Št 100. V Gorici, v soboto dne 16. decembra 1905. Iihaja uakrat n& teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldtie ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem lotu vred po poŠti pre-jomana ali v Gorici na dom uofiiljana: vso leto .......13 K 20 h. ali Kkl. C-fJO pol leta........6 » «0 . » » 3-30 četrt leta.......3 » 40 » » » 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. - • . -Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici tev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane aa roCnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se raSunijo po petit-vrstah č*»< tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7. kr., 3-krat C kr. vsaki* vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostora . — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXV. za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lame. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. aad tr. Z urednikom je mogoBe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le urodniStvu. Naročnina, reklamacije in drage reoi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le UpravniStvo, *".•»' »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigami, v tobakami Scbwarz v Šolski ulici, Jollersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22: — v Trstu v tobakami LavrenčiS na trgu deUV Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon ftt. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Laiko vseučilišče v Trstu ? Laški klic »Tiieste o nulla !« utegne imeti ugodne posledice. Kakor smo sporočili zadnjič, je vlada obljubila laškim poslancem, da umakne zakonski načrt glede ustanovitve laške pravne fakultete v Roveretu ter da začne zajedno nova pogajanja ž njimi in tržaško občino radi druge rešitve vseučiliškega vprašanja. Potem je Gautsch reke« Lahom tudi, da se ugodno resi njihova zahteva glede* pripoznanja študij z vseučilišč v Italiji v naši državi. Lahi so imeli pripravljena dva nujna predloga v tej stvari, ali so jih umaknili, kakorhitro se je domenila vlada ž njimi, da opusti Roveret ter jim reši tudi drugo zahtevo ugodno. Vlada torej opusti Roveret! Ker opusti to mesto, ni dvoma, da ne bo iskala med tirolskimi Lahi drugega kraja za laško pravno fakulteto, marveč leži na dlani, da misli, kakor Lahi, na primorske dežele, in sicer najbrže kar-naravnost na Trst. Sic-or Lahi nimajo še zagotovila, da pride pravna fakulteta v Trst, ali vendar se more že danes govoriti o njihovi zmagi, kajti s tfjn, da je opustila vlada Roveret, so se prav 'zmttio približali svojemu cilju, kateri tudi najbrže dosežejo. Vlada se je udala Lahom, tako pa zadala nov udarec Jugoslovanom sploh, v pryi vrsti primorskim. Ta udarec je toliko hujši, ker Lahi hočejo izkoristiti pravno fakulteto v svoje politične svrhe. Tolo tudi javno že priznali. Resnični pouk v materinščini jim je šele druga briga, glavna je ta, da si potom pravne fakultete v Trstu utrdijo še bolj svoje politično stališče. Vlada je nastopila tu skupno z Lahi proti Jugoslovanom v nov boj ter da Lahom orožje v roke, s katerim se bodo mogli še uspešneje spravljati nad nas nego doslej. Seveda se je od jugoslovanske strani storilo veliko premalo proti tej laški nakani, premalo ali Bkoro nič se ni storilo. Vlada je čakala najbrže ostrejšega odpora, ali ker ga ni bilo, ker je namestnik v Trstu za to, da se postavi laška pravna fakulteta v Trst, in ker vlada proti Lahom dosledno naj-rajše odjenjuje, se zgodi končno laška volja: pravna fakulteta pride v Trst! Da, namesto odpora smo Culi še nekaj drugega! V dalmatinskem deželnem zboru se je bil oglasil v zadnjem zasedanju dr. Tresič-Pavičič ter se izrekel za laško vseučilišče v Trstu. S tem je dobila vlada novo pot, da se približa laški zahtevi. Kajti če se skoro čisto slovanska Dalmacija, ki pa ima naravne zveze s Trstom, izreče za laško vseučilišče v Trstu, kaj naj prihajajo v poštev še primorski Slovani ? Nič — si je mislila vlada, in sedaj jo imamo v zvezi z laškimi poslanci in s tržaško občino. Kako vendar so še slepi nekateri jugoslovanski politiki, da odjenju-jejo Lahom v prilog ter vodijo vodo na njihove mline, s katerimi smeljejo nas. — To je ravno največja hiba Jugoslovanov, da nimamo delavnega parlamentarnega zastopstva, ki bi stalo na straži ter ne zamudilo niti jedne prilike postaviti se energično po robu proti vsem nakanam Lahov in vlade! če bi imeli tako zastopstvo, potem bi se že dalo kaj doseči, ali vlada ve, da ga nimamo. Večina teh poslancev stoji pod kuto brezdomovinca dr. Žlindre in šviga-šviga politika dvornega svetnika Šuk-ljeta, ki je vladni hlapec ter je pred kratkim pel slavo Gautschuv poslanski zbornici; za ta slavospev smo že dobili plačilo — bič, s katerim bodo nas še občutno tepli. Shodi in protesti pomagajo malo ali nič — Jugoslovani potrebujemo poslancev, ki ne delujejo za vlado iz svojih strankarskih nagibov, če jim vrže kake tisočake za kako »gospodarsko organizacijo«! Dokler pa bo tako, kakor je, bodo imeli Lahi in vlada z nacui lahko igro! To nam kaže v naj-žalostnejši luči prav slučaj z laškim vseučiliškim vprašanjem. Zborovanje »Svobodne šole'1 na Dunaju. Na tistem proslulem katoliškem shodu na Dunaju so udrihali tudi po svobodni šoli. Stara želja klerikalcev je ta, da bi gospodovali v prvi vrsti v šoli, dobro vedoč, kako moč jim daje Šola, ustrojena po njihovih nazorih. Proti temu je sklicalo društvo »Svobodna šola" shod, ki je bil dobro obiskan in na katerem se je protestovalo energično proti nakanam klerikalcev do Šole. Na ta shod je prišlo več poslancev, vseučiliških profesorjev in drugih. Predsednik društva dvorni svetnik H o c k je pozdravil shod ter v svojem govoru pov-darjat, da pod naslovom »vera" propagirajo klerikalci edino le golo gospodstvo duhovske kaste nad šolo. Vseučiliščni proferor M e y e r - L ii b k e je povdarjal, da geslo nasprotnikov je zopetna pridobitev šole za klerikalizem, namen zboru-jočih pa je osvoboditev od klerika-l i z m a. Poleg raznih drugih je najznamenitejši govor poslanca S c h u h ta e i e r j a. Itekel je: »Na katoliškem shodu se je govorilo obilo proti svobodni šoli.... Kar se tiče katoliškega shoda in klerikalizma, je vsakemu mislečemu človeku že zdavnaj jasno, da je med kristjanstvom in klerikalizniom — jaz pravim farštvo strašanska razlika. Kri-stjanstvo ne pozna farštva, farštvo pa ne pozna kristjanstva. Kamorkoli se pogleda, se dobi vedno le za klerikalizmom goli nikdar Čisti »gšeft". Na Dunaju na borzi se sklepajo boljši in čistejši posli nego so bili sklenjeni na zadnjem katoliškem shodu. Govorilo se je dosti o veri in nje nravstvenem uplivanju, o ljubezni do bližnjega, katero daje klerikalna vzgoja, ko šopa prišli ti možje na »Ring", so izkričali svoje kristjanstvo v noč s klicem: Doli z Židi! To je omika in ljubezen do bližnjega udeležencev katoliškega shoda. Ali so pozabili ti gospodje, da je bil Kristus tudi žid, in da njihov splošni klic obsega tudi tega: Doli z Jezusom, doli s sinom židovskega tesarja iz Nazareta I Pri njih ne stoji v ospredju kristjanstvo, marveč denar. Poglejte v sveto pismo. Kaj je delal Kristus : slepim je dal vid, hromi so shodili, mrliče je vzbujal v življenje, vse to je točno be-leženo v svetem pismu, ali nikjeri ne najdeš zabeležene kake takse za Štolo! Ako hočete imeti dandanašnji kakšno malenkost od njih, ki se izdajajo za namestnike Kristusove, odprite najprvo roko, in šele Če »nasledniki Kristusa" imajo polno roko denarja, dobite za to polno roko kristjanstva! Celo svetemu očetu se je že pripetilo, da so mu bili ukradeni milijoni iz blagajne ter zaigrani na borzi, kijubu temu da so okoli njega le prav pobožni hudje, To tudi ne dokazuje njihove trditve, da je klerikalna vzgoja najboljša, ki dela iz ljudij angelje, kakor bi radi o tem prepričali občinstvo. Jaz pravim: značajen učitelj zmore več nego 10 hinavskih kutarjev, Mi vemo Čisto natančno, da n? nobena reč pripravnejša zastrupiti duše otrok kakor klerikalizem. Zavarujemo se proti temu, da ljudje, ki po poklicu morajo ostati brez otrok ter ne vedo, kako se mora otroke vzgajati, razpolagajo z deco ljudstva ter postavljajo za temelj stavek: da je pravica farštva pred pravico sta riše v. Mi smo tolerantni ljudje. Vzgajajte svoje otroke — pardon, otroke onih, ki jih vam mečejo v naročje, kakor hočete, mi vam puščamo popolno svobodo. Ali tudi mi drugi si varujemo svobodo, vzgajati svoje otroke v verskem pogledu tako, kakor