291. MU.
i umna. i peten. 29. feonrai isu.
XLIV. leto.
9
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta .   ......m 12*—
četrt leta......B   6-—
na mesec....... 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta .......   , 11*—
četrt leta....... 5*50
na mesec....., 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levov telefon it. 34.
Esnafa vuk dan ivećcr IzvaenUi nedel|e ln praznike.
Inserati veljajo: pete ros top na petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
številka velja tO vinariev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon št 83.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto . pol leta . četrt leta na mesec
K
25*-13-—
6*50 2*30
za Nemčijo:
celo leto....... K 28*
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto...... K 30'-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85
r*3
Deželni zbor Kronik!.
(Seja    v    četrtek, 28. decembri ob 3. popoldne.)
Par ilni sem so se po Ljubljani sirile vesti, ki so vedele povedati o raznih nanj ali več zanimivih jx>-drohnostih izza kulis klerikalne de-žeinozborske večine in o dogodkih, ki bi se imeli doigrati v prvi seji deželnega zbora. Ne vemo. v kol i ko so bile one vesti refleks istinitih pri-merljajev, dejstvo pa je, da so se ljudje poet vtiskom in vplivom teh vesli nenavadno zanimali za to sejo ter zasedli dolgo pred zadetkom zborovanja do ■mil i ji g B kotička vse galerije in lože. In koliko se je tu ogibalo m pre-rešetavalo o dogo<lkih, ki bi se naj imej i doigrati v teŠKo pričakovani seji! Najbolj so seveda stikali glave klerikalci ter se delali važne, Kakor da bi jim bilo do najdrobnejših podrobnostih znano vse, kar se ima točno kakor pri uri odviti in razviti v zbornici. Najživahneje je lulo na desni galeriji, kjer se je zbral gros klerikalnega občinstva. Mož, ki se je delal silno poučenega o najtajneših .-»kri v nohtih klerikalne politike, je tam imel veliko besedo. Ljudje so kar odpirali usta, ko jim je pripovedoval o stvareh, ki se bodo nemara prigodi le: ko pa je podprl svoje trditve s tem, da je s kazalcem pokazal na srednjo, takozvano glavarjevo ložo, eeš, tam-lc sedita sina gospoda deželnega glavarja, dokaz, da leži v ozračju nekaj važnega, so se vseh oči z napeto pozornostjo obrnilo proti ti loži in na mah so bili vsi edini v tem, da je res pričakovati nekaj izrednega. Med tem pa je potekal čas, a zbornica je bila še vedno prazna. Kazalec ure je že kazal deset minut čez 3.. ko je vstopil v zbornico kot prvi dr.Tavčar. Njemu so sledili vsi napredni poslanci. Pri levih vratih je prihitel nenavadno brzih in lahkih korakov ia koj za dr. Tavčarjem v zbornico deželni glavar pl. Šuklje.
Sprva se je zdelo, kakor da bi bil silno nervozen, kakor da bi jedva dusi! svojo razburjenost. Ko pa je zavzel svoj sedež, si popravil naočnike in pogladi! belo svojo brado, je bil zopet stari Snklje. miren in ravno-dušen, kakor se to spodobi vsakemu -u laiistveniku po poklicu. Tiho, neopažrno je prišel v dvorano deželni predsednik baron Schwarz.
Sedel je že na svojem stolu ter si brisal naočnike, ko so se leva vrata odprla na stezaj ter stopil skozi nje dr. Susteršič. Mož se je vidno p< staral, odkar ga nismo videli. Zdi se, kakor da bi ga morile težke skrbi.
Za Šusteršičem se je zgrnila v aboraioo vrsta klerikalnih poslancev.
Tiho in brea vsakega hrupa so se vsedU na svoje prostore, samo dr. Pe-gaa je nervozno g( stikuiiral 1 rokami, zraven pa z velikim dopadenjem gledal na veliko rdečo vrtnieo, ki mu je ticala v levi gumbniei. Sedež škofa Antona Ronaventure je bil prazen. Izmed 11 Nemcev jih je došlo k seji samo pet.
Med tem je otvori 1 glavar pl. Šu-klje :-ejo in jel govoriti.
Govoril je o peštenosti v političnem l>oju, o nepristranosti in pravičnosti, o tem, kako mora vse javno delovanje voditi stvarnost, neodvisna od strankarskih strasti in kako mora vse stranke družiti ljubezen do lepe skupne domovine. Ta glavarjev govor je bil popolnoma na mestu. Glavarjevim izvajanjem so napredni poslanci mestoma pritrjevali in ploskali, klerikalci pa so molčali ter tiho zdeli na svojih sedežih. Skoraj bi rekli, da je bila to neke vrste demonstracija proti pl. Šukljetu. vsaj tako s-l* je stvar tolmačila pri poslušalcih. Morda so to gamo domnevanja, toda kdo ve?
