Poudarjal je posebno, da so ti Nemci kljub novim državnim mejam ohranili svoj čut za pripadnost k nemštvu, in opozarjal na posledice, ki bi jih povzročilo vsako Nemcem sovražno početje na južnem Tirolskem. Mussolini je sprejel kancelarjevo izjavo z velikim zanimanjem in priznal, da popolnoma razume narodno čustvovanje na Tirolskem živečih Nemcev, ki jim je ob-ljubil vsestransko lojalnost. Mednarodni zračni promet Berlin, 6. aprila, s. Nemška prestolica postane poleti važno središče evropskega letalnega prometa. Uredile se bodo LJENINOVA BOLEZEN. London, 6. aprila, j. «Times» poročajo !z Rige, da sta oba špedalista ar, Štriimperll in dr. Nonne, ki zdravita Ljfc-nina in sta se vrnila te dni iz Moskve izjavila, da boleha Ljenin na neozdrav-liivem ohromenju, vendar pa se bo mogle njegovo življenje še dalj časa zavlečl Borza dne 6 spr. Zagreb, devize: Dunaj 0.1415 - 0.1424 Berlin 0.475 — 0.477, Budimpešta 3.3? — 2.35, Milan 497 — 501. London 4671 — 469.5, Newyork ček 99.50 — 100 Pariz 650 — 653, Praga 299.50 — 300.50. Švica 1847.50 — 1850. Varšava 0.24 — 0.2425, valute: dolar 97.50 — 98, avstr. krone 0.141 — 0.1415, češke 295, lire 491 _ 493. franki 648 — 651, efekti: 7 odstotno drž. investicijsko posojilo 69.70, Kranjsko deželno posojilo 86, Ljub. kreditna 240, Sla venska 108, Praštediono 1020 — 1025. Slov. eskomptna 150, Du-brovniška paroplovna 1150 — 1300, Trfc premogokopna 760 — 780. Beograjska borza radi Velike coa n» poslovala Curib: Berlin 0.0258, Newyork 544 London 25.41, Pariz 3p,75, Milan 27.05 Praga 16.25, Budimpešta 0.125, Beograd 5.425, Sofija 4.10, Varšava 0.0140, Dunaj 0.00765, avstr. žig. krone 0.0078. Dunaj, devize: Beograd 705 — 707. Berlin 3.33 — 3.63, Budimpešta 15.25 — 15.35, London 331.300 — 331.900, Milan 3521 — 3529, Newyork 71.050 — 71.200. Pariz 4644 — 4656, Praga 2127 — 2133 Sofija 544.50 — 545.50, Varšava 1.65 — 1.75, Curih 13.065 — 11095, valute: ac-larji 70.725 — 71.025. levi 523 — 527, nemške marke 320 — 150, funti 320.6(ri — 330.600, fr. franki 4585 — 4615, lire nastopne zračne proge: Kodanj Ham- 13487.50 — 3522.50, dinarji 700 — 704. burg - Berlin - Draždane - Praga. Berlin - Königsberg - Riga - Moskva, Berlin - Monakovo - Ženeva, Projektirana je dalje proga Lizbona - Riga, katere središče bo tudi Berlin. Monakovo bo točka, kjer s« bo odcepila proga na Balkan, ki bo šla preko Dunaja. Za progo poljske marke 1.45 — L75. Ieii 325 327, švte. franki 12.970 — 13.030, češkf krone 2120 — 2120, madž. krone 13.40. Praga: Dunaj 4.675, Berlin 15575. Rir. 170.25, Budimpešta 76, Pariz 221.25, London 160, Newyork 3420, Curih 631.75. Beograd 34.625. Berlin: Dunaj 29.52, Budimpešta 47S, MIlan 104.737, Praga 62.692, Pariz j 138.403, London 97.S79.6S, Newyork ■'21.022.3!. Curih 355.7S3. Beograd 20.857. LJubljana pod krivo palico 2e večkrat smo imeli priliko po-ndarjati, da takozvana «Zveza delovnega ljudstva» ni nič drugega. nego drugo ime za SLS, ki v Ljubljani ni mogla pri občinskih volitvah nastopiti pod lastno firmo. Vodje te čudovite skupine so v resnici ljudje, ki ne delajo in ne spadajo med «delavno» ljudstvo. Vsak korak novega občinskega sveta nas utrjuje v prepričanju, da imamo opraviti s klerikalnimi eksponenti in da so takozvani «komunisti» v tej skupini smo figuranti. ki se zadovoljujejo z dohodki in mesti ali pa še stremijo za gotovimi službicami. Veselje je gledati kako sedaj vse, kar vsled svoje nezmožnosti ni še pod krovom. skuša |>ri občini priti do kruha. Ta borba 7a kruhek in službiee je glavni nagih vsega dela novih klerikalnih zaveznikov. Zato |>a jih imajo klerikalci čisto v rokah. Občinski denar za klerikalne naprave, šolstvo v klerikalne roke. vam pa nekaj malih korit, to je bistvo pogodbe, na koji je klerikalizem zgradil «večino» z nekakim konglomeratom bivših socialistov in komunistov. Te dni je župan Perič, ki se je vča-dh štel za svohodomisleca, ki m:i je slalto postalo, če je videl «farja». poa sicer gladko prisega. kršil zakon? Klerikalcem gre za moč v višjem šolskem svetu in v ostalih šolskih za-stoj>stvih. Kakor zaverovano gledajo na razmerje moči v višjem šolskem svetu. Znano ero Lamoe žele vzpostaviti v novj obliki In ko se danes vrši v SLS notranji boj za vstop v vlado ali proti njemu, ie glavni predmet razprave, kaj bo z višjim šolskim svetom. Ali bodo v tem slučaju mogli izmenjati toliko članov s klerikalci, da pri darovanjih prodere «slomškarija»? Tu je pa ilo oko na zastopnika mesta Ljubljane: one Ljubljane, ki ima ogromno napredno večino, ki |>a je lani vsled znane zagrebške na-nakp prišla v roke klerokonunustov. Cosp. Perič je SLS takoj ugodil. Prodal je svoj bivši svobodomiselni program in dal voliti v višji šolski svet zastopnika krive palice. Kam je prišel soeijalizem? Bil je čas. ko je vodil kulturno borbo in rdeča zastava je bila obenem zastava svobode. Danes je hl.i|>ec klerikaliz-ma. To niso socijalisti. ani[>nk gnili oportunisti. ki radi par mest prodajajo načela. Izključenje večine ljubljanskega prebivalstva iz odsekov. otročja ponudba glede uprave «Mestne hranilnice», to so pojavi politične nezrelosti. Volitev v višji šolski svet pa je g r d o izdajstvo svobodo-m m Ol*S(>ill ko s sklicevanjem na to. da so zastopnik v šoNke korporacije že pravilno imenovani. Tudi dohro. gospodje Periči. Toka-ni in drugi najnovejši klerikalni po-magaei: s|«>znavarno va« dan na dan tu v Slov. goricah, Tvo Kovlč pri Sv. Križu pri Ljutomeru (ena služba se zopet razpiše), Josip \Vidmoser v Vuhredu, Adam Sardoč v St. IIju v Slov. goricah, Josipina Verčkova v Kamnici, Peter Ma-vrič v Framu, Antonija Jevšcnakova pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, Drago Ko-gelnik Pod Velko, Ivan Andrejčič na deški šoli v Studencih pri Mariboru, Franja Predan-Miheličeva pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Ana Krulčeva In Josipina Vitovijeva pri Sv. Marjeti pri Ptuju (eno mesto se ponovno razpiše), An tonija Cesarjeva na Ptujski gori, Nežica Mešiček-Mlakarjcva v Stoprcah, Ema Slejkova pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, Alfonz Mazlu v Pamečah, Alojzij Hofbauer v Hrastniku. Antonija Drobni-čeva v Laškem, Gabrijela Pukmeistrova v Smarjeti pri Rimskih Toplicah. Oddaja učiteljskih služb v Lokavcu in v Slivnici pri Mariboru se odloži. Predlog za nadučiteljsko mesto na Bregu pri Ptuju se vrne v svrho izjave. Ponovno se razpišejo učiteljska mesta pri Sv. Primožu na Pohorju, dve mesti v St. Janžu na Dravskem polju in v St. Ilju v Slov. goricah ter nadučiteljska mesta v Ljubnem, pri Sv. Barbari v Slov. goricah, v St. Janžu na Dravskem polju in pri Sv. Lenartu nad Laškem. Na predlog okrajnega glavarja dr. Karlina se izvrše volitve v disciplinarni senat za osnovno In meščansko šolsko učiteljstvo v bivši vojvodini Štajerski. Izvoljena sta bila ravnatelja A. Gnus kot ¿lan in L. Jelene kot namestnik. Nato se je rešilo 10 disciplinarnih zadev. Siste-mizira se služba stalnega kateheta v Dol. Lendavi, In ustanovi samostojna šola v St. Joštu (okraj Ljubljana). Slednjič se predlaga v upokojitev 17 učiteljev, oziroma učiteljic in en srednješolski učitelj. Nato zaključi predsednik sejo Jo državo. Zopet tn zopet ee potrjuje,] itv» pramen v rjnnijansxrar gieaa- da je klerikalizem uajvečja nesreča za lišču. Jutri v soboto bo v dramskem gle-Slovenee. Odgovor. Radió vztrajno apelira Esllog sff«re Hacker & SCny$ Kakor poročajo iz Beograda, so inšpektorji generalnega inšpektorata ministrstva financ, ki so vodili v Zagrebu preiskavo v aferi Hacker & Kraus predložili izkaz ministrstvu financ, ki je nato določilo nastopne globe: Adler i Biithler 300.000 Din, Schren-er i drug 300.000, Oto Vinski, direktor hrv. Eskoinptne banke SOO.OOO, Tekstil d. d. 300.000. Vinko Schön, borzni dis-ponent Hrv. Eskomptne banke SOO.OOO. Koloniale d. d. 300.000. Trgov. prom. d. d. 300.000. Milan Lichtenberg, borzni dis-ponent Hrv. Eskomptne banke 300.000, Lavoslav Sclnvarz. mošetar 300.000. Arnold D:amand, borzni disponent Hrv. Eskomptne banke 300.000. Fischer i Pollak 200.01)0 Albert Bier 150.000. Mirko Le-derer. direktor Hrv. Eske-mptne banke 150.000. Dragutin Fischer, direktor Hrv. Rskouiptn-j banke 150.000. Artur Gvoz-danovič. direktor Hrv. Eskomptne banke 100.000. Sinovi Jakova Brunnera 3UO.OOO, Schwarzenberg i Stern 300.000. Marko Schlesinger i dru? 300.000. A. Romano 100.000. Samuel Hahn 100.000. L. Grivičič 100.000. Ed o Gelb i drug 100.000, F.ksportno i importno d. d. 100.000. D. Hirsch! i drug 50.000. Ignatz Pessing i drug 50.000. F. Levitzkv 50.000, Marko Wolmuth i drug 50.000. Prevcdati i lloff-nr.ann 50.000, A. Rüchler na-1 j. 25.000. Narciso Mirkovič 10.000. Zavolšek 5000. na Davidoviča in računa na njegovo pomoč. Pri tem podirajo Radiča blo-kaški ILsti s histerično retoriko: «Kaj dela Davidovič?» Spletka je prozorna; Radič se boii državotvornega bloka, zato bi rad med demokratsko stranko zataknil klin. Zanimivejša je informacija «Riječi», da za to akcijo inspirira Radiča znani disident Tomica Tomlje-novič. Vsem tem spletkarjem pa je dala temeljit odgovor beograjska «De-mokratija». rekoč: Kogar zanima, kaj dela Davklovič, in kdor hoče 2 njim, naj pride v Beograd! + V Vojvodini, kjer so se radikal-ci prav posebno razkošatili, kažejo končno izgotovljeni volit veni rezultati par posebnih absurdov Radikalci so z nepopolno tretjino vseh oddanih glasov dobili celo |>o!ovico mandatov. Demokrati so dobili 4 mandate, Nemci |>a. ki imajo komaj 3000 glasov več kot demokrati, so jih dobili 7. Bunjevci. ki so trikrat slabši od demokratov, so dobili 3 mandate. Se težje ko demokrati so prizadeti socijalisti in r.einljoradniki. V vsem pa število oddanih glasov dokazujo, da Vojvodina ni nikaka radikalska domena. Podobna je «klerikalni» Sloveniji. Po svetu — Češkoslovaški iinnnčni zakon o zaščiti države. Češkoslovaški finančni minister in minister pravde sta izdelala zakonski načrt za zaščito češkoslovaške republike. Določila tega zakona so v prvi vrsti naperjena proti špekulaciji s francosko in ostalimi dobrimi valutami na škodo češkoslovaške valute. V zakonu so predvidene vse mere, da se zaščiti normalno trgovsko življenje. — Povratek italijanske znanstvene ekspedicije iz jugozapadue Eritreje. tov Italijanski listi poročajo, da se je te dni vrnila domov italijanska ekspedicija, ki je pred štirimi meseci odšla na raziskovanje neznanih krajev ju/ne Eritreje, italijanske kolonije v Afriki. Ekspedicija je proučila ozemlje Human v zemljepisnem, rudninskem, botaničnem in zoološkem oziru. Člani ekspedicije bodo rezultate njihovega raziskovanja objavili v posebni knjigi. — Hud mraz na Bolgarskem. Po poročilih iz Bolgarske je pritisnil tamkaj po vsej državi hud mraz. — V Rumuniji popoln mir. Beograjski rumunski poslanik Ernandi odločno zanika vse vesti o kakih nemirih na Ru-munskem. Položaj v državi se je po sprejemu nove ustave popolnoma razčistil. Parlament je sicer razpuščen, v deželi pa vlada popoln mir iti red. — Krvavi knietski upori v sovjetski Rusiji. Iz Kovna javljajo, da je prišlo te dni v Zitomiru v Ukrajini do velikih kmečkih uporov, ki so jih boljševi-ki krvavo zadušili. 340 kmetov je bilo obsojenih na smrt in takoj ustreljenih. dališču premiera Ogrizovičeve drame «Hasanaginlca» e članom zagrebškega Narodnega gledališča g. MihaJom Mar-kovičem kot gostom v vlogi Hasanage. Prva repriza bo v nedeljo dne 8. aprila, druga v pondeljek dne 9. aprila. Pri obeh reprizah gostuje g. Markovid. — V opernem gledališču bo v soboto premiera krasne Humperdinckove mladinske opere «Janko in Metka» z gdč. Thaler-jevo. gdč. Iiewiczevo, gdč. Kattnerjevo, gdč. Korenjakovo gdč. Saxovo, go. Smolenskajo in g. Cvejičem. Dirigira g. Jeraj. režisira g. Sevastjanov. Koncert opernega baritonista g. Aleksandra BaJahana, naznanjen za 3. aprila je preložen in se vrši definitivno 17. aprila v dramskem gledališču ob 8. uri zvečer. Spored je muzikalno velezanimiv ter obsega operne arije in izbor modernih ruskih pesmi. Mestno gledališče v Celju. V sredo dne U. aprila se vrši v Celju operetni večer članov zagrebške operete. Gostujeta ga. Marta Pospišil Ivanova in g»sp. Zdenko Knittl v spremstvu g. Oskara Smodeka, diriirenta zagrebške opere. V prvem delu večera se bodo izvajale arije različnih oper, v drugem delu pa 4. dejanje Bizetove opere «Carrnen» v sceni, kostumu in maski. Priieditev v abon-mann. Naši delegati za mednarodni kongres intelektualcev. Dne 5. aprila se je v Parizu otvoril mednarodni kongres umstven'kov. Jugoslovanski Savez državnih uradnikov je odposlal na ta kongres vseučiliškega profesorja Mil. Ando-r.oviča in podpredsednika Saveza Voji-na Curčiča. Slezak v Zagrehn. Dne 4. aprila je koncertiral v glasbeni dvorani v Zagrebu prosluli dunajski tenorist Leon Sle- SO&GlStVO Sokol I. v Ljubljani vabi svoje člane in članice k predavanju ki se vrši v soboto, dne 7. t m. ob 8. zvečer na Taboru. Predava br. dr. Pavel Pestotn.k: «Sokolstvo in javna vprašanja». — Po predavanju se bodo razdelile bratom in sestram diplome z lanske župne tekme. Zdravo! Sokolsko društvo Ljubljana I. vabi brate In sestre, da se udeleže skupnega obiska ljubljanskega muzeja v nedeljo, 8. t. m. ob 9. Zbirališče pri vhodu na Bleiweisovi cesti. Prosvetni odsek. Sokolsko drušvo Ljubljana II. poživlja vse svoje člane, ki tega še niso storili, naj pridejo v društvene prostore poravnat članarino, nakar jim bodo potrjene članske legitimacije. Društveni tajnik posluje od pondeljka, dne 9. t. m. dalje, vsak dan od 6. do 7. ure zvečer v društvenih lokalih na realki .Jezdili odsek Sokola Ljubljana poživlja brate jezdece k Izpitu v jahanju. Izpiti se vrše v si>boto, dne 7. t. m. ob 17. url, v nedeljo. 8. t. m. ob 8.30 in v pondeljek, 9. t. m. ob 17. v sokolski jahalnici na Bleivvcisovl cesti. Izpit morajo položiti vsi bratje do incl. 40. leta starosti pred komisijo. Starejši brati niso vezani na Izpit, ker jih komisija sama oceni. Brez potrdila o prestanem Izpitu ni nastopa. Zdravo! Objave * Kolo jugoslovanskih sester vabi na občni zbor, ki bo v pondeljek zvečer ob 8. v Mestnem domu. Dnevni red: Nagovor predsednice, poročilo tajnice, poročilo blagajničarke, eventualni nasveti in želje, volitev odbora. Članice! Vaša dolžnost je, da se udeležite občnega zbo-zak, čigar glas je bi! še pred leti prava j r3i kjer stavite lahko svoje predloge. senzacija. Pel je Pchubertove, Löwejeve in Straussove pesmi tei po eno Mozar- ! sM/crbotorcj danes, v soboto, ob tovo. Pucclnijevo in Verdijevo arijo. Za- ! rfnn,,, PoU-tr nerlvn se b< grebSka kritika ugotavlja lepo srednjo le VVasserlauf, Sterk, Zinaja I. Plaz- i znana dramatizacija dda «Hanice pot v poročila o krvavih pokoljih kmetov. Tak ; zerjano> Grdenič, Zinaja II. Kalin; rezer- ! nebesa» po motivih Gerliarda Hauptman- ! va: Koch, Koščevič, Pemč. Dospeli niso na. Friedrich, Dasovič in Zinaja I. Prišel pa je sedaj položaj v boljševiškl »deželi svobode — Zmaga komunistov na Holand- . Zorčič, ki igra danes v tekmi s Pri- niška zbornica , skem. Na velikonočno nedeljo in v pon- ,norjCm v golu. Friedrich, Dasovič in Zi-1 mesto konceptn Minister je odredil, da se morajo glo- ; deljek so imele holandske delavske stran ; naja | dospejo danes ali jutri, da nasto-j deli najprej za leto dni prov takoj ¡/.tirati. Kakor je razvidno, so ke kongres, ki ie odločal o smeri so- „¡in u »M.-mi nrnti Iliriii li-mnšnia trkma ! intnm 300 Din r.a mesec in geant + Amputacijo je javno mnenjp od lofno odklonilo, edino beograisko j riz znani ruski veleindustrijalec Putilov «Vreme» se še nadalje bavi z njo. Celo v posebni misiji sovjetske vlade. Ni iz-jStojan 1'rotič. ki je pred lotom prvi ključeno, da ostane Putilov stalno v Pa-| vrgel to krilatico na politično čarši- ri/.u kot zastopnik buljševiške Moskve, točneje in s tem dozarjate za oni bjiž-1z,,:lj v sv°iom «Radikalu» od-1 Putilov je bil za časa caristične Rusije nji dan, ko bo Ljubljana poinedla z vami. Seja višjega šolshsg? sveta Ljubljana, 6. aprila. Danes se je nadaljevala seja višjega šolskega sveta. Bila so na dnevnem redu imenovanja učiteljstva i? bivše Štajerske. Za nudučitelje so bili imenovani: Albert Jerin pri Sv. Lovrcncu pod Pre-žinom, Fran Mlinšek v Ponikvi, Janko Zel v Apačah, Avgust Rejec v Lokavcu. lakob Restnan v Mietlisdorfu, Metod Požar v Bočni, Fran l.užnik v Lnčalt, Kari Jakopec pri Mariji Snežni, Bruno Rozbaud v Limbušu, (služba za moško učno moč se ponovno razpiše, tropredlog za žensko učno moč se vrne okrajnemu šolskemu svetu v spopolnitev). Valentin Ivanuš v Framu. Stanko Lavrič pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, Oskar Zohiir v Ciikovcih, Josip Purkhart v Št. Ilju pod Turjakom, Ivan Klugler v Podgorju. Stalno so bili nameščeni učitelji oziroma učiteljice Franc Seručar v Št. Jurju ob juž. žel., Vladimira Olga Plevi >va in Lidvitia Kapferjeva v Ljuhčni, Franjo Roš in Marija Tevšičeva v St. Pavlu pri Preboldu. Štefanija Bojčeva v Petrovčah (eno mesto se ponovno razpiše), Franja Sotlar-Hrovatova na Polzeli, Anton Zdol-šek v Storah, Marijana 2el-Stepišnikova in Helena Setinova v Apačah. Antonija Ferjančičeva v Mietlisdorfu (mesto za učitelja na tej šoli se ponovno razpiše), Pavla Požar-Herbstova v Bočni. Rado Podiogar in Alfonz Zeilliofer na Ješki šoli v Konjicah, Fran Safarič in Amalija Velnar-Musarjeva pri Sv. Lenartu v SI goricah (eno mesto se ponovno razpiše), Elizabeta Jakcmec-Ličen Dri Sv. Ruper- anja. V federalističnih IMili je mi- eden največjih fabrikantov sel o amputaciji našla nevoljen od- ¡ orožja na celem svetu. mumcije in mev. čeprav se n pr. ¡»rojiairanda «človečanske republike» v bistvu krije z amputacij) Glu|>o je torej, meni-¡o demokratski listi, govoriti o ne-čom. kar i m s samo en efekt: da ko tisti sovražnikom, najn samim pa šk oduio. -)- Klerikalizem vede samo v propast Slovencev! Klerikalci so kot verni sluge Rinn in cesarskega Dunaja že od nekdaj prodajali pravice Slo vencev na korist svojih ultrumontjn-skih namenov. Samo. da jim je habsburški birič prepustil slovensko ljudstvo v svobodno poneunuievanje in iz-mo/gavanje, bili so nripravljeni na vsako izdajstvo svoj:-ga rodu. Noben Ust v svetovni zgodovini tli tako črn. ! so klerikalci kakor živino «rotiil! slovenske fante in može v prve strelske jarke za velenctašho ztnatro ter haK-burške trinoge. Sam ljubljanski škof Jeglič je blagoslavljal slovenske vojake pred odhoni na morišče ter ji!i tolažil s srečno in vzvišeno smrtjo. Na deset in lesettisoč pohabljenih vojnih invalidov, na desettisoč vojnih vdov in si rot vzdihu.k' danes v Sloveniji kot žrtev avstro - ogrskega moloha. ki ga ie z ne]>oi>isno vnemo podpiral in redil slovenski klerikalizem. — Danes rujejo klerikalci [>roti Jugoslaviji in delajo na njeno razkosanje samo zato. ker noče biti ta država sle|>o orodje rimskega klerikalizma. Za ljudstvo jn za •doveuski naro«! jim je toliko kot za lanski sneg. Vsak hip <0 pripravljeni prodati ¡vlovenijo, kakor so v Avstriji za klerikalizem pro-ilaiali Slovence. V Avstriji so razglašali da je narodnost greh. v Jugoslaviji pa z naroeLuostiiim boiem razdira^ — Eksccsar Viljem ločen od svoje Žene. Kakor poročajo «Evening News», se je bivši nemški cesar Viljem definitivno lačil od svoie žene, ki je odpotovala v Prusijo. Kakor poročajo, bivši cesar menda ni normalen. — Trinajst sam: morov v enem d\ c vu. Dne 28. marca se je v Berlinu ubilo oziroma skušalo ubiti, po poročilu berlinske policije, nič manj kot 13 oseb. Veliko pozornost vzbuja zlasti dejstvo, da se med temi kandidati smrti nahaja 9 mladih žen in deklic. Poročilo povdurja, da je pred vsem beda tisil laktor, ki žene toliko ljudi v smrt. Prosveia Ljubljanska drama. Sobota. 7.: «Hasanaginlca.. Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana Zagrebškega Narodnega gledališča. C. Nedelja. 8 : «Hasanaginica.. Gostovanje g. Mihajla Markoviča. Izv. Pondeljek. 9.: «Hasanaginlca.. Gostovanje g. Mihajla Markoviča. A. Torek. 10.: «Sirota Anka», spevoigra. Pevski zbori tnalih Slovenk. Prireditev «Splošnega ženskega društva». — Začetek ob pol Sesti popoldne. Izv. Liuhljanska opera. Sobota, 7.: «Janko m Metka». Izv. Nedelja, 8.: «SevIIjski brivec». Izv. Izv. Mariborsko gledališče. Sobota 7.: «Travlata». Izv. Gostujeta g. K n i t tel Iz Zagreba in g. Balaban iz Ljubljane. Nedelja, 8.: «Pri treh mhdenkah». Izv. Gostuje g. Sowi!ski iz Ljubljane. * Razpisana služba. Ttgovska in obrt-v Ljubljani razpisuje morjem v golu. Friedrich, Dasovič in Zi- i mesto konceptnega pristava, ki ga po- ' ' -----izorno z ad- z draginjsko pa lie-ainc skega | ustava. Prošnje je vložiti do 20. aprila. Št. Juri ob južni železnici. Družabno Prvak Lukscmburga C. S. Fola je v ; četrtek igral svojo prvo tekmo na Düna- j življenje v r.ašcin trga se je poživelo ju, in sicer proti VVackru. Tekma je kon- novoustanovljenim sak nskim orkestrom, čala neodločeno z 1 : 1. Igra l.uksembur- j V nedeljo, dne 8. t. m. se vrši v te'ovad-žanov je dokazala, da ne dosežejo gostje niči osnovne šole prvi koncert z razno-niti stopnje drugorazrednih dunajskih vrstnim koncertnim programom. Frijate-klubov. Da Wacker ni mogel doseči bolj- i |jj glasbe od blizu in daleč se r.a to pri- šega rezultata, je kriva le njegova ne-xlloCnost pred golom. V moštvu g 'Stov jatcljsko prireditev uljuJno vabijo. * Predavanje o «Tolminskem puntu» v bivši igralec Rapida. Spiejem Luksem-buržanov na Dunaju pa je bil nad vst prisrčen. Poleg športnih funkcijonarjev so se udeležili sprejema zastopniki vlade in mesta ter mnogobrojni športniki. Pač malo drugače kot pri nas. Sestcnek vseh nogometašev S. K. Ilirije v Ljubljani se vrši danes ol) 8. uri zvečer v sobi Športne zveze. Polnošte-vilna udeležba radi jutrišnjih in nadalj-nili tekem obvzna. se je odlikovala le obramba in v napadu i Bohiniski Bistrici. Podružnica društva .Soča. v Bohinjski Bistrici obvešča svoie člane, prijatelje ter Bohinjce sploh, da predava v nedeljo, dne 8. t. m. v restavraciji «Pri Becu» (Mencinger) gosp. Joško Cvik, ravnatelj poin. uradov^ v Ljubljani o temi: «Tolminski punt 1713». Na to velezan mivo predavanje vabimo tudi tovariše Jeseniške podružnice, ki imajo za to priliko zeb ugodno zvezo Začetek ob pol štirih popoldne. • Tečaj za obrino knjigovodstvo V Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti letos v iu-liju-avgustu tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani, ki bo trajal vse delovne dni ob večernih urah. Ker je " " tečaj še nekaj mest prostih, vabi uraa za pospeševanje obrti, da obrtniki, mojstri in pomočniki, prijavijo svo^ ua^-ležbo takoj, najkasneje P* ^ maja ra sicer ustm.no ali pisn.eno v pisa n urada. Dunajska cesta št. 22, da uobc prijavne listine v izpolnitev. • Pirhi neodrešenim malčkom. Metliška osnovnošolska mladina je darovala svoii-n neodrešenm bratcem za p.rhe 228 Din 75 Par- Srčna hvala darovalcem. zgojiteljem! Šah Lep šahovski dan so imeli včeraj ljubljanski šahisti, saj so imeli v svoji sredi kar tri mojstre: Sarajevčana Aszta-los, Zagrebčana Vukoviča in našega Vidmarja. Vsi trije so odigrali v lokalu ljubljanskega šahovskega kluha v Narodni kavarni več zanimivih in napetih kratkih partij, nakar sta igrala Asztalos in Vu-kovič po eno konzultančno partijo in sicer Asztalos proti Ferjanu-Kraglju, Vu-kovič pa proti Pieiferju-Furlaniju. Botba je bila napeta In je trajala pozno v noč; Vukovič je partijo dobil. Asztalosova je bila prekinjena in se nadaljuje danes. — Danes zvečer ob 8 prirede vsi trije mojstri veliko simultansko šahovsko produkcijo v hotelu «Bcilevue» (šišenski šah. klub). K produkciji so vabljeni vsi šahisti in ljubitelji šaha; kdor misli igrati, naj prinese šahovnice s seboj. Vstnp )e prost, zato smo uverjeni, da se bodo šahisti Ljubljane in okolice polnoštevilno odzvali vabilu in porabili res redko priliko, da vidijo na bojišču tri naše najboljše moistre. čast vz„ . • Dramatični odsek sokolskega društva na Viču vprizori v nedeljo 8. t. m. na večkratno zahtevo občinstva «Golgoto». Vstopnice so v predprodaji pri br. Je-ločniku v Rožni dolini in br. Uranu na Glincah. Začetek je točno ob 8. uri. * Podružnica Jugoslovanske Matice v Kranjski gori sklicuje v nedeljo, dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne, v hotelu «Razor», svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor. otnače vesti * Novi češkoslovaški konzul v Spl^u. Novi češkoslovaški konzul dr. Doložal v Splitu je te dni nastopil svoje službeno mesto. Dosedanji konzul Z. Konečnv je ž° zapustil Split, kjer ostane zaradi svoje koucilijant-nosti v najboljšem s;>oininu. * Kongres jugoslovanskih zdravnikov. Iz Subotice poročajo. da se bo počet kom septembra vršil tamkaj kongres jugoslovanskih zdravnikov. * Pobratimija med Orjuno in čet-niki. Na konferencah med direktorijem Orjune in odposlanci Udruženja četni-kov, ki so se vršile te dni v Splitu, ie bil dosežen pojioln sporazum med obema nacionalističnima organizacijama. Orjuna je po konferencah priredila v sredo zvečer na čast odposlancem Udruženja četnikov, ki so odpotovali v četrtek v Beograd, komerz, na katerem je priredilo občinstvo četni-kom velike ovacije. * Vprašanje kosovskega hrama. Po inicijativi tretje armijske oblasti v Skoplju se je lani pričela akcija, da t-e postavi dostojen spomenik kosovskim junakom na Kosovom polju. Po sebna komisija je določila kraj. kjer naj bi 6e postavila cerkev. Razen cerkve naj bi se zgradil tudi invalidski dom. Poverjenik agTarne reforme za kosovsko oblast je že privolil, da se odločeni kraj porabi za kosovski hram. Zadeva se je sedaj predložila ministrstvu prosvete, oziroma umetniškemu odclenju s prošnjo, da čim prej izvrši določeni načrt. * Kolonizacija Ovčjega polja. Pr> šli pondeljek je bil v navzočnosti državnih. vojaških in cerkvenih oblasti in ugleduih meščanov iz Štipa na svečan način položen temelj novp naselbine naših beguncev iz Riranj na Ovčjem polju. Nova naselbina se bo imenovala Butanja ter se bo polagoma preuredila v lepo selo. Začasno bodo naseljenci nastanjeni v barakah, dokler se ne zgrade hiše in gospodarska poslopja. * Dar profesorja Pupina. Znani ameriški bogataš Mihajlo Pupin, univerzi tel ni profesor v New Yorku, je poklonil 30.000 dinarjev fondu za ohranitev starih srbskih spomenikov. Profesor Pupin je rodom Srb. * Urnik inakedonstvujuščih z našega ozemlja. Izvrševalm odbor make-donstvujuščih je izdal naredbo vsem svojim članom, naj se nemudoma umaknejo z ozemlja kraljevine SHS. Do 22. t. m. morajo biti že vsi na Bolgarskem Naredbo je izdal znani ko-initski vojvoda Aleksandrov z motivacijo. da bodo makedonstvujušči pri bližajočih se volitvah na Bolgarsk-im razvili najživalincjšo agitacijo v notranjosti dežele na korist opozicijjnal-Rcmu bloku. * Italijanski odvetniki v Dalmaciji. Iz Beoirrada poročajo, da je na podlagi st. marsrheritsknga s]>orazuiiu vsem italijanskim odvetnikom v Dalmaciji |>oo pokrajinske ufir:ive o pobiranju posebnih občin-skih davščin v Mariboru v letu 1923 ter cei'ovnik stalrrh bakterioloških postaj. * Črne koze v Belikrajini. Kal or poročajo iz Belekrajiue, se širijo tamkaj čine koze, ki so baje zahtevale v Orib ljah že Sest žrtev. Boleztn se je pojavila tudi v Produ pn Metliki. * Posojilo za zgradbo pogrebnega zaroda v Ljubljani. Pokrajinska uprava 7.a Slovenijo .ie mestni občini ljubljanski do-volila najeti poleg Je dovoljenega poso- j jila 500.000 Din ie 1.5(10.(100 Din posojila ' za zgradbo mestnega pogrebnega zavoda. Posojilo se mora obrestovati iz lastnih dohodkov zavoda in amortizirati v kratkem roku. * Prihodnja nedelja v Mariboru obeta Viti zanimiva. Kot smo že poročali, se Pripravlja požarn hramba ob pril ki uve- nove avtnturbinske brizgalne k prvemu javnemu nastopu z nemško ko-mainlo v jugoslovanskem Mariboru. Ta-mošnia «Orjuna» pa je poslala gasilnemu društvu ¡n policiji protest proti temu nemško-naeionainemu izzivanju. Nemci so se prišli zato pritožiti in informirati na policijo, ie lahko nastopijo po mariborskih ulicah z nemško komando, na kar jih je policijski nadsvetnik dr. Ker-ševan pomiril, da to lahko mimo storijo, ker bo policija «pripravljena». Mariborski Jugoslovani pa So baje drugega mnenja in ne mislijo pripustiti nefenja nemško-nacionalnega' boja v jugoslovenskein Mariboru, četudi ga hočejo utihotapiti pod krinko nove brizgalne. Štajerski Slovenci ne morejo pozabiti, da so bile in so Se ravno požarne hrambe po spodnje-itajerskih nemčurskih gnezdih avantgarde germaaizacijs. Čudno. da hočeio še i i naše oblasti pripustiti nadaljevanje tega i renegatskega rovarenja in ga celo pod-| pirati, ko se celo sinočnia «Straža» zgraža nad nemškim poveljevalnim jezikom mariborskih požarnikov in zahteva uvedbo slovenščine. * Mezdno gibanje trgovskih nameščencev. G. Ivan Jelačin, veletrgovec v Ljubljani nam z ozirom na naš članek pod zori navedenim naslovom, priobčenem dne 31. aprila, ki smo ga priobčili bona fide po naših informacijah, sporoča, da v članku omenjena blagajničarka ni imela nazadnje mesečno 2400 K, ampak so znašali ujeni mesečni prejemki v zadnjem času mesečno 5200 K, torej dnevno 43 Din in ne samo 20 Din. * DIvjaštvo poslanca Zebota, «Slovenec» jo proglasil naše poročilo o napadu poslanca Zebota na mariborskem Glavnem trgu kot zlagano od začetka do konca. V resnici pa smo mi spopad Se veliko prernilo naslikali, kakor sve-doči to popravek, ki ga je poslal včeraj prizadeti g. Bauer «Slovencu»: «Po § 19. tis. zak. vas poživljam, da priobčite sledeči popravek: Napad na poslanca Zebota. Ni res. da je bil dne 3. aprila okoli pol 5. ure popoldne v Tatenbahovi ulici napaden poslanec Zebot od neznanega Orjunaša, res pa je, da je poslanec Zebot napadel mirnega pasanta stavbnega tehnika V. Bauerja s tem, da ga je sunil s tlaka, ga udaril s palico od zadaj in ga s pestmi tolkel po glavi. Ni res. da bi bil poslanca Zebota od zadaj udaril neznani moški z veliko silo po glavi. res pa je, da je poslanec Zebot Bauerja prav dejansko napadel in ga je Bauer z roko udaril šele v obrambo. Ni res, da bi bil Bauer grozil z velikim nožem, ki mu naj bi ga bil izvil mesarski pomočnik Tajnikar, res pa je, da Bauer ni imel nobenega orožja. Ni res. da je hotela množica Bauerja linčati, res pa je, da je to vpil poslanec Zebot. Ni res. da je zaslišanje ugotovilo, da je bil poslanec Zebot napaden brez povoda, res pa je, da je ugotovila policija, da je bil Bauer napaden brez povoda od poslanca Zebota. Ni res da bi bil storilec član Orjune in nosil ob dejanju orjunskj znak, res pa je. da on ni član Orjune in da ni nosil orjunskega znaka. Ni res, ila so se Bauerju ponujali Orjtinaši na policiji za priče, res pa je. da tega ni nihče storil. Maribor, 6. aprila 1023. Viljem Bauer». — Zebot tudi sam v sinočnji «Straži» popolnoma drugače slika dejanje kot ga je naslikal v «Slovencu». * Celjska mestna plinarna je lansko leto v jeseni upeljala novi sistem pridobivanja cenejšega plina z domačim premogom. Kljub malenkostnemu kon-sumirnnju plina krijejo mesečni dohodki izdatke tako. da je plinarna skoraj že aktivna, dočim je bila pri stari napravi približno za 50 odst. pasivna. Zal. da je konsum plina v zadnjem času silno padel dočim so režijski stroški znatno poskočili. V prcdvoji.em času se ga je konsumiralo 1(500 kub. metrov, sedaj samo 350 kub. metrov. Naravno je nada- j Ije. da gre pri tej uporabi plina večji kvantum v izgubo kakor pri večjem ali popolnem izraliTenju producirane množine. Vodstvo plnarne se je zaradi tega odločilo, da d;i brezplačen pouk vsem onim gospodinjam, v kojih stanovanjih so že plinovodi, na kak način se lahko plin pri kuhanju praktično in poceni upo rablja. Prijave sprejema vodstvo do dne 15. aprila. * Iz Slovenske Bistrice r.am poročajo: Odbor (Stalnice v Slovenski Bistrici se je v zadnji seji konstituiral ter izvolil za predsednika dr. Josipa Pučnika. V isti seji so je sklenilo, da se Se enkrat upri zori igra «Cigani», ki je žela toliko uspe. ha in sicer v soboto dne 14. aprila ob 8. urj zvečer ter dne 15. aprila ob 15. liri p poldne v gledališk' dvorani hotela «Beograd» Za predsednika nabavpalne zadruge državnih uslužbencev je bil po novno soglasno izvoljen davčni upravi teli Miroslav Pirkmaier. * BoPSevIkl v Beogradu. Detektivi uprave mesta Beograda so prijeli dva bo|'špviS ka agitatorja, ko sta dopotovala iz Bol garske in nameravala čez dalj časa iti na Madžarsko. Ko sta prišla v Beograd sta najprej naela stanovanje za mesec dni naprej. Ker je bilo njuno potovanje javljeno iz neke me/np postaje v Beo grad. ju je pričakoval na kolodvoru de tektiv in ju opazoval. Ko je videl, da sta si najela stanovanje, ju je spremil na policiV> k:er sta izjavila, da sta nameravala kot odposlanca sovjetske vlade Stu dirati naše prilike. Prot; obema je nve dena preiskava. Po njenih izjavah je so diti. da sta imela neko posebno misijo v naši državi. * Požar na Barju. V Ilovici na ljulv Ijanskem bar u je predvčerajšnjem pogo rel hlev tamkajšnjega posestnika Josipa Kadunea. Zgorelo je tudi vse kar je bilo v hlevu: rešili so le živino. Kako je po žar nastal, ni znano. * Požar v Vengšu. V gospodarskem nosh.pju posestnika Josipa Kralja v I Mengšu je v sredo zvečer izbruhnil po- j žar. Celo poslopje je pogorelo do tal: ! uničena ie bila krma in več poljedelskih , strojev. Požarna hramba je ogenj omejila in obvarovala ogrožena sosedna po slopja. Domneva se, da je zlobna roka zanetila požar. * Dota iz Amerike. Med na-šimi izse-lieniki v Ameriki je ostal v dobrem spo minu Mhailo Kragulievič. ki je bil ne-krliko let učitelj v ameriških naselivnnh. Ime! je dvoje otrok. sina in hčerko. Ko mu je umrla žena. se je z otroci vrnil v Bosno, kjer je kmalu nato umrl. V Ameriki je bil svoja otroka zavaroval za skromno vsotn. Od tega je Doteklo 15! Ilet. Nedavno Je nafe poelanlltvo v Wa- shingtonu javilo v Beograd, naj se iz-(sledita omenjena otroka ker je ameriška zavarovalnica izplačala za nju 20.000 dolarjev, to je približno dva milijona dinarjev. Otroka sta zavarovalnino že prejela. * Nesreča v hrastniškem kamenolomu. Iz Brastnika nam poročajo: V kamenolomu hrastniške kemične tovarne na Brni-ci je ponesrečil v četrtek dopoldne delavec Jože Sentjurc. Ker je kamen na vrhu dotičnega grička slabe kakovosti, odstreljujejo le spodnje plasti, tako, da štrli v višini 10 do 15 metrov neodstre-Ijena pečina kakor streha nad spodaj se nahajajoče delavce. Kos te strehe se je odkrušil in zadel Šentjurca, katerega so odpeljali težko ranjenega v bolnico. Menili smo, da bodo odslej nezgode v tem kamenolomu docela izključene, ker je prevzel nadzorstvo nad njim med hrast-niškim delavstvom tako «priljubljeni» in od Slovencev tako «spoštovani» prejšnji naš orožniski postajevodja, a vidimo, da smo se motili. * Čuden poslanec. Po Beogradu in dru gih večjih mestih Srbije se je od časa do časa pojavil neki slepar, ki se je izdajal za narodnega pos'anca dr. Dragu-tina Kojiča, ki mii je zelo podoben. Pod pretvezo, da zbira prispevke za spomenik padlim borcem na Gučevu, je osle-paril razne požrtvovalne patri jote za več deset tisoč Din in Izginil brez sledu. * Atentat na vlak. Piedsinočnjem so neznani zlikovci navalili na progo Knin-Spllt v trenutku, ko je imel priti tovorni vlak, kamenje. Vlakovodja je opazil pravočasno nevarnost, ustavil vlak in tako preprečil nesrečo. Oblasti so odredile preiskavo. * V vlaku okraden. Ljubljanska policijska direkcija je dobila dne 4. aprila ponoči br/.ojavno obvestilo, da sta dva neznanca na progi Sun.ia-Rrod ukradla nekemu Luki Somtarcu iz žepa 20.000 Din in nato izginila brez sledu. * Razne tatvine v Ljubljani. Služkinji Antoniji Repič v Cerkveni ulici je bila iz omare ukradena srebrna ženska ura in ovratna verižica. — V noči na 4. t. m. je bilo iz dvorišča mesarice Frančiške Cešek na Dolenjski cesti odneSeno za 2240 K perila. — Slugi Josipu Ovnu je neznan storilec dne 4. aprila izmaknil iz skladišča tigovlne Bahovec na Sv. Jakoba nabrežju dva suknjiča in Športno čepico. — Dne 8. aprila je bilo izpred trgovine Goreč na Dunajski cesti ukradeno uradnemu slugi Nosanu kolo znam-ke «Adler». * Čevlji domačih tovarn Pe!er Kozina & Ko. z znatnko «Peko» so na|-boljšl In najeeneiši. Zahtevajte lih povsod Glavna zaloga na drobno in debelo Uuhliana, Breg št 20 in Aleksandrova cesta št I. * Koncert v hotelu Tivoli v nedeljo dne S. aprila 1923. ob 15. do 19. ure. Godba Dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav D o 1 n i č a r. LJUDSKO-ZDRAVSTVENA PREDAVANJA. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani pripravlja javna ljudska zdravstvena predavanja na podlagi kinematografskih slik z lastnim kino-aparatom. Različne bolezni se čczdalje bolj širijo med ljudstvom čimbolj se razvija industrija in obrt. Prvo mesto med vsemi za-vzema jetika, ta ljudska kuga modernega časa. Pa tudi spolne bolezni in vse vrste drugih nalezljivih bolezni kužijo in ugonabljajo velik del prebivalstva. Vse varnostne odredbe, ki jih zdravniki In oblasti odrejajo, nimajo in ne bodo imele uspeha, dokler ne bodo našle razumevanja med ljudstvom. Kajti najvažnejši -hiitclj pri vseh odredbah za ornejiiev razširjanja teli ljudskih bolezni je ljudstvo samo. Ce ono razume, zakaj se predpisuje tako in ne drugače, zakaj se n. pr. v zaprtih prostorih ne sme pljuvati na tla, bo to tudi izvrševalo. Ce pa tega ne urneva, se mu zdi vse le se-katura in prazno besedičenje. Vzbuditi med ljudstvom razumevanje /.a javno zdravstvo, za varnostne predpise zdravnikov in oblasti, je mogoče le s sistematičnim poukom. Čim preje se '.ačne s tem poukom, tfmbolje. 2e otroka, ko shodi, je treba učiti na snago, nadaljevati je treba pouk o zdravstvu v šoli in potem v lavnem življenju. Uspehi bi pri tem sigurno ne Izostali. Marsikaj se je v tem oziru že storilo, pa ¿alibog še vedno ne zadosti, manjka delavcev in sredstev. Zdravstveni odsek si je stavil v program pusvetiti vse moči prosveti ljudskega zdravja prirejati v vseh krajih poučna zdravstvena predavanja s slikami na lastne Stroške. Zaveda se ogromnega dela, ki ga pri tem čaka, pa s sistematičnim in vztrajnim delom ter s pomočjo oblasti in posameznikov upa to izvršiti. Posebne pozornosti potrebujejo industrijski in obrtni kraji, ki so najbolj ogroženi, ker vladajo slabe socijalne razmere in je zbog tega pouk ljudstva tem najpotrebnejši. Načrt za organizacijo predavanj je že izvršen, podrobna organizacija se bo vršila sproti. Za ljubljansko okolico na pr. je predvideno trideset krajev, kjer naj bi se predavalo. V vseh teh krajih prevladuje delavsko ljudstvo ter mali obrtnik in kmetovalec. In ti so predvsem ena zemlja, kamor naj seme pade in vzkliic! Zdravstveni odsek poživlja vse, ki jim je blagor naroda na srcu — in blagostanje naroda je nemogoče brez njegovega zdravja — da ob času. ko bodo nazna- | njena predavanja, poskrbe za številno udeležbo. Gospodarstvo BOLGARSKA TRGOVINA Z INOZEMSTVOM. Bolgarska le sicer med večjimi sosedami naše države, a |e kljub temu naša trgovina z njo malenkostna. Po naših podatkih je znašal lansko leto naš izvoz v Bolgarsko komaj 0.45 odstotka celokupnega Izvoza, za naš lanski uvoz Iz Bolgarske še podatki niso znani, vendar gotovo ta uvoz ne more biti velik, ker je znašal tudi v I. 1921. Ie 0.23 odstotka našega celokupnega uvoza. Dve v tako pretežni večini agrarni državi, kakor sta Jugoslavija in Bolgarska, pač nimata mnogo takih produktov, katere bi mogli med seboj izmeniavati. Podatki o celoletni bolgarski zunanji trgovini v I. 1922. še niso uradno objavljeni: doslej so znani bolgarski uradni podatki le za prvih osem mesecev, kar sicer zadostuje, da si moremo vstvart-tl približno sliko o položaju bolgarske zunanje trgovine za cclo prošlo leto. V prvih S mesecih ie uvozila Bolgarska 183.579 Ion v vrednosti 2528 mililo-nov levov, a Izvozila 220.673 ton v vrednosti 2174 mitilonov levov; primanjkljaj trgovinske bilance za prvih osem mesecev znaša torej 354 milijonov levov, kar je razmeroma mala vsota, kajti v istem času predhodnega leta le znašal prlrr ijkljai še okoli 900 milijonov levov. Bolgarski gospodarski krogi celo Izražajo nado, da se bo trgovinska bilanca za 1. 1922. zaključila brez primanjkljaja ker relativno majhni primanjkllaj v prvih osmih mesecih pokrijejo lahko izvozni prebitki zadnjih 4 mesecev, kaiti ravno ti štiri meseci izkazujelo po navadi večji Izvoz nego uvoz. To upanje se opira tudi na zboljšanje leva tekom zadnjih 4 mesecev, kar da je povzročil po bolgarskem mnenju gotovo znaten Izvozni prebitek tekom tega časa. Seveda še to povollno stanje bolgarske zunanje trgovine ne pomeni, da živi bolgarski narod v blagostanju. Uvoz v lanskem letu je napram predvojnim letom tako nesorazmerno majhen, da se takoj vidi, da bolgarski narod v največji meri omejuje svoje tudi nujneiše potrebščine. Uvoz v I. 1912 je znašal 559.187 ton. v 1. 1914. 584.485 ton, v 1. 1921. 175.809 ton, v prvih 8 mesecih I. 1922. 183.578 ton (za cclo leto gotovo ne bo znašal nad 250.000 ton). Iz omenjenih omejitev je razvidno, da bolgarski narod zna varčevati In se omejiti na najskrajnejše, ako je potrebno. Bolgarska izvaža v glavnem tobak, rožno olje, kože, poljske pridelke, živino Itd, a uvaža v glavnem kovinske Izdelke, olja mineralna in za mazanje, lesni materljal In izdelke, tekstilno bla, go, papir, stroje, steklene, porcelanske in lončarske Izdelke, kolonijalno blago, kemične produkte snovi za kurjavo, itd. Bolgarske gospodarske razmere se po vojni, ki je deželi povzročila veliko bedo, vidno boljšajo; tudi industrija je v razmeroma lepem razvoju, tako da bo dežela potrebovala vedno manj inozemskih Industrijskih izdelkov. TR2NA POROČILA. Zagrebški žitni trg (5. t. m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450 — 455, koruza začasno suha 265 — 280, rž 400 — 405, ječmen za pivovarne 220 — 225, oves 275 — 290, muka pšenična «0» 675 — 700, «2 . 650 — 675, «<>» 625 — 650, za krmo 210 — 250, otrobi drobni 160 — 175, debeli 200 — 210. Tendenca mirna. Somborskl žitni trg. (5. t. m.) Dovozi niso obilni, tudi povpraševanje nI živahno. Pšenica 455 — 460, turščlca 255 — 275, oves 300 — 310. moka «0» 675 — 700, otrobi 170 — 175 Din. Tendenc* nespremenjena. = Posledice naše zaupljivosti napram italijanskim uvoznikom. Kakor doznava« mo, je bilo tekom lanskega in letošnjega leta več naših izvoznih tvrdk občutno oškodovanih, ker so brez zadostne garancije izvažale blago italijanskim nesolidnim firmam, ki sedaj enostavno ne poravnajo in celo sploh ne nameravajo poravnati svojih obveznosti. Nekatera naše tvrdke so prišle s tem v resne plačilne težkoče in celo konkurz. Na to mi le ponovno opozarjamo, da naj bodo naši izvozniki, zlasti oni, ki še niso izkušeni, skrajno previdni in naj se tozadevno informirajo vedno pri večjih in izku,-Senejših firmah. = «Vinaria», d. d. vinogradnikov v Ptuju ima dne 29. aprila ob 11. uri v družbenih prostorih v Ptuju prvi redni občni zbor. = Kupovanje Inozemskih deviz in va-Uit po inozemskih kopaliških posetnikih. Finančno ministrstvo je odredilo: Inozemski kopališki posetniki. ki niso prinesli s seboj inozemske valute, nego so z nakazilom iz inozemstva realizirali terjatev v dinarjih, smejo kupiti inozemske valute, ki so jim potrebne za povratek, in sicer: Oni inozemci, ki prihajajo iz držav z bol.išo valuto nego je naša. smejo kupiti do 600 valutnih edinic svoje države; oni pa. katerih valuta je slabša od naSe, smejo kupiti valute ali devize svoje države do 2000 Din, vse v mejah svoje svobodne terjatve v dinarjih. Prodajo valut in deviz mora prodajalec zabeležiti v vidirani potni list. = Skupščina vložnikov banke «Bohe-mla» v Pragi ae je vršila dne 4. aprila in je bila zelo burna. Došlo je pred 1000 oseb. katerih večina je zaradi pomanjkanja prostora v zborovalni dvorani mo-tala ostati ca ulici. Predsedujoči ravnatelj Mudra je ob početku skupščine izjavil, da je sekcijski šef Para nekemu zastopstvu vložnikov zagotavljal, da bo vlada storila vse za obvarovanje vložnikov pred škodo. V resoluciji, ki se je sprejela, zahtevajo vložniki, da vlada ukrene mere za zaščito vložnikov, ker da je soodgovorna za slabo gospodarstvo v banki. Istotako se protestira proti temu. da bi banka v prvi vrsti zadostila inozemske upnike, ter se zahteva, da se krivci poloma banke strogo kaznujejo. Na zborovale« je razburljivo vplivalo tudi to, da vladni zastopnik ni bil navzoč. Lastnik In Izdajate!) Kcnzorcil «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Lluhliant Psi, 6 tednov stare, naprodaj. Ogledajo se lahko Cesta na loko 4, Ljubljana-Trnovo. 567 Menili 'mežua slovenske in nemške stenografije iu »troiepisjs, se spre mo. Nastop tai-oj. — Lijstuuroeue pouudlio na upravo «Jutra» pnri «St. 5(io». 566 Vremensko poroči lo Ljubljana. 6 a -ril« ItfiH. Liuliliatm HO* m nid umnem K raj i>pay.i>vaujn Oil ¿rarui tlak /.racim lenieeraturn Veter Oldacuo 0-10 1'stlaviiie mm i,jtlt>l)llua Ljuliljaua Ljubljana /.»ureli . lieos;rad . iiuaj . . 1'raga . . UCD.OSt. . V l.juhlUn 7. i4. i\ 7 7. 7. 7. 7. tmrorm /ril 6 76ti 4 ioJ 8 /62 3 Vol 9 TbUK 757 8 niiji tem 5 5 90 5-8 50 40 2-0 -1-0 30 ner nižia. So iu*. viU. se», »«li. rt jug. fzh. n fzhod breiveira nce rzhai» on ?eč obl. pol obl. jasno oblačno ii več jasno oblačuo 5 31 zahaja Z '! ob 18-39 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubi oče, stari oče in tast, gospod ravnatel; zemljiške knjige v p. dne 6. aprila t.l. v 75. letu svojega življenja v Bogu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. aprila ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. V Kranju, dne 6. aprila 1923. Henrik Sabothv, major v Mariboru Dr. Beno Sahcthy, odvetnik v Kranju sinova Ela Saboihy, Inka SaboiIiy sinahi Leja Sabo!hy vnukinja 57S IftVTriflftffr^lift-'friiiiTiij •<•:': -4 M. Zevacos „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Rascasse se nakloni in pravi: «Spa-3ara k ljudem njegove eminence kardinala!» Mojster borenja se nakloni, pozdravi z mečem po vojaško in se obrne ter odide po stopnjicah. za Annais, ki Btopa pred njim. Obema se zdi, da je tako v redu kakor da je tako predvideno že od nekdaj, in da mora tako biti. Korakata med mrtveci, ranjenci, razbitki . . . Stopata čez mlakuže krvi. Korakata, kakor v sanjah. «Hej, semkaj, tovariši!» Straža pred vratmi kliče tovariše, ki pribite z vseh strani. S skokom sta Trencavel in Annais sredi ceste. Baklje od razbitih vrat sem razsvetljujejo temo in osvetljujejo čudoviti in naffli prizor, ki se odigTava. zadnji epični prizor današnjega večera. Mladenič in mladenka, drug poleg druzega. vsak s svojim Inečem, okrog njiju pa pošastne postave in žvenket in sijaj mečev. Bitka iznova završi in zabesni, toda le malo časa. Trencavel se bije, kakor lev. Čudovit je, nepooisen, nadnaraven kajti udarci, ki iih deli, krog. katerega riše njegov meč, vse to je le, da brani Annais pred napadalci! Trencavel niti ne misli, da bi kril sebe. On krije le njo! «Gospodična, jej pravi, nauk" za nauk! Hočete li lekcijo? To bo v mojo slavo!» «Poslušam!» pravi Annais. «Dobro toiej, krijte se! Konico držite nekoliko prenizko . . . Roko preveč skrčeno!» In sredi tumulta ji daje nauke, mirno, polglasno. Annais izvršuje njegova navodila isto tako mirno, hladnokrvno. točno. «Vežite . . . Dobro! Prestrezite ter-co, potem sunek naravnost!» Napadalec pade. «V prežo! . . . Hej. gospod, parite, padli boste! . . . Dotik, strezi! Zbogom! Ena, dve, sunek naravnost, evo!» Zopet padeta dva. eden zadet od Trencavela, drugi od Annais. Poplah, kajti takoj nato padejo zopet trije. Dva je zapored odpravil on, enega ona. Ostali pobegnejo. Poduk v sab- j pričakovati. ne meS v no&ieo in tudi ona stori takisto. Glas se ji sedaj nekoliko trese, ko vpraša svojega rešitelja: «Gospod, ali me hočete spremiti do palače de ChevTeuse?» In brez nadaljne besede se odpravita na pot. Poduk je končan, junaške sanje dosanjane. Ona je kraljeva hH, on pa samo nizek učitelj borenja . , , . _ XXXIV. Kralj Ludvik XIII. Kardinal Richelieu je vstal ïe za-rana. Kralj je nameraval oditi v Fontainebleau in je naročil kardinala že ob osmi uri k sebi. Njegova eminenca je vso noč pričakovala, da se vrne Saint-Priac. Najpreje ga je kardinal pričakoval poln zadoščenja nad uspehom. katerega sme sedaj neposredno Ijanju je za danes končan. Annais pozdravi s 6vojim okrvavljenim mečem in pravi: «Hvala vam, gospod . . . Zakaj se smejete?» «Spomnil sem se svojega vaditelja. Ta ubogi Montariol se bo ljutil! . . . Ne preostaja mu nič druzega. ko da se obesi, kakor je slavnemu Crillonu rekel še slavnejši . . •> In mladenič umolkne. Hotel je reči: «Še slavnejši kralj Henrik IV.» To pa je bil oče njegove oboževanke! In naenkrat začuti Trencavel, kako je kljub vsemu le nizek in majhen in slab. Z veliko kretnjo se obrne, vtak- pozneje se je ta gotovost spremenila v nestrpnost in nazadnje se je razvila v mrzlično priča- MnoHca plemiče v J© ?e prisotna in čaka na dvorišču, ali pa m zabava s svojimi konji. Pogled na, to množico je pester, zanimiv. V predsobah pričakujejo kraljičin» gospe. Ena med njimi, mlada in sveža. pogleduje skozi okno in pričakuje kardinala. To je gospa de Givrav. Ko prispe kardinal, se mu ta ženska približa. gre mimo njega, kakor slučajno, ter mu prišepeta: «Kraljica je imela še en sestanek s kraljevim bratom!» «Ali je bil sam?» «Ne. spremljal ga je maršal de Or-nano!» In lahkega koraka je vohunka pro-šla ter se zopet pridružila drugim dvornim damam, ki tozi vrata, vstopi skozi druga, nasprotni vrata v kraljev kabinet tudi kraljica. Ana Avstrijska. Ko zagleda kardinala. obstane, bledica ji pokrije lice, in šiloma vduši vzklik in vzdih. Kraljica je bila tiste vrste blestečib lepotic, ki so še lepše in milejše, če se jim pozna izraz bolesti, tuge. ali srda. ali druge vzburjenosti. In Richelieu je zaljubljen v njo z glavo in srcem. z dušo hi telesom, s ponosom in strastjo. Za njen nasmešek bi pus.il vso moč iz svojih rok! Toda ta lepa in zapeljiva žena ga je bila pogledala jeznega očesa, z izrazom, ki je povedal več ko dovolj jasno: Nikdar! In Richelieu, pred katerim se je pravkar sklonilo toliko glav, se sedaj sam globoko priklonu «Sire. (francoski in angleški naziv za kralja, sličen kakor naš nagovor: Vaše Veličanstvo!) . . . evo me na ukaz Vašega Veličanstva, in obenem mi je čast javiti Vašemu Veličanstvu, Richelieu se prijavi kralju in vsto-' da se danes preselim v svojo nove pi takoj v njegove sobane. Kakor go- j [»alačo.» spodar vstopi tudi v kraljev kabinet : Kraljica se ne gane. »lane!o z driavnim davkom na lassrafe. »red do EO betetfl Din S'—, vsak» eadaRe!« beeed» SO par »e6. — Plača ae vedno naprej 'lahko tudi v znamkah'. Na vpraiaeia odgovana uprava le, «ko Je vpraiaaja priložena znamka za odgovor ter tnanlpulaoljaka pristojbina (I DI«). Uradnik, 1155 izvežban v korespondenci in knjigovodstvu, išče službe za poioldan-ke ure. Ponudbe pod «Delo» na npravnistvo «Jutra». Trg. pomočnika, U7« železninarja in špecerista, sprejme za takojšnji nastop J. Tollazzi, trgovec, Logatec. Narednik, 1175 neoženjen, vešč več tujih jezikov, išče primerne službe pri l-abem podietju, nastopi lahko takoj Ponudbe je poslati pod «Narednik» na upr. «Jutra». Velika zaloga raznovrstnih otroških vozii-kov, les. nih vozičkov na 4 kolesih, dvokolesa najnovejšega tipa, malih nainovejših. motorčkov, šivalnih 6tr.'jev in vsakovrstnih delov. Pnevmatika na debelo in na drobno, poceni. Sprejemaio se tudi vsa popravila. «TRIBUNA», tovarna dvokoleB, otroških vozičkov in delov. Ljubljana, KarlovBka cesta i. 1079 Krasno stanovanj», obstoječe is dveh sob, jedilne shrambe, dveh velikih drvarnic in z deležem vrta, 20 minut o daljeno od Maribora, v vili, se zamenja s primernim sU' novanjem v Ljubljani. Ponudbe pod «Drava», poštnoležeče Maribor. 1162 Zastopniki za komisijsko ali provizijsko prodajo «Komet» tekočega čistila za parkete se iščejo za Ljubljano, Maribor in Za-jreb. Ponuube na «Komet» tvornica, Celje. 1115 Mladenič, 1171 27 let star, energičen, išče finžbe kot prejema !ec lesa, «dobro iivežbau v lesni stroki. Gre tudi kot uakupovalec lesa. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Prejemalec». Učenca 1139 za zlatarsko obrt sprejmem Milan hošak. Cankarjevo nabrežje 31. Kontorlstlnja, zmožna slovenskega, nem škega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja, se sprejme. Reflektira ss iaključuo na prvovrstno mod. Ponudbe je poslati na tvrdko Gatei & Comp., Celje, tovarna zlatnine. 11 ¿0 Vsestransko verz ran knjigovodja-bllanoist prvovrstna m<<£ z dolgoletno prakso in vzornimi spričevali, zmožen vseh vrst kujigovod stva, korespondence, kalku-lacii ter organuovauja v največjih poujetih, išče službo. Ponudbe pod «Emigrant» ua upravo «Jutra». 1.63 Dvokolesa, 26 mali motorji, otročji vozički, šivalni Btroji in pnevmatika najceneje. «TRIBUNA» Ljubljana, Karlovska cesta 4. Majhen vrtalni stroj za železo imam nap odaj za ceno Din 1500 —. Poleg tega prodam tudi nekaj aparatov za zbija nje slabih kroglic iz pokal mi b steklenic. Komad po Din 40—. Anton Petkovšek, Logatec. 1166 Klavir, dobro ohranjen, se proda.Cena 4500 Din. Naslov se izve pri upravi «Jutra». 1161 Proda se: 1177 2 kompletni postelji, 2 nočni omari iz mehkega lesa, jedilna miza, 4 tapecirani stoli, gramofon e IS ploščami, voziček za sedenje in ležanje. Še vse skoraj novo. Naslov pove uprava «Jutra». Kino aparat 1168 naprodaj, popolnoma kompleten, z vsemi pripadajočimi predmeti. Pisma je poslati na upravo «Jutra» pod šifro «Kino». „Ehrbar" klavir, zelo fin, črn, oblika salonska, je naprodaj za 46.000 Din.— Maribor, Gosposka ul. 46, pri t ličje. Vpraša se labko od 2. do 3. vsak dan. 1152 Proda sa: 1141 Dober strojnik Strokovnjak, strojni ključavničar, z izpitom kurjača parnih kotlov in paznika paruih strojev, se takoj sprejme za 10O HP lokomobilo in telik parni kotel. Ctnj. ponudbe ca: «Tvorniea furnira Rado-ha», pošta Semič, Slovenija. 115» Proda se 1160 več pravili izgotovljenih kozjih brad (Gamsbart), višina 7 do 19 cm. v trafiki na Poljanski cesti št 51. Lepa spalna soba Iz trdega l3sa, temna, miza in stoli takoj naprodaj. Naslov pove upravništvo «Jutra». 1168 sredojevelik štiriletni konj, doprsna oprema in skoro nov zupravljeučck za 8000 Din malo rabljena, veliki slamo rezuica 2uOU Din, velik mlinček za dišave na stojalu 50U Din lstotam se sprejme trgovski vajenec z dežeie. Naslov se izve v upravi «Jutra». Veliko prazno sobo ali dve manfši. s posebnim vhodom, električno razsvet ijavo, iši'em za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod «Profesor» na upravo «Jutra». 113? Mebllrano sobo s posebnim vhodom oddam takoj le boljšemu gospodu. Ponudbe pod «Čistost» na upravo «Jutra». 1170 Več tisoč kron nagrade dobi, kdor odstopi eno veliko ali dve maujši nemebhrani sobi. Ponudbe na upravuištvo «Jutra» pod «Sredina mesta». 1169 Stanovanje lSče vrtnar ki bi oskrboval vrt ali prevzel mesto hišnika. Cenjene ponudbe pod «Vrtnar» naj Be pošljejo na upravo «Jutra» 1164 Kaj h en trgovski lokal se išče v najem proti visoki odkupnini. Cenjene ponudbe pod «Promet» na npravo «Jutra». 1136 ZSčem majhen lokal za gostilno, v mestu ali tia deželi v kakem trgu. Ponudbe prosim na npravo «Jutra» pod «Miren dom». 1444 EiSa 1130 v sredini mesta se proda. — Naslov pove uprava «Jutra». Enouadstropna vila, popoluoma renovirana, z vrtom, v sredini Ljubljane, se ugodno proda. Ponudbe na poštni ptedal 126,Ljubljana I. Trgoveo 1167 na deželi, 26 let star, želi resnega znanja s gospodično ali z vdovo brez otrok, od 22 do 26 let staro, z primernim kapitalom, v svrho takojšnje ženitve. Tajnost zajamčena. — Ponudbe s siiko ' na upravo t Jutra» pod št. 1234. Prostovoljna Javca dražba iedilne gobe se vrši dne 8 aprila 1923 ob 2 uri popoldne, Marijin trg št. .!, II. nadstropje. 1176 Prva notr. Izvozna ln uvozna gospodarska zadrnga, r. z. z o. z. v Cerknlol vabi vse svoje člane na izredni občni zbor v BOdih po 200 kgj v dežah po 50 in 100 kg) v d02ah po 3 ^ 10 ¿g. ki ee vrši^l^i,p_rllaJ923. ob 2. uri po- Dobavija) dokler zaloga traja, brezobvezno po 40 Din za kilogram, pri P® T u gpo^"1' : večjem odjemu 39 Din za kilogram, franko tovarna brez ambalaže, tvrdka 1.) Potrditev novoizvoljenega načeistva. | „GLOBUS", koazervao tovarne Vrhnika, Slovenija. 2.) Volitev nadzorstva. 3.) Izprememba pravil 567 4.) Sljčajnostl 6.) Pritožbe. če ne pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se vrši pol ure pozneje v istem prostoru in ob istem času drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi NafielstVO. Korespondeniinja, z bančno prakso, samostojna moč, z znanjem francoskega in italijanskega jezika, želi pre-meuiti službo. Reference na razpolago. Po- j nudbe z navedbo plače pod «Agilna», na anončno družbo Alouia Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 574 ' za stropa izdelujem z najm ueruimi stroji in iz najboljšega ma-terijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. 38 I. Jugoslovanska tvornica Bakuia ne cejirjc a srajce v najnovejših vxorc;h priporoča I i E. Betone Sffl Trsti© os strols Visoko pritlična hiša na Kodeljevem, tik za prisilno delavnico, Z 900 ra' vrta, ob dveh - f • M" !deči tvorničm zasto nik iz Monakove lavnih cestah, pripravna za gostilno JOS. K. lUGJ., LjHs3i]&av posameznikov, je otvoril v Ljubljani grafoleški biro. Korist razlage je velepomembna za praktično živlienje. Vse informacije in naročila naj se naslove začasno na «Gra-folog» na upravo «Jutra». Tihi družabnik za novoustanovljeno podjetje, ki izdeluje predmet, kateri se v Jugoslaviji še ue izdeluje. 66 išče. Podjetje je neodvisno od uvoza sirovin in je visoko dobičkanosno rotreben ka-nital Din 50 000 -, Po natančna pojasnila pišite ca oaslov. Poštni predal štev. 5, Celje. 1114 Oglasi v „Jutro" imajo dober uspeli! Naprodaj v Sloveniji z 90 do 120 konjskih sil, stabilni ali napol stabilni žeiimo kupiti. 577 Ponudba z označbo sestave, letnice zgradbe in dc-sedanie uporabs naj se naslovijo na: Prvo hrvatsko štedšonico v Zsgrsbu, industrijski oddelek. 556 Ne I 156/2-3 575 na valjke z 48 PS, primeren za ure-d.tev vsake iodnstri e. Ponudbe pod „INDUSTRIJA" na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Proda se kobila polkrvna, angloarabka, kostanjeve barve, tri leta stara. — Naslov pove oprava „Jutra". 570 POZOR Najceneje izvršuj vsa sobna slikarska in pleskarska dela Anton Stiplošek LJUBLJANA. Rožna ulica št 13. 559 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji lastnika Ferdinanda Malina, posestnika v Središču Ormoža, naprodaj po javni dražbi zemljišče vložek št. 76 k. o Trnovsko predmestje, obstoječe iz stavbene parcele 50 | hiše v Trnovski ulici št. b in zemljiščne parcele 17, vrta, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 120.000 Din. Dražba se bo vršila v nedeljo dna 8. aprila 1823. ob 3. on popoldne na licu mesta, Trnovska ulica 6. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravic« brez ozira na prodajno ceno. Dražbeuo izkupilo je založiti pri sodnem komisarju notarju dr. ^chmi-dingerju. . Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču m pri notarju dr. Karelu Schmidingerju v Ljubljani, Sodna olica 11. Okrajno sodišče v Llubijan'» cM. I., dne 13. marca 1923. Bičevnike iz pMtga Kopiranega Issa iZflrgelholz), navsdne gladke, politirane, luksuzne, težke (furmanske), pletene itd. izdeluje in nudi po primernih cenah Prva Jugoslovenska tvornica tržaških blčevalkov OOEIH & ?SHIC. ievsrca pri tjubljc.sl. 550 Prvovrstni laneni firnež svetlonimen in svetiorjav, zajamčeno čist, v sodih in ročkah tergeniiasko olje, Bekalin in laneno olje «i nudimo po najnižjih dnevnih cenah HEO IT AT & F.,UUBLJANA Telefon Lniernrb. 301. Brzojavke: HROVATPORT.