hočemo mi. Zato pozdravljamo tudi delavci društvo j »Svobodna šola" z veseljem, ker brani to pra-! vico starišev ter hoče ustvariti res svobodno šolo, radi tega zaključujem: Kjer je klerikalizem najpredrzuejši, tam naj bo v prvi bližini svobodna šola." Resolucija, katero so sprojeli soglasno ob viharnem odobravanju, se glasi: »Mi protestujemo najodločneje proti zahtevi po premembi državnega Šolskega za- Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) In Maksimilijan potrpi res ter si preganja čas s tem, da občuduje razloček med mladima deklicama, med toblondinko s hrepenečim pogledom in nekoliko upogneno postavo, spomiuja-jočo na lepo vrbo žalujko, in to briaetko s ponosnimi očmi in z rastjo topola. Razumljivo je samo od sebe, da mlad mož da pri primerjanju dveh tako različnih narav prednost Valentini. Ko se deklici pol ure sprehajata, odideta. In Maksimilijan prične upati, da se zdaj gospa Danglars poslovi. Kes se trenotek pozneje vrne Valentina sama. Boječ se, da bi je ne zasledovali radovedni pogledi, pride počasi, in mesto da bi šla naravnost proti pregraji, sede najprej na neko klop ter opazuje navidezno Čisto mirna skupine dreves in drevorede, Ko vidi, da je vse po njeni želji, namreč samotno, pohiti k omrežju. »Dober dan, Valentina," se začuje'glas. »Dober dan, Maksimilijan. Pustila sem vas, da ste morali čakati, a vzrok ste videli sami," nDa, spoznal sem gospico Danglarsovo; mislil sem, da s to mlado damo nista taki prijateljici." „Kdo vam pravi, da sva prijateljici,.ljubi Maksimilijan?" „ Nihče, a sklepal sem to iz tegz, da sta hodili roko v roki in se zaupno pomenkovali. Bilo je, kakor da si razkrivata svoji sivi dve tovarišici iz zavoda." »To sva tudi-storili," pravi Valentina; »ona mi je prignala, kako neljuba ji je zveza z grofom Morcerfom, katero so sklenili njeni stariši, in jaz sem ji priznala, da mi je v nesrečo, da se moram omožiti z gospodom d' Epinay." »Ljuba Valentina!" »Torej zato ta zaupnost med menoj in Evgenijo, moj ljubi prijatelj; in ko sem govorila o možu, katerega ne morem ljubiti, sem mislila na onega, katerega ljubim." »Kako ste vedno dobra, Valentina, in kako vam je lastno to, česar ne bode imela nikdar gospica Danglars; to je neraz-jasniva mikavnost, ki je pri ženskah to, kar je pri cvetju vonj, pri sadju aroma, kajti cvetju ali sadju še ne zadostuje, da je videti lepo." »Vaša ljubezen je, Maksimilijan, ki vam vzbuja to mnenje." »Ne, Valentina, prisegam vam. Glejte, pravkar sem vaju primerjal, in dasi moram biti napram lepoti gospice Danglars pravičen, vendar ne razumem, kako se more kak človek v njo zaljubiti." »To se vam je zdelo zato tako, Maksimilijan, ker sem bila jaz zraven in vas je delala nepravičnega moja prisotnost." »Ne,... toda odgovorite mi na vprašanje, katero mi narekuje zgolj radovednost in izvira iz mislij, katere sem si vstva-ril o gospici Danglars." „0, gotovo iz nepravičnih, ne da jih poznam. Če sodite možje o nas ubogih deklicah, nimamo pričakovati nikake pri-zanesljivosti." f1Tem manj, ker ste tako pravične med seboj." »Ker vedno govori strast, če sodimo draga drugo. Toda vrniva se k vašemu vprašanju." »Ali je ljubezen do drugega, ki dela gospici Danglars zvezo z grofom Morcerfom neljubo?" »Saj sera vam rekla, Maksimilijan, da nisem Evgenijina prijateljica." »Ej, moj Bog," pravil Morrel, »da si zaupajo deklice svoje skrivnosti, ni treba, da bi bile prijateljice. Ali mi priznate, da sta govorili vsaj nekoliko o tej točki? Ah, vi se smehljate." »Če je stvar taka, Maksimilijan, potem ta pregraja, ki naju loči, vendar nič ne koristi." »Ali mi poveste, kaj vam je rekla?" »Rekla mi je," odvrne Valentina, „da ne ljubi nikogar, da se ji zakonski staa gnusi, da bi bilo njeno največje veselje, živeti prosto in neodvisno, in da skoro želi, da bi izgubil njen oče svoje premoženje, da potem lahko postane umetnica kakor njena prijateljica gospica Louise d'Armilly." »Ah, vidite!" »Torej kaj to dokazuje?" vpraša Valentina. »Nič," odvrne Maksimiran smehljaje. »Toda," pravi Valentina, »zakaj se smebh*ate zdaj vi?" »Ah," pravi Maksimilijan, »saj vi opazujete prav tako natančno kakor jaz, Valentina." »AH hočete, da odidem?" »O ne, nikakor ne! Toda vrniva se k vaši osebi." »Ah, da, to je res, saj imava komaj deset minut časa za pogovor." »Moj Bog!8 vsklikne Maksimilijan pobito. »Da, Maksimilijan, prav imate," odvrne Valentina na ta vsklik melanholično; »vi imate ubogo prijateljico. Kako nesrečnega vas delam, Maksimilijan, vas, ki ste tako opravičeni, zahtevati srečo 1 Verujte mi, da si to bridko očitam." »Ej, ne menite se za to, Valentina, kajti jaz se čutim tako srečnega: to dolgo čakanje in hrepenenje se mi poplača s tem, da vas gledam tekom petih minut, da slišim iz vaših ust dve besedi, da sem prepričan, da Bog ni ustvaril drugih dveh src, ki bi bili tako harmonični kakor najini, in jih pripeljal skupaj na tak skoro čudežen način, da ju nato zopet loči." kona, izrečeni na katoliškem shodu, v tako imenovanem „katoliškema duhu, in jednako proti tam izraženim stremljenjem javne Šole upr* "hn potom, kakor se glasi izraz, ,pre-kristjaniti" ; to je: proti jasnemu besedilu naših državnih temeljnih zakonov izročiti jo go-podstvu katoliške hierarhije. Mi zahtevamo od zakonodajcev in vlade točne izvršitve nam svetih temeljnih podlag: Prostot vesti in jedna-kopravnost konfes^j tudi na šolskem po^u. Zavarujemo se pa tudi proti temu, da bi se nas zbog tega smatralo za sovražitelje ali naprga-telje kristjanov. Izjavljamo pa, da hočemo z vsem dovoljenimi sredstvi braniti naše javne šole pred klerikalno gospodstvaželjnostjo. Naloga duhovščine v sedanji družili. Kancelparagraf. Kakor hudič križa, tako se boji politi-kujoči duhovnik — kancelparagrafa. Umevno. Po takem zakonu bi bila prepovedana zloraba vere in cerkve v politične svrhe, in postavilo bi se zbesnelega derviša, ki je lagal v cerkvi ter kričal, da bodo vsi ferdamani, če ne volijo ž njim, da jih ne pride spovedat, da se bojujejo za Kristusa in vero — lepo pred sodnika, ki bi obsodil takega duhovske suknje nevrednega človeka v ječo. Kancelparagraf bi očistil cerkev laži ter jo držal le za vežo molitve in glasu božjega. Molitev in glas božji pa nič kaj ne dišita politikujočim duhovnikom, je prepusto; udrihati, kričati, groziti s peklom in večnim pogubljenjem, pehati ljudi* hudiču v žrelo, o, to je prijetno, to je veselo delo! Kakor bi jih pičil gad, so skočili po koncu takoj, ko so se cule prve besede o kancelparagrafu, in ko je v naši goriški zbornici bila stavljena s predlogom o splošni in jednaki volilni pravici tudi zahteva po kancelparagrafu, sta ugovarjala takoj poslanec in kmetski Župnik Grča ter slučajno navzoči zbesnelec Ciril Vuga, kurat v Batah. He, umevno! Kako pa naj agituje najuspešneje kmetski duhovnik, če ne v cerkvi? Če tam ne 'sme, je izgubljen. Zato pa sedaj joče in stoče Dermastija po „Prim. listu", kako hudo bi bilo, če bi duhovnik opusti! politikovanje v cerkvi. Kajti gre mu le za to. Mislimo pa, da vsak razsodni človek reče, da nima prav, kar hoče, da bodi hiša božja še naprej priganjal-nica za farovške kandidate. Tudi ministerski predsednik Gaustch je obljubljal ob otvoritvi sedanjega državnozborskega zasedanja popolno svobodo pri volitvah. Če misli ras pravo svobodo, potem mora biti v vladnem načrtu kancelparagraf. če ne bo znala poslanska zbornica izbojevati prave svobode pri splošni in jednaki volilni pravici, potem zastavi cerkev vso svojo moč in v okosteneli Avstriji jej ne bo težko zmagati naravnost sijajno tuictam. Duhovniki dobro vedo, kC bi jim odpadlo, če bi ne smeli več zlorabljati vere in cerkve v politične svrhe. Naravnost smešno pa je bilo, ko je 7 goriški zbornici proslavljal prost Fai- dutti katoliško cerkev kot zaščitnico svobodo vseh narodov. Zgodovina tako uči, je rekel brumni mož — mi pa pravimo, da zgodovina tega ne uči. Ni nam treba hoditi daleč po vzglede. Kar na domačih tleh ostanimo. Prav nam Slovencem je zatrla cerkev svobodo za Trubarjevih časov. Če bi se bil vspel do pravega viška svobodnostni polet v onih idealnih časih, bi bili dandanašnji mi upoštevan velik narod, tako pa. so se nam skrčile meje, in na tem ima nemalo zaslug sveta katoliška cerkev in njeni zvesti služabniki. Za nas bi bilo bolje, da so sežgali škofa Hrena, ne pa svete Trubarjeve bibhje! Čisto navadne Iarifari so vse trditve o tem, da cerkev varuje svobodo narodov. Prost Faidutti naj pripoveduje to svojim Furlanom, ti mu utegnejo verjeti, mi ne. Kako je svobodoljubna ta cerkev, čutimo vsaki dan, saj nas^tlači in mori prav v naših deželah. In med temi tlačitelji je tudi Faidutti, branitelj cerkve v pogledu svobode! Svobodo pozna politika katoliške cerkve le za se; za droge je nima. Radi tega pa je dolžnost vsakega svobodomiselnega državljana, da se bori za svobodo pri volitvah, zlasti da ne sme duhovnik zlorabljati vere in cerkve v politične svrhe. Duhovnik je dandanašnji v cerkvi skoro sakrosankten. Tam mu ne sme nikdo ugovarjati, pa če še tako laže in obrekuje ter uganja politiko v hramu božjem. Ali bi se predrznil tam kdo reči mu kako besedo, hitro bi zapel § 303. kaz. zak. svojo pesem o strogem za poru od enega do šestih mesecev, češ, da je bil razžaljen verski služabnik, ko je opravljal službo božjo. To bi ga kaznovali! In duhovniki, ki nastopajo v takih rečeh proti komu, imajo navadno čudovito srečo! Torej svoboden državljan mora molčati, ko ga vleče „božji namestnik" v cerkvi čez zobe, ga Žali in obrekuje, slika za brezverca, ker noče voliti ž njim ali stoji na čelu kake stranke — to je pač strašanska krivica! Proti takemu ravnanju je v zaščito državljanov in v dobro cerkve neobhodno potreben kancelparagraf! DOPISI. SOMillJfl. — Za Miklavžev večer društva „Nada" v Sovodnjah so došla sledeča darila: Baron Bianchi 20 K, And. Jakil 5 K, Karolina Faganeli, Miren 2 K, A. Kranjec, župnik na Gradu v Mirnu G K, Leopold Pavletič 3 K, Ludovik Pavletič 2 K, • Marie Tosi vit. 3 K, Josip Pavletič 5 K, F. Pertot 2 K, Alojzij Zavadlav, Leon Tomšič, Josip Kovic, L. Floreniu, Franc Pelicon, Anton Lutman po 40 vin., Anton Cijak 40 vin., Josip Tomšič 50 vin., Anton Devetak, Perozzi, I. Benko, Ant. Tomšič. Janez Gulin. Anton Kumar, Josip Logar, Anton Pipan, Franc Per-narčie po 1 K, Anton Tomšič 30 vin., Edvard CotiČ 30 vin., L Benko 2 K, A. Ferlat 2 K, Cijan 10 vin., Karol Petean 60 viti., Ivan Pelicon, Rubije 2 K, Anton Štrekelj, pot učitelj 5 K. Potazky 10 K, Urban Gruden 2 K, | Štefan Tomšič 2 K, Franc Mozetič, Trst 2 K, Cibič, Trst 3 K, Anton Pahor vikar K) K, Neimenovani 3 K. Dalje smo dobili v blagu: Gospod Zornik, Gorica, 3 kape, 9 parov nogavic, Ko-dermac 2 para čevljev, 3 kape za dečke, 2 kapi za otroke, 3 predpasnike, 1 obleko za deklico ter okolu 300 komadov peciva, Ra-uegger 2 para zapestnic, 4 metre blaga, gospa Pertot 200 komadov peciva, Anton Tomšič, blagajničar, 1 par čevljev, Neimenovan iz Gorice 12 m barhanta, Pregrad & Černetič 1 odejo, Hedžet in Koritnik 10 m barhanta, Martin Poveraj 2 obleki za dečke, Medved 1 obleko za dečke, Karol Drašček 200 aolačev, gospod župnik Pavletič iz Mirna 3 K. Iskrena hvala vsem darovalcem. Hvala tudi gospodu Zorniku, kateri nam je naredil pri nakupovanju precej popusta. Hvala vsem onim, kateri so vstopnino preplačali. Zahvaliti se moramo tudi gospodični Jug, učiteljici, sestri blagajnika in njemu, g. tajniku Peliconu, hčerkam g. Pernarčiča za brezplačna dela in trud. Spomniti se moramo tudi gospoda Fer-lata, kateri je napravil krasno oljnato sliko za ozadje odra k igri „Skrb in smrt". Gospodu Kodrmacu iskrena hvala za brezplačno prepustitev dvorane in za vse usluge. Med otroke se je razdelilo: II oblek dečkom, 8 deklicam, 2 bluzi, 1 vrhnje krilo, T kap, 3 kapce za otroke, 9 parov črevljev, 24 predpasnikov, 2 para zapestnic, 9 parov nogavic, 3 ženske, 4 moške srajce, 15 maj, 5 hlač in maj (celo), 10 spodnjih kril, 90 nosnih rut, 1 ruto za na glavo, blago za srajco eni deklici, blago za 2 predpasnika, 2 para spodnjih hlač, 36 pušic, 100 pisal, 120 ročnikov, 200 kolačev, 100 pomaranč in 500 komadov peciva. Še enkrat iskrena hvala vsem darovalcem in sodelovalcem, ki so količkaj pripomogli k dobremu uspehu. Ako smo katerega pomotoma izpustili, naj nam blagovoli javiti, da popravimo. Gospod šolski nadzornik, kateri se ni mogel udeležiti »Miklavževega večera", je poslal mesto vstopnine 2 K, s kojirni se nabavijo nekatere šolske potrebščine. Iskrena hvala! Tudi posebna hvala gospodu Frisehko-\vitzu in njegovim gg. diletantom iz lionk, kateri so zizbornimi točkami svojega orkestra nas izboruo zabavali, ter nam na ta naftm nudili lep umetniški užitek. Za „Nad o": Franc P e 1 i c o n, Franc Pertot, tajnik. predsednik. SOfOdftJe. —• (Zahvala.) — Podpisano vodstvo se iskreno zahvaljuje si. tuk. društvu „Nada" na prireditvi krasno vspelega „Mi-klavževega večera" dne 10. t. m., ob kojej priliki je bila obilo obdarovana vsa Šolska mladina: nbožnejša z obleko, obuvalom, po-krivalom, perilom ; vsi pa s pecivom, sadjem in raznovrstnimi šolskimi potrebščinami. Še posebej se iskreno zahvaljuje y imenu obdarovane Šol. mkdine vsem mnogobrojnim p. n. gg. darovateljem in Čast. tiarovateljicam za obile darove bodisi v gotovini ali v raznovrstnem blagu; društvenemu preesedniku g. Pertot-u in pevovodji g. Ferlat-u za obilni trud, ki sta ga imela pri nabiranju darov; gospej Perto-tovi in tuk. učiteljici gospici Jug za obilni trud, ki sta ga imeli pri šivanju oblek; sploh se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je „Mikl. večer" šol. mladini na korist tako sijajno obnesel. Vsem pa kliče: Hvala lepa in Bog stotero povrni!! Vodstvo ljudske šole v Sovodnjah, dne 13. decembra 1905. Ivan Benko, voditelj. Iz Biti. — Proti koncu pret. meseca je jemal nekje v Brdih finančni stražnik vse vino v zapisnik. Ko je to končal, je zagledal kos slanine, viseče pod tramom. Aha, tu imate kos slanine, je rekel, to moram tudi vzeti v zapisnik in užitnino morate plačati. Kako to, je rekel krčraar, dacija je že plačana za to slanino, če je pa moja gospodinja kaj privar-čila, ali naj za to varčnost trpi škodo ter naj plačamo še enkrat užitnino V Nič ni pomagalo. Treba jo bilo šteti plačilo 34 v. Gospodar pa je oštel gospodinjo, češ daje prevarčna. Poslanec Berbuč toliko fantazira o užitnim, naj premišljuje šo o slabi strani užit-nine. Povsodi le trpimo. Iz PodjjOre. — (Važen starašin-s t v e n i sklep.) — Jako umesten sklep je napravilo naše starešinstvo v zadnji starešin-stveni seji. Ta sklep se približno glasi: C. k. namestništvo v Trstu! Podpisano županstvo priobčuje s tem enoglasni sklep tukajšnega občinskega starešinstva z dne 16. nov. 1905., po katerem podgorska Županija, izstopivši iz e. kr. kmetijskega društva v Gorici, ne smatra več istega društva zastopnikom kmetijskih interesov slovenske deželne strani, ampak je to nalogo poverilo novo ustanovljenemu kmetijskemu društvu, v katero stavi svoje zaupanje. 0. kr. namestništvo se s tem naproša, naj bh dovoli predlagati c. kr. ministerstvn za poljedelstvo, da bi za naprej podeljevalo državne podpore v prospeh kmetijstva v slovenskem delu dežele potom omenjenega društva, katero naj bi sploh upoštevalo posredovalcem med c. kr. vlado in našimi občinami v vseh kmetijskih zadevah. Želeti bi bilo, da se vsa županstva slovenskega dela dežele v tem smislu proti vladi v najkrajšem času izrečejo, da bodo gospodje na merodajnib mestih enkrat videli, da smo siti mačehovskega ravnanja od strani laških naših sodeželanov, kateri so potom krivičnega volilnega sistema v vseh merodajnih zastopih v večini in da bode visoka vlada tndi uvidela, da smo vsi v narodnogospodarskih zadevah složni in pripravljeni iz takih nečnvenih krivic, kakor so se nam ravno-v o. kr. kmetijskem društvu godile, konsekvence izvajati, za sedaj take, če pa to ne bo pomagalo, imamo še drugo, strune na razpolago. Slovenski župani, storite svojo dolžnost! »Prav, Maksimilijan, upajte za oba vi, kajti to zmanjša! mojo nesrečo za polovico." „Kaj pa se je zgodilo, Valentina, da me morate zapustiti tako hitro?" „Ne vem; gospa Villefort ma je prosila, naj pridem k nji zaradi posvetovanj, M se tiče dela mojega premoženja. Ah, moj Bog, naj si vzamejo moje premoženje, saj jaz sem itak prebogata, a če si ga vzamejo, naj mi privoščijo prostost in mir. Vi bi me ne ljubili nič manj, če bi bila tudi uboga, ali ni res, Morrel?" „0, vedno, vedno vas bodem ljubil. Kaj se brigam za bogastvo ali ubožhost, če bi bila le pri meni moja Valentina in bi si bil svest, da mi je nihče ne more ugrabiti! Toda ali se ne bojite, Valentina, da bi se to posvetovanje lahko tikalo vaše možitve?" „Mislim, da ne." „ Vendar me čujte, Valentina, in se ne prestrašite: dokler bodem živci, bodem samo vaš in nobene druge." „Vi mislite, da me pomirite, če pravite to, Maksimilijan?" »Oprostite, prav imate! Jaz sembiazen. Torej hotel sem vam povedati, da sem se seznanil zadnjič z gospodom Mor-cerfom." „No, in?tt „In Franc je njegov prijatelj, kakor veste." „Da, in?« »In on ima od Franca pismo, v katerem mu ta javlja, da so kmalu vrne." Valentina prebledi in se nasloni na omrežje. »Oh, moj Bog," pravi, »če bi bilo to! Toda ne, v tem slučaju bi me ne bila pozvala gospa Villefort." „Zakaj?" „Zakaj?... Tega vam ne morem povedati natanko, a zdi se mi, da gospa Villefort tej možitvi ni naklonjena, dasi so ji naravnost ne ustavlja." „Ej, Valentina, zdi se mi, da pričnein gospo Villefort Sej oboževati." „0, ne prenaglite se, Maksimilijan," pravi Valentina z žalostnim smehljajem. .Če torej tej možitvi ni aaklonjena in se ji posreči, da jo prepreči, ali bi ne bilo mogoče, da se jo dobi za kak drug predlog?" „Ne mislite tega," odvrne Valentina, „kajti ne mož, ampak možitev sploh je zoprna gospej Villefort." „Kako, možitev ? Če je taka nasprotnica zakonskega stanu, zakaj pa se je omožila ?" „Vi me ne mumete, Maksimilijan. Torej poslušajte! Pred jednim letom sem i/.;<\zila želje, iti v kak samostan, in ona je začula moj sklep z v.oljem, kljub temu, da mi je zaradi lepšega ugovarjala. Celo moj oče je dovolil v to, mislim, da vsled njenega vpliva. Preprečil pa je ta korak moj ubogi ded. Ne morete verjeti, Maksimilijan Hkšen izraz imajo oči tega ubogega starca, kateri edini im ^ ljubi na svetu in katerega — Bog mi oprosti, če je to obrekovanjo — ne ljubi na svetu nihče razun mene. Če bi vedeli, kako me je pogledal, ko je izvedel za moj sklep, kakšno očitanje je syalo iz njegovih očij in se izražalo v njegovih solzah, ki so brez tožbe, brez vzdiha počasi drsele čez njegova nepremična lica! Ah, Maksimilijan, tedaj sem čutila nekaj, kar je bilo slično očitanju vesti: padla sem mu k nogam ia vskliknila: ,Odpustite, odpustite mi, oče! Naj napravijo z menoj, kar hočejo, jaz vas ne zapustim.' In on je dvignil svoje oči proti nebu. Maksimilijan, lahko se zgodi, da bodem morala trpeti še mnego, toda ta pogled ubogega, starega deda me je že naprej odškodoval za vse." »Ljuba Valentina! Vi ste ange\j, in res ne vem, s čim sem si, ko sem sekal s svojo sabljo na desno in levo po be-duinih, zaslužil, da ste mi podariH vi svoje lepo srce. Toda povejte veudar, Valentina, zakaj želi gospa Villefort, da se ne omožite ?" „AH vam nisem pravkar rekla, da sem bogata, Maksimi- lijan, prebogata? Po svoji materi imam skoro petdeset tisoč liber rent; roditelja moje matere, marki in markiza de Saint-Meran, m' zapustita prav toliko. Gospod Noirtier kaže zelo jasno naiven, da napravi mene svojim jedinim dedičem. Iz tega seveda t;tdi, da je moj brat Edvard, ki nima od svoje matere pričakovati ničesar, v primeri z menoj reven. Če bi postala nuna, pa bi pripadlo vse premoženje mojemu očetu in po tem čisto naravno temu tako oboževanemu sinu." „0, kako nekaj tujega je taka lakomnost pri tako lepi mladi ženi!" ^Pomislite, Maksimilijan, da ni lakomna za se, ampak za svojega sina, da je torej to, kar ji očitate vi kot napako, s stališča materinske ljubezni skoro čednost." »Toda kako bi bilo, Valentina, če se odpoveste jednemu delu tega premoŽenja na korist dečku?" „In kako morem napraviti tak predlog ženi, ki ima neprestano na jeziku besedo nesebičnost?" »Valentina, moja ljubezen mi je bila sveta od prvega pričetka in kakor vse, kar mi je sveto, sem jo zavil v pajčo-l&n spoštovanja ter jo zaprl v najglobokejše dno svoji .;*, srca. Nihče na svetu, tudi moja sestra ne, nima slutnje o tej ljubezni. Valentina, ali mi dovolite, da razkrijem to ljubezen nekemu prijatelju?" Valentina vsirepeta. nPrijatelju ?" pravi. „0 moj Bog, Maksimilijan, groza me obhaja, ko vas slišim tako govoriti I Prijatelju! In kdo je ta prijatelj ?" „ Čujte, Valentina: ali ste kdaj Čutili za kakega ono simpatijo, ki vas vleče k njemu izza prvega trenotka, tako da vam je, kakor d» ga poznate že dolgw in se vprašate, kdaj in kje ste ga videli, in da si končno, ko se ne morete spomniti kraja in časa, mislite, da je bilo to v nekem drugem svetu in da je ta simpatija samo spomin iz onega sveta?" „Da." Priloga „SoCb" it, 100. i dne 16. decembra 1905. Domače m razne nouice. Za -sfMo^no In jedniko volilno pravico. ~ Ob-Sinsko starešinstvo v Ajdovščini je v svoji redni seji dne 13. t. m. soglasno sklenilo peticijo na namestaišivo glede splošne, jednake, direktne in tajne volilne pravice za državni in deželni 2bor. , : Naj bi druge občine posnemale ta sklepi 'RiZ§Hi8. —- Pozivom na istodobni razglas enakega števila glede izpostavljenih list se naznanja, da se bodo nadomestne volitve v cenilne komisije za osebno dohodnino y.,M:. kajšnjem političnem okraju namesto udov in namestnikov, kateri izstopijo v smislu § 189. postave od 25. oktobra 1896. (1. drž. zak. št. 220) koncem leta 1905. vršile tako le: A. Genilni okraj: „G o r i ca m e s 16*. Volitev bode za vsa tri volilna telesa tega ce-nilnega okraja dne 4. januarja 1900. od 9— 12. ure predp. v občinski dvorani Cotsi Gius. Verdi. Prvo volilno telo voli enega ida in dva namestnika; drugo volilno telo voli enega uda in enega namestnika in tretje volilno telo voli enega uda. R Cenilni okraj: Pol. okraj »Gori e a dežela". Volitev bode za vsa tri volilna telesa tega cenilnega okraja dne 3. ja-nuarija 190G. od 9—11. ure predpoldan v uradnih prostorih davčnega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, Via dei Cap-puccini št. 1$., I. nadstr, soba št. 3. Prvo volilno telo voli enega namestnika; drugo volilno telo voli dva uda in enega namestnika in tretje volilno telo voli enega namestnika. Opombe: Barva glasovnic je v obeh cenikih okrajih za I. volilno telo bela, za H. volilno telo rumena in za III. volilno telo rožnata. — Glede načina akti?ne in pasivne volilne pravice kakor tudi glede načina izvrševanja te pravice, se obrača pazljivost volilcev na dotične določbe omenjene postave od 25. oktobra 1896. (1. drž. z. 220) in od-nosnega volilnega predpisa (1. drž, z. št. 35. ex 1897.) Posebno se opozarja na sledeče: Volitve so vršijo izključno z uradnimi glasovnicami, katere morajo biti podpisane ali od volilcev ali od onih, ki smejo v smislu določil volitvenega predpisa iste zastopati. Glasovnice se morajo oddati volilnemu komisarju osebno ali pa poslati po pošti na njega naslovljene z volitvenim poveriloni vred. Volilni komisar ne sprejme nefrankovanih ali r.edostatno tranko-vanih poši\jatev z volilnimi listki ter jih bo smatral v smislu § 34. volilnega predpisa kot nevložene. — Od c. kr. okrajnega glavarstva. On&oe VCStl. — Za više poštne oficijale so imenovani oficjjali J. Golovich, V. Kolenc in Jos. Puliach v Trstu. Bruždl sv, Sirila in Metoda so sploh naklonjeni slovenski listi. V posebnih priopazkah vabijo na prispevke leto in dan. Nekateri tiskajo celo v vsaki svoji številki poziv: „Slo-venci in Slovenke! Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda*. Take ljnbavi ne moremo prezreti. Zato ob bližajočem se koncu leta izrekamo slednjemu njih prisrčno zahvalo in prosimo enacega tudi za novo leto. Preverjeni bodite vsi, da niso zaman bile te nam v prid ponavljane Vaše besedice. Slovensko ljudstvo Vas je umelo in Vam jo z družbo vred hva-ležiio. — Vodstve družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 12. decembra 1905. Tomo Zupan. ...,.0i4tia,SK. Crlla k Metala v L|HWmye imela dne G. decembra 1905. svojo 1GG. vodstveno sejo v družbinih prostorih „Narodnega doma". -~ Po običajnem prvomestnikovem pozdravu se je razpravljalo p prevzetju neke šole na Koroškem, kakor tudi o nameravani šentja-koBski šoli v RoŽu na Koroškem. Potem se je sprejel načrt določil o preskrbninških užitkih družbinih posvetnih učiteljev, učiteljic ter otroških vrtnaric. Tudi se je sklenilo v jedni prihodnjih sej regulirati dejalnostne prejemke otroških vrtnaric, nakar se določi dan, s katerim stopi statut o preskrbninskem zakladu v veljavo. Ni skupščini »Zveze slov. odvetnikov" je poročal dr. Otokar Rybaf o razmerah v okrožju tržaške više deželne sodnije. O Goriškem je rekel: Na Goriškem ni, kakor sem že omenil v jezikovnem oziru posebnih pritožb, le referent na c. kr. okrajnem sodišču za kazenske stvari v Gorici absolutno noče sestavljati slovenskih zapisnikov in slovenskih razsodeb. S trmo, ki je posebno čudna pri c. kr. uradniku, se upira on vsem zahtevam strank in odvetnikov in celo svojih predstojnikov, in tipred-stojniki so tako slabotni, da se ne upajo energično nastopiti proti njemu, ker jim je baje zagrozil, da pojde rajše v penzijo, nego da bi sestavil slovenski spis. In ta strašna grožnja je gospoda predsednika c. kr. sodišča v Gorici tako prestrašila, da ga do večje eneržije ni mogla pripraviti niti interpelacija, stavljena v goriškem deželnem zboru. Kaj takega je res le v Avstriji možno! Slovenskim Učiteljem! — Pri sv. Jerneju nad Muto na Spodnjem Štajerskem je do 10. januvarja 190G. razpisana služba učitelja voditelja. Ta enorazredna šola'je v prvem plačilnem redu. — Prošnje se naslove na krajni šolski svet, ki da drage volje tudi pojasnila. — Učiteljeva soproga tudi lahko prevzar? pouk v ženskih ročnih delih, ki tudi nt , okoli 300 kron. — Toraj na noge, slovenski učitelji. Spomenik Favelti|U. — Namcstništvo je, kakor doslej vedno, tako tudi sedaj zabranilo postaviti spominsko ploščo z napisom v spomin tajnika Favettija, znanega iredentovca, v dvorani goriškega mestnega sveta, kakor so bili sklenili v jedni zadnjih sej Pinavcig je predlagal rekurz proti namestuištvenemu „veto", Seppenhofer je rekel, naj se postavi vseeno v steno plošča pa brez napisa, ter se tako počaka časov, ko se bo smel svobodno proslaviti spomin Favettijev!! Lahi in splošna In Jednaka volilna pravica, — Lahi razpravljajo po listih in shodih o splošni in jednaki volilni pravici ter izražajo bojazen, da bi po volilni reformi prišli Slovani na po-vršj«, oni pa bi bili potisneni v kot. Da bi se vse to preprečilo, se zavzemajo za novo deželo s Trstom na čelu. Seveda bi v tako „deželo" pritegnili nemalo Slovencev 1 Na poŠti v Volčah se je zgodila velika tatvina. Pravijo, da je zmanjkalo 2—3000 K. Kromberški VOdOVOd. — Končno je vendar prišlo do sporazuma med goriško občino in grofom Coroninijem glede krdmbeTfSkega vodovoda. V zadnji seji mestnega sveta so pogodbo potrdili. Župan je bil ogorčen, ker je nekaj ugovarjal dr. Pinavcig in rekel je, da če se predloga ne sprejme, ko se je rešila ugodno po tolikih težavah, se odpove županski časti. Teča| za SOdarJe, -— Zavod za pospeševanje obrti v Gorici priredi v času od 8. jan. do 17. febr.prihodnjega leta tečaj za sodarje^ Podučeval bo poseben strokovni učitelj po 5 ur na dan. Zavod da obiskovalcem brezplačno na razpolago ves za poduk potrebni materijal. Tečaja se morajo udeležiti le sodarski pomočniki in mojstri. Oglasiti se je do 30, t. m. pri kuratoriju ;>rej imenovanega zavoda v ulici Mbrelli št. 37. V Kostanjevici na Krasu se je ustanovilo novo braluo in pevsko društvo „Zora". Najboljši dokaz, da bo društvo uspevalo, je to, da si je isto pridobilo že v pričetku45 članov. Zaradi Izvanrednlh prometnih razmer v Trstu se tovorno blago za Trst c, kr. državna in Trst južne železnice zopet ne sprejema. Izvzete so živali, lahko se pokvarjajoče, in one pošiljatve, katere se nakladajo v nepokrite vozove. Za Trst prosto luko južne in Trst prosto luko c. ki. drž. železnice se tovorno blago tudi ne sprejema in ne odpošilja. Pošijjatve lesa za Trst c. kr. državne železnice se ne sprejemajo. K koncertu »Pevskega in glasbenega društvi" dne 3. t. m trdilo se je od več stranij, da je bila kritika prestroga. Že živahen aplavz sam na sebi je bil najboljši dokaz, da je bilo občinstvo navdušeno iu je hotelo, da se ženski tercet iu ženski zbor ponavlja. Posebno je nastop g.čne Treo vsestransko ugajal in to ne le v tercetu, kjer je njen sveži, res ljubki glas tudi vladal zbor in dajal znak tercetu. G.čna Treo ni pokazala \& lepe šole prof. Hubada, ampak tudi lep, uglajen glas, ki je za dvorano velikosti »Trgovskega doma" dovolj močan. Posebno je kritik pozabil po-vdarjati i>rikupljiv nastop g.čne solistinje; menda je bila glede tega sodba občinstva enoglasna. Kar se tiče igranja na glasoviiju, naše občhstvo itak ne sprejema entuzijastično produkcij na glasovirju. Toda tudi tukaj je bil aplavz občinstva izreden in se je od te strani dalo g.čni Treo popolno priznanje. Kritiku moramo vsekako očitati, da' je bil skoraj netakten, da je o prvem nastopu gospodične, ki je ob enem učiteljica glasovirja in solopetja pri »Pevskem in glasbenem društvu", iskal le neugodnih, ni pa povdarjai tudi lepih Btranij nastopa. Dolžnost kritika je, nn le grajati, mora tudi hvaliti tam, kjer treba. G.čna "Treo sme biti vsekako zadovoljna s priznavanjem občin- stva in tudi ponosna na ta svoj pi?vi nastop, tfpamo, da je ne bodemo več pogrešali pri nastopih »Pevskega in glasbenega društva" in da ostane zvesta društvu kot ena prvih močij. Kritik je bil istotako prestrog z nastopom zborov samih. Posebno premalo je povdarjai lep uspeh, kigaje dosegel mešan zbor pri Dvofak-ovem »Psalmu". Kritik je tudi nadalje pozabil, da je mnogo kriva akustika dvorane oz. nastop pevcev pred odrom, kjer se glas pod stransko galerijo in pod odprtim odrom preveč ubija. Uverjeni smo pa, da kritik ni imel nikake slabe volje, in tudi dejanski ne moremo zaslediti v njegovi kritiki nič takega, kar bi bilo ugledu moškega in ženskega zbora, posebno pa solistinjam na kvar. Napaka je bila le, da je izvajal le eno t. j. negativno in se premalo postavil na stran občinstva. Razume se posebej, da občinstvo ne more slediti vsaki malenkosti, dočim je bilo to kritiku lahko, M očividno pozna dotične posamezne točke podrobno, tako da mu tudi manjša hiba ne steče. Kritik se tudi prav nič ne spominja so-lista-baritonista pri srbskih narodnih pesmih, ki je izvedel svojo nalogo docela dobro. — b — Moikl in ženski zbor „fevakeoa In glasbenega društva" je sklenil, da priredi Silvestrov večer združeno z „Narodno prosveto" v veliki dvorani in v spodnjih prostorih »Trgovskega doma". Narodna prosveta bode proizvajala krajšo veseloigro. Na to bo sledilo petje: dva možka zbora, ženski duet s spreraljevanjeia glasovirja in en mešan zbor. Po pemojo čast," odvrne Maksimilijan, »večkrat čutim skušnjavo, A& M »to verjel -, toda on je dober prerokovalec." „0," pmvi Valentina-žalostno, »seznanite me s tem možem, Maksimilijan, da mi pove, če me odškoduje ljubezen za vse, kar nem trpela in imam še 'trpeli." „ Uboga prijateljica I A saj ga poznate!" „Jaz ?tt »To »je mii, M je tešil življenje w$i mačehi iu vašemu malemu bratu.* *~ wGmf HanteCristo*" „1)11,* „'0* *v2Mitaie Valentina, „ta m mom biti nikdar moj pisatelj, te je prevelik prijatelj moje matlehe." „0, če bi vedeli, Maksimilijan! Saj ml več Edvard oni, ki Je .gospodar v hiši, ampak grof; gospa Viilefort ga išče in ga fiasfi tkot 0kw»ka, v»ka»em je poosebljena vsa človeška znanost; občuduje, fiujte, občuduje ga moj oče, ki trdi, da ni sli&fil riffadttr, da bi bil izrekal kdo c vefijo zgovornostjo tako vzvišene ideje; obožuje ga Edvard, ki mu kljub svojemu strahu pred njegovimi velikimi, črnimi očmi hiti naproti, če ga vidi prihajati, se obesi nauj ter mu odpre roko, v kateri najde vselej kako krasno igračo : grof Monte-Cristo tukaj in pri mojem očetu ali pri moji materi, on je tukaj doma in on ima tukaj ukazovati." „Torej prav, ljuba Valenrina! Če je tako, kakor pravite, ste morali že občutiti, kako vpliva njegova prisotnost, ali pa bodete Čutili zelo kmalu. In v Italiji se snide v. Albertom Mor-cerfom... in reši ga oblasti banditov; v Parisu zagleda gospo Danglarsovo in ji pokloni kraljevsko darilo; vaša mačeha in vaš brat se peljeta mimo njegovih vrat, in njegov Kubyec jima jjreši življenje. Temu možu se vidi, da ima moč, vplivati na do-J godke, stvari in ljudi. Nikdar še nisem videl, da bi se družil tako priprost okus s toliko razsipnostjo. Kadar me pogleda, je njegor smehljaj tako sladek, da pozabim, '».¦.ko gorjup se zdi drugim. O, povejte mi, Valentina, ali se je vam nasmehljal tako? Če je to storil, bodete srečni.-' »Menil11 pravi mlada deklica. „0 moj Bog, Maksimilijan, mene niti ne pogleda, oziroma se obrne proč, če grem mimo njega. Pojdite, pojdite, on ni velikodušen ali pa nima, kakor trdite, onega bistrega pogleda, ki Čita v dnu srca; če bi imel namreč ta pogled, bi bil videl, da sem nesrečna, in če bi bil velikodušen in bi bil videl, da aem nesrečna in zapuščena v tej hiši, bi me s svojim vplivom, ki ga ima v tej hiši, čuval in bi, ker igra po našem mnenju ulogo solnca, ogrel z jednim, svojih žarkov moje srca. Vi mRnite, da vas ljubi, Maksimilijan? Ej, moj Bog, od kod veste to? Napram častniku, ki meri pet čevljev in osem palcev, ki ima dolge brke in veliko sabljo, kaže vsakdo prijazen obraz, a vsakdo tudi misli, da jokajočo, zapuščeno mlado deklico lahko vtopi v žlici vode." „0, Valentina, vi se motite, to vam prisegam." „Če bi bUo tako, Maksimilijan, bi bil on, ki se hoče, kakor, se zdi, v naši hiši vgnezditi, z menoj drugačen in počastil hi, me bil, čeprav sauio enkrat, z onim smehljajem, katerega pro- slavljate vi; toda ne; vide, da sem nesrečna in se nihče ne •briga za me, čuti, da mu ne morem biti na nikak način koristna, in se dela, kakor da me ne vidi. Kdo ve, če me ne bode po svojih močeh preganjal, da ugodi gospej Villefortovi ali njenemu sinu? Odkrito rečeno, Maksimilijan, jaz nisem bitje, ki zasluži, da se ga prezira tako brez vzroka: to ste nu rekli vi. Ah, oprostite," pravi deklica, opazivši vtis, katerega so napravile njene besede na Maksimilijana, jaz sem slaba in vam pravim o onem možu stvari, o katerih niti sama nisem vedela, da se »nahajajo v mojem srcu. Glejte, ne tajim, da vpliv, o katerem govorite, eksistira in da ima ta vpliv celo na me, toda dče ga ima, ga ima, Jkdkor sadite, na pogubonosen način." „Prav, Valentina," pravi Morrel z vzdihom, „ne govoriva več o tem! Ničesar mu ne povem." „Ah, prijatelj," pravi Valentina, »vidim, da vas žalim. G, če bi mogla stisniti vašo roko in vas prositi odpuščanja! Toda končno vendar ne želim nič boljšega nego to, da bi mo-ala priznati, da sem podlegla. Povejte mi torej, kaj je storil ta grof Monte Cristo za vas." »Priznati vam moram, da me spravljate v zadrego, Valentina, in to z vprašanjem, kaj je storil grof za me. Ničesar vidnega, to pač vem; tudi je, kakor sem vam že rekel, vse, kar me vleče k njemu, le instinktivno in nima nobega vzrdkfi, izvirajočega iz razuma. Ali je solnce kaj storilo za me? He greje me, m pri njegovi luči vidim vas, to je vse. Ali je ta ali oni prijetni vonj kaj storil za me? Ne; ugaja mi in zado voljuje jednega mojih čutov; drugega vzroka za to, da Ijiibim ta vonj, ne morem »navesti. Moje prijatetfsfcvo >do njega je skrivnostno kakor njegovo do mene. Skriven glas mi pravi, da je tfco ^nepričakovano prijateljstvo v eč nego slučaj. V njegovih najpriprostejših dejanjih in v njegovjm najtajnejših mislih nahajam soglasje s Bvojimi dejanji in mislimi." (Dalj'e pride.) podjetnik D. riahrulil ter podil naprej — pač znamenje, da ni vse v redu s tistim delom. Tatvina V — fcaški delavec P. Malavestiti je naznanil policiji, da ko je odšel iz sobe nekega tuk. hotela, kjer je prenočeval, je pozabil v papirju 27 K. Pozneje je šel poprafct po njih, pa so mu rekli, da ne vedo nič o tem. Če jih je le res pozabil!! Ušel je nevaren postopač in anarhist J. Alfano, ko ga je gnal mestni stražnik v Gradišče. Ušel pa je lahko, ker je spremljal stražnik kar tri aretirance. Dva psa sta preobrnila v Mirnu žensko K. Rutar. Psa sta se trgala, potem pa skočila na žensko ter jo podrla. Prebila si je pri [padcu črepinjo ter potem umrla. Kadi t?ga je bila tudi sodnijska komisija v Mirnu. Poiar, -- V Červinjanu je zgorela deloma hiša in senik, last (J. Strasolda. Škoda je krita z zavarovanjem-, znaša 3000 K. V OslavjU so pred kratkim ponoči y gostilni (prej pri Miklužu) najbrže najeti fantje vse razbili in naredili mnogo škode. 18 so jih aretirali. Odprti lekirnl. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gristofoletti-Glinbicb. Peaožna služba v lekarnah. — Od časa 17. do 24. t m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich. Razglednic0 za Božič in novo leto, ki so zaostale, dobe* prodajalci na deželi od 2—4 K sto komadov v knjigarni A. Gabršček. Nl§e Srtae funkcije so, kakor znano, najimenitnejše delovanje v telesnem ustroju. V zanimivi v nemško pisani knjižici („Sporaniea v strupovitem učinkovanju alkohola in kave") izvaja dr. H. Stoli, ravnajoči zdravnik v kopališču Naukeimu, slovečem za srčne bolezni, tako po svoji izkušnji v tisočerih primerih kakor tudi po preizkusih drugih zdravniških ve-ščakov, da je tropska kava s svojim strupenim kofeinom nevarna, da, najnevarnejša sovražnica našemu srcu. Zlasti ta učinek kofej-nov, da počasi, toda po redovitem uživanju kave neizogibno razširi in omrtvi srčno mišico, za čimer nastopi srčna slabost in pogo-stoma kap, se označuje za posebno usodnega Kot najvarnejši zabranilni in nasprotni pomo-ček priporoča imenovani specialist za srce, takisto dr. Sig. Erben v nemškem časopisu „Die Gesundheit" Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, ki ne da bi se izgubil dobri okus, kot izdatna primes zrnati kavi ublaži njene škodljive učinke ter jih skoro popolnoma odpravi. Ali tudi zaradi okusa po zrnati kavi, ki ga ima samo Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, je ta kava brez primesi tropske kave izvrstna pijača, ki jo že v mnogoštevilnih družinah uporabljajo več let in ki se povsod obnaSa kar najbolje. Dobro domače zdravilo. — Med domačimi zdravili, ki lajšajo bolečine in se pri prehla-jenjih itd. uporabljajo, zavzema prvo mesto v laboratoriju Eichterjeve lekarne v Pragi izde-I;«yano Liniment. Capsici comp. s sidrom. Nadomestilo. Pain-Expellerja). Cena je nizka: 80 v., K 1-40 in K 2 —za steklenico. Vsako steklenico se spozna po znamen rdečem sidru. Kdor ljubi Čokolado in kakao, temu bodi priporočen Ivana Hoffa Kandol. Kakao, kateri si je pridobil v par mesecih radi svojih iz-vanrednostih splošno priljubnost. Ta kakao je izmed vseh vrst najboljši, ima najmanj tolšče T sebi je torej najlažje prebaven. Pivci čokolade in kakao se ne bodo kesali, ako poskusijo to izvrstno pijačo. Volitve v,,Trg. in obrtno zbornico". Obširneje je bilo že naznanjeno, kako se postopa zopet s Slovenci pri sedanjih volitvah v trg. in obrtno zbornico. Mera krivic je polna in skrajno žaljivo postopanje c. kr. volilne komisije v trgovsko obrtno zbornico je izzvalo na krov naše ljudi in v toliko večji meri spodbudilo „Trgovsko-obrtno društvo", da se je spustilo v volilno akcijo za letošnje yolitve. Lepo število slovenskih volilcev se je odzvalo pozivu tega društva in doposlajo glasovnice potom prve obrtne instance. Oh tej priliki se nam je tudi sporočilo, kako ogromno število naših trgovcev in obrtnikov, koji plačujejo nad 8 kron direktnega davka, ni dobilo glasovnic. Tu se je prišlo na sled zopet velikim krivicam. Ker se za letos tega ne more vse popraviti, prosimo vse one g. trgovce in obrtnike, koji so dobili glasovnice in niso istih še doposlali potom pošte do 11. t. ra. na svoje okrajno glavarstvo, naj se prav za gotovo udeleže volitve osebno in sicer: Trgovci /ze- lenim listkom kateg. A. ali rumenim listkom kateg. B. v ponedeljek i«, t m. od 9. do 12. ure dopoldne, obrtniki z rdečim listkom kateg. A. s 8iyim listkom kateg. B. ali belim listkom kateg. C. pa v torek 19. t. m. od 9. do 12. dopoldne. Imena kandidatov izvedo v pisarni „Trgovsko-obrtnega društva" v Gosp. ulici št. 3. hiša g. I. Drufovka II. nadstropje. Gospodje sotrgovci in obrtniki, zavedajmo se svojih pravic, pomagajmo si sami! Odbor „Trg.-obrtnega društva za Goriško". Razgled po suetu. Državni Zbor. (Di4|e.) — Zbornica je 12. t. m .nadaljevala razpravo o nujnem predlogu čeških radikalcev glede dogodkov v Pragi. Posl. KlofaČ je ostro napadal praško policijo ter je prečital poročilo, po katerem so redarji z deklicami grdo postopali ter jih vlačili za lase. (Ogorčenje pri čeških radikalcih. Trajni klici: Kje je minister notranjih stvari ? pokličite ministra notranjih stvari ? Trajen ropot. Poslanec Fresl je žvižgal. Nemir.) Posl. Klo-fač je predlagal, naj se na razpravo pozove ministra notranjih stvari. Podpredsednik Kai-ser, ki je menil, da je posl. Klofač zaključil govor s tem predlogom, je dal besedo prihodnjemu govorniku posl. Breznovskemu. (Živahen protest pri čeških radikalcih). Posl. Klofač je nadaljeval svoj govor ob pohvali svojih pristašev, dočim je Breznovskjr po daljšem nemiru pričel svoj govor, ki ga je razumel samo blizo sedeči stenograf. (Trajen nemir. Podpredsednik Kaiser je neprestano zvonil. Vse-nemci so klicali: Prekinite sejo. Zaključite! Zaključite!) Posl. Klofač je govoril dalje vkljub temu, da je bil pozvan na red. Nemir je trajal dalje, dočim sta dovršila oba govornika. Med tem je prišel v dvorano minister notranjih stvari grof Bjiandt-Rheidt. Posl. Iro je klical: Živio splošna, enaka in direktna vo-lilra pravica! Med trajajočim nemirom jg posl. KlofaČ ob živahni pohvali svojih pristašev zaključil svoj govor. Istočasno je tudi poslanec Breznovskv končal svoja izvajanja. Prišlo jo do burnih prizorov med češkimi radikalci in Vsenemci. Med došlimi vlogami je interpelacija posl. Vukoviča, Spinčiča in tovarišev na voditelja trgovinskega ministerstva glede uporabe slovenskega oziroma hrvatskega jezika na glavnem shodu delegatov zveze delavskih bolniških blagajn za Trst, Istro, Gorico, Kranjsko in Koroško. Zbornica je po daljši debati odklonila nujnost predloga posl. Klofača glede dogodkov v Pragi ter je na to pričela razpravljati nujni predlog posl. Svlvestra glede podaljšanja veljave zakona o lokalnih železnicah. Po kratki debati je bil sedanji zakon z dostavkom: »Najdalje do 21. decembra 1908." in z besedami: dokler se ne izda novi zakon o lokal-nik železnicah," v vseh čitanjih vsprejet. Nato je bila razprava prekinjena. Posl. Hanisch je urgiral rešitev obrtne reforme. Nemška napredna in nemška ljudska stranka sta vložili nujen predlog glede pojasnila o razmerju državnih uradnikov. Poslanska zbornica je razpravljala nujna predloga glede gmotnega in moralnega zboljšanja državnih uradnikov in služabnikov. Posl. dr. Hortis in tovariši so uložili interpelacijo na voditelja ministerstva za uk in bogočastje glede dejstva, da odrekajo cerkveni organi verski pouk v italijanskem jeziku in glede dejstva, da se vodi učence ob nedeijah in praznikih k službi božji. Finančni minister Kosel je odbjjai očitanje, češ, da ni vlada storila ničesar za državne uradnike in državne služabnike, odkar se je uravnala plača državnih uslužbencev. Izjavil je, da bi uvedba porcentualne draginske doklade zahtevala približno 52 milijonov kron na leto, zato zamore vlada pomagati le v konkretnih, in posebno ozira vrednih slučajih. Minister je dejal, da uloži vlada v prihodnjih dneh predlog, da se aktivitetna doklada deloma uračuna t pokojnino ob povišanju pokojninskih prispevkov ter je razložil težave kodi-ficiranja službene pragmatike. Vlada je uradnikom vedno naklonjena, odločno pa mora obsojati način, kako se v zadnjem času od strani uradnikov stavijajo take zahteve. 14. t. m. nadaljevala se je debata o nujnem predlogu glede zboljšanja položaja državnih uradnikov. Govorila sta posl. Steiner in Mazorana v smislu poročevalca ter izrazila svoje obžalovanje, da je finančni minister proti opravičenim zahtevam državnih uradnikov. Posl. Mazorana je polemiziral proti finančnemu ministru tej* se je izjayll za željo državnih uradnikov, rekši da je mesto Trst za svoje uradnike že uvedlo 35-letno službovanje, uračunanje aktivitetnih doklad v pokojnino ter službeno pragmatiko. Govornik je posebno po-vdarjal potrebo, da se izdu. službena pragma-tika za državne uradnike, ter je omenil več interpelacij, ki so jih stavili izlasti laški poslanci Primorske, ker se je neopravičeno dalo prednost nekaterim uradnikom ter se jih uri-nilo v službo. Govornik je pojasnil pesebno razmere državnih uradnikov v Trstu, kjer je taka draginja kakor na Dunaju, dočim vživajo uradniki le 601 odstotkov od tega kakor ak-tivitetno doklado, kar dobe državni uradniki na Dunaju. Zbornica je nato nujnim potom vsprejela zakon glede podaljšanja veljave zakona o pod-])drr trgovinske mofiiance. Tekom debate je posl. Sterrtberg naglašal važnost trgovinske mornarice. Posl. Koliacher je pojasnjeval naš sub-vencijski zistem glede ladijedelstva ter na-glašal pri tem, da ne izpolnjuje Lloyd popolnoma svoje misije. Zahteva južno slovanskih posltmcev, naj se dalmatinsko plovbo odvzame Llovdu, je popolnoma opravičena. Rnvno tako bi bilo želeti, da se južnoameriška plovba odstopi Llovdu. Govornik je izrecno za to, da se dvigne in nagradi domače ladijedelstvo, ker bi s tem povspešilo uvaženjein izvaženje, bi se ustvarilo zdravo industrijo! no politiko ter bi se v Trstu dalo dela 10 do 15.000 delavcem. — Poročevalec vit. Vukovič je na-glašal potrebo, da se naši trgovinski mornarici pribori stari položaj. Premiranje bi se v toliko moralo preosnovati, da se namesto pre-miranja obratov, premira ladijedelnice s posebnim ozirom dalmatinskih ladijedelnic. Nato je bil zakon vnprejet v vseh čitanih. Včeraj je bila razprava o prorač. provi-ziriju v drugem čitanju. Začek je povdarjal, da žalostne parlamentarne razmere so posledica Sehmerlingovega volilnega reda, Biankini je govoril o zapuščenosti Dalmacije, Plan-tan je izrekel nezaupanje Gautschu, ki postopa zavratno s Slovenci. Hartel je kolikor-toliko obljubil Slovencem juridicno fakulteto v Ljubljani, Gautsch pa je rekel eks. odseku, da se to ne zgodi. Gautsch je odgovarjal Plan-tanu, potem pa izjavil, da y\aisx predloži načrt volilne reforme meseca febr. 1900. Iz parlamentarnih odsekov. — v proračunskem odseku se je razpravljalo 13. t. m. o trgovinski mornarici in pristaniških zgradbah v Trstu. Na vrsto bi bil moral priti tudi zakonski načrt o duhovniških plačah, a vsled raznih ugovorov se je zadeva ostavila z dnevnega reda ter sploh ne pride v tekočem zasedanju na vrsto. Tiskovni odsek je bil tudi sklican k seji, toda izostali so zopet isti člani, ki že v prejšnjem zasedanju niso prihajali k sejam. Seja ni bila sklepčna. To so poslanci! Nova SOSpOdSka Zbornica. — Dunajska „Zeit" poroča, da namerava viada število členov gosposke zbornice pomnožiti za 120. V gospod-ski zbornici bodo zastopane trgovske in obrtne, zdravniške, odvetniške in notarske zbornice ter poljedelska zastopstva. Vodilno ulogo pa dobi veleposestvo. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri je imelo dne 10. t. <.:..¦. svojo skupščino ob častni udeležbi. Predsedoval je podpredsednik dr. Dinko Trinajstič. Predsednik je naglašal, da se je ta shod sklical v Pulj zlasti zato, da se odbor društva zahvali pulskim volilcem na njih junaškem vedenju povodom zadnjih občinskih volitev. Iz poročila blagajnikovega je razvidno, da ima društvo 102 udov. .i^i-ikovo in blagajnikovo poročilo je bilo odobreno brez prigovora. Ob 4. točki dnevnega reda je govoril g. posl. Matko Mandič obširno in krasno. Začel je z duvalizmom in njega škodljivimi posledicami za nas Hrvate in Slovence, potem je govoril o ogrski krizi in reški resoluciji, a zvršil je z brezvspešnimi pogajanji z Italijani. Govor gosp. prof. Mandica je bil viharno odo-bran. Peta točka je bila: Splošna volilna pravica. O tej je govoril g. dr. I. Zuccon. Ob točki »eventiivalni predlogi" je predlagal g. L. Križ, naj bi odbor društva izdal manifest na vse prosvetljene narode, v katerem nnj opiše grozno in neznosno stanje Hrvatov in Slovencev v Istri! Predsednik je obljubil, da predloži ta predlog v oboru v pretres. Pljevo društvo. -- Na zadnjem katoliškem shodu na Dunaju, pri katerem so tudi naši klerikalci delali katoliškim Nemcem žalostno štafažo, se je ustanovilo Pijevo tiskovno društvo. To društvo ima namen pobijati vso in VBako svobodomiselno časopisje. Dobilo je svoje ime po papežu Piju V., ki je vladal katoliško cerkev od leta 15(50. do 1572. Da se raz- vidi, kako nalogo si je novo tiskovno društvo nadelo, je treba vedeti, kakšen Kristov namestnik je bil ta Pij V. Že pred njim je cvetela inkvizicija, katero je poostril zlasti papež Pavel IV. Papežu Piju V. pa se je zdelo potrebno, da se vsaka nepokorščina proti in-kvizitorjem kaznuje z excommunicatio latae sententiao ali z izobčenjem iz katoliške cerkve. Tej kazni bi se morali še pokoriti vsi svetni velikaši. Kdor bi se tem eerkvenim ukazom upiral, je izobčen in izgubi svoje dostojanstvo, svojo službo in premoženje; njegovi otroci pa postanejo nezmožni kaj podedovati. Krivoverec je treba spraviti na natezalnico, da izpovedo polno resnico. Kaj so inkvizitorji v papeževem imenu delali z nesrečnimi žrtvami, katere so proglasili za kri-voveree, dokazuje nam zgodovina s krvavimi črkami. Pij V., ki je prelil toliko nedolžne krvi, je bil po volji papeža Klementu X. spoznan za blaženega in od papeža Klementa XI. za svetnika! Po tem Kristovem namest-ništvu je dobilo novo Pijevo društvo svoje ime! Ako pomislimo na Pijeva dejanja, ki jih je izvrševal kot vodja inkvizicije, potem si lahko mislimo, kak namen in cilj si je zastavilo to katoliško društvo s svojo duševno inkvizicijo! DopdM V Rusiji. — h Petrograda poročajo, da je ministerstvo v stvari volilne reforme že zavzelo svojo stališče. Volilno pravico dobe tudi delavci. Na 150.000 delavcev odpade en poslanec, tako, da bodo delavci imeli v državni dumi deset do dvanajst zastopnikov. — Iz Podvolociske poročajo, da je minister Durnovo brzojavnim potom odredil, da so vsi poštni in brzojavni uradniki v Odesi odpuščeni iz službe. Odbor odpuščenih uradnikov je sklical izredno posvetovanje. — Londonski „Daily Express" poroča iz Varšave: Tukaj se širi govorica, da je zemstvo hotelo proglasiti carja odstavljenim. Ko je bilo jasno, da načrti Witteja propadejo, tedaj so zemstva pričela živahno agitacijo za izvolitev ustavnega vladarja. Govorilo se je o več osebah, toda nihče ni bil dostojen carske krotie. Konečno so razpravljali o tem, da bi kneza Dolgorukega iz Moskve proglasili kakor prvega ustavnega vladarja Rusije 't ! Velika Slavnost, katero priredi akad. teh. društvo .,Tr i glav" v Gradcu o priliki svoje 301etuice v Celju, se vrši dne 4. svečana 11)00. Opozarjamo že sedaj na to slavnost, ki obeta biti, kakor nam že kažejo priprave, v resnici nekaj izvanrednega! Pravični Lueger. -- Dunajski občinski svet je dovolil nemškemu „Schulvereinn" prispevek 400O K. Tu je našel Lueger zopet svojo veliko nemško dušo - ko so se dunajski Čehi potegovali za ljudsko šolo, ga je hotel vrag vzeti, tako je gibal proti njej. — Seveda je vseeno Lueger še naprej ljubljenec slovenskih klerikalcev ! Umobolnt v Londonu. — število umoboinih v Londonu se stalno množi. Dne 1. jan. 1904. so šteli umoboinih 23.948, leto kasneje jih je bilo že 24.652. 30% teh daje -~ alkohol! V Rojanii so okradli tatovi inženirja A. Lautererja, Škode je okoli 000 K. Prejeli so na Opčinah dva postopača Vel. Krstana in F. Tavčarja, pri katerih so našli več komadov ukradenega blaga. Tovarna pogorela. — Predilnica Ilohrbach pri Ternitzu je pogorela, kakor poročajo iz Dun. Nov. mesta. Škoda je velika. En delavec je prišel ob življenje. Poezije. — Zložil Anton Medved. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Gena 3*80 K, v elegantni vezavi 5 K, po pošti 30 v več. To so poezije znanega pesnika-duhov-nika Antona Medveda. Medved je jako plodovi t pesnik; njegovih pesmi je po raznih katoliških listih vse polno. V Poezije je zbral svoje boljše reči, velja pa o njem le splošna sodba, da je pesnik srednje vrste, Krvava kOŠUlja. — Vladimir Nazor. (Uspo* mene iz doline Rase.) V verzih. Izšlo v Pulju v lastni založbi Josipa Krmpotiča. Ster IjaM kakao in Bokolado, Umu WU siipotoota i g Ivan« flot!* Kandol-Kakao ki Ima najmanj tolifia r mM, je to«tf naj " •ar«*, ¦• promrooa nikoli mprtoiti in j* «1 Mm okusu iirodao pooani. Maton uma ¦ imonom . Ivan Vaff In a U*jo raritvrao inamko. ZivToiipo V4kg90vlaM3'rv " Dobiva ¦• yOTtod. Porednež! Še si nisi zapomnil, da ne piišim drugega papirja za cigarete in cevke kakor = ,X)TTOMAN-ovega"?! s= Prava radost za vsako gospodinjo so testenine Žnideršič & Valenčič-a ako pozna različne načine izdelovanja 7.1 juho, prikuho in močnato jed. Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovami, Gorica. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo j--1 : '.. ..•""",......."" najstarejšo firmo .................r......;zr":::;":..........::' "'tzz Zwilchenbart, Basel (Švica) Cenfralbahnplatz 9. Za dobro in hitro ekspedleljo se garantira. Peter Skerbic GORICA = Riva Copno št. 13, = priporoča svojo zalogo piva iz prve slovenske pivovarne G. Auerjevih dedičev v Ljubljani. Pivo je tako da mu ni vsako jednako. Želodec ozdravi mačka odpravi, cisto in bistro glavo nar'di. P. n. Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo izgotov-ljenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 % pod tovarniško ceno. Posebno črno blago za novice, zimske suknje za vsakega novica za samih 28 K i. t. d. Kdor se hoče po ceni dobro obleči ima zdaj ugodno priliko. Jamčim za to, da mu ostane v dobrem spominu tvrdka v Gorici, na Travriku št 5. Razna mila, parfumerije M. Podpisani priporoča č. gospom in gospodinjam v mostu in na deželi svoja najfineja mila, pudre, parfume, lišpe, olja proti izpadu las ter razna zdravniška mila za kožne bolezni. Razni glavniki, krtače za obleke in drugo rabo. V zalogi imam razna sveža božična darila. Za blagohotna naročila so toplo priporoča udani A. PRIMOŽIČ V Gorici Via Vetturini štev. S. 5 Iren in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in Jlitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanosti]. Se ne I gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Dražba 'za domača dela in strojeu za pletenje Tomaž H. VMttiek A C.o — Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa-nile 13—434. O S r s k a cvetlična paprika tSL priznano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za K 5. Razpošilja po povzetja od 1 kg dalje franko. Nadaljno posebnosti: sla* nlna, OgTSkl salami itd ee zaračunajo najceneje* RizpoJIljilalci rstkorrstnlb deželnih pridalbov Haupt A. Rudoli Budlmpoita (Ogrsko) VII. Ovodftgase« 22 g^^s* Gorica *s^^5ŠI priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in Črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdroj" iz sloveče češke „ Meščanske pivovarne" in domaČega žganja I, vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le na debelo od 50 kg naprej. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Prva konsumna zaloga olja Henrik Curiel Tekališfc Jos. Vsrdi 42. GORICA TekališSe Jos. Verdi 42. Specialiteta oljkmegaoHa Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačno pošiljanja na dom. Odlikovana pekarija in sladčlčarna. pekovski' mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Anton Krušič krojaški mojster---------- z=z in trgovec v Gorici tekališče Jos. Verdi št. 33. in tekališče Frana Jos. št. 35. — izdeluje — vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju in po želji g. Z zalogi ima ravnokar dospelo sveže avstrijsko in angležko raznourstno fino blago m jesensko in zimsko dobo. Zaloga izgotovljenih oblek, površnikov havelokov, zimskih sukenj itd.__________ Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naroČila električne luči * fe * Ji JI in gonilnih naprav kakor tudi vsa popravila spadajoč:: v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. Y Gorici, za vojašnica štev. 13. Gorica Gorica Kljmatično zdravile. HOtel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. ¦— Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanei nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno prešiveti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Išče se spretnega potnika za trgovino z vinom, zmožnega slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pismu. Pismene ponudbe s spričevali o sposobnosti za ta posel sprejema iz prijaznosti upravništvo lista do konca tega leta. Plačilo proti primerni varščini po dogovoru. ZaS&tna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. N»dom©»i»k i« P a I n - E * p • 11 e r je splošno priznano kot Umtno bol blažajočo maiUo; cen* 80 vin,, K 1*40 in E 2 38 dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovan u tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se ieralje le originalne steklenice v škattjah z n«3o zaščitno znamko .Sidro"iz Elchterjere lekarne, pot<»m se je poto^o prejelo ICHTERJEVA LEKARNA I k tjlatem leva" t Pragi Usabethgasse it, 5 nova. 1 ,/, Dnevno raipoltljan]«. I Srednje vrste k 32 kr. liter fine „ „ 36 „ „ iz Istre A 40 „ „ „ Cortu , 48 „ „ „ Bari „ 56 „ „ „ Molfette „ 64 „ „ „ Provence „ 72 „ „ „ Monte S. Angelo „80 „ „ „ Luke „ 96 „ „ Jedilno olje ______-j3f se od Znamka s 3 levi MOCCASION!! = flmerikansko perilo = najbolja znamka Srajce za gospode Srajce za dame Mašete, ovratniki itd. flouost! Kravate Svila za bluze. Zadnji teden! QJ grozno po nizki ce i OSTANKI vsako v rstnega blaga. PREGRAD & CERNtTIC Trgovski dom. »** Mizarska zadruga ^ v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogou ;^=zzr=z ter sprejema v dalo vsa večja stavbena dela. -.¦:-"m: Podružnica v Trstu Via dl Pfazza vecriila 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načatstvo in nmtzormtvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hroallno vlogo se obrestujejo po 4'/»%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo t na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo in na menice po'6%. Glavni deleži koncem leta 5l/«%. Stanj* 81. dec. 1904, (v kronah): Članov 1781 z deiažiK = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13.— Posojila 1,57081039 — Vrednost hiS 110.675* — (v resnici so vredne veh). — Re servni zalog 75.101 01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. MM 4 Čf Stolni trg št. 9 (Piazza Duotno) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let. Raznovrstne KOMASE in prave ruske ===== = GALOŠE Lekarnarja A. THERRT-jev BAL2AM priste?le z liHkCMm varstveno znamko zelena nuna. Uajstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, influenci. ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako poŠto z zabojem vre