Glavar je zaključil svoj govor % živio-klici na vladarja. Poslanci so se pozivu seveda odzvali.
Trikratni živio je zadonel po zbornici ter i lahkoto udušil tisti »heil<c, b katerim je dr. Kger izvolil dokumentirati svoja patriotska čutila.
Pozdravni govor barona Schvvar-za je prešel popolnoma neopazen. Ko je končal svoj pozdrav, je edino dr. Snstersie hripavo zaklical: '--.Dobro, dobro« in tlesknil z roko.
Nato je prišla na dnevni red tretja točka »Zaobljuba treh novoizvoljenih poslancev«.
Splošna napetost je zavladala na galerijah, vse se je nadejalo, da se bo sedaj zgodilo nekaj posebnega; pričakovalo se je, da se zdaj in /daj dvigne kak klerikalni veljak ter predlaga, da se naj ta točka odstavi a dnevnega reda, in slišalo se je pritajeno šušlja-nje med občinstvom, češ, klerikalci so zagrozili in tudi izvedejo svojo pretnjo.
Toda Su>teršič in Lampe, Krek
in Jarc so sedeli kakor okamneli na svojih sedežih ter ravnodušno poslušali, kako je deželni glavar, rezko poudarja je besedo »poslanec«, pozival novoizvoljene poslance Reisnerja, Ribnikarja in Vehovca, naj polože v njegove roke običajno poslansko obljubo. Dr. Lampe je pri tem opiral svojo glavo na pest, na obrazu pa mu je igral zlobnosarkastičen usmev.
Galerija, zlasti na desni strani, je bila razočarana, ker ni prišla na v i račun ...
Pričela se je razprava o zavrne-nem cestnem zakonu.
Klerika'ci so kar z enim čitanjem hoteli vse opraviti in zakon rešiti. Toda dr. Triller se je uprl in glavar je nolens volens moral otvoriti podrobno debato. Klerikalci so bili ozlo-voljeni in da pokažejo, koliko jim je ležeče na stvari in razpravi o cestnem zakonu, so med podrobno debato zbežali Iz zbornice. Ostali so v zbornici samo dr. Zajec, dr. Pegan in oče Košak. Stvarna izvajanja dr. Triller-jeva je s dovtipi skušal motiti dr. Zajec, toda njegove neslane šale, vredne pač pocestnega pobalina ne pa deželnega odbornika, niso našle odziva niti pri klerikalnem občinstvu na galeriji.
Prišlo je do glasovanja. Će bi deželni glavar nekoliko forsiral glasovanje, pa bi bili dr. Trillerjevi predlogi — sprejeti.
Tako pa je dr. Pegau tekel na hodnik ter poklical svoje tovariše k glasovanju. In prihiteli so v zbornico ter kot en mož vsi g!asovali proti vsem dr. Trillerjevim predlegom, dasi niso vedeli niti za njihovo vsebino. Ni čnda. «"e je ta prizor vzbudil splošno veselost na galeriji. Zdi se, da se klerikalni veljaki drže načela, da njihovi backi ne smejo slišati nobenega stvarnega govora naprednih poslancev. Seveda, je pač nevarnost, da bi se kateremu izmed njih vendarle končno ne odprle oči.
Tako je bil sprejet — cestni zakon.
Na vrsto je prišla razprava o proračunskem provizoriju.
Kot prvi je jel govoriti v imenu narodno-napredne stranke dr. Karel Triller.
Njegov sijajen, vseskozi stvaren govor, je takoj sprva napravil na klerikalce globok vtisk. Zato so izdali parolo, da naprednih govornikov sploh ne poslušajo. Seveda, se pač boje resnice!
Dr. Susteršič je prvi zbežal iz zbornice. Poleg Zajca, Pegana, Kozaka in Dimnika je ostal v dvorani saltu, še državni poslanec. Hladnik, Pri vratih je slonel in z odprtimi usti poslušal dr. Trillerjeva izvajanja. Ko pa je dr. Triller jel neusmiljeno ožigosati postopanje klerikalne stranke v Llsnerjevi in Hcchenburgerjevi aferi, se je Hladnik potuhnil iu se kakor b kropom polit kužek zmuznil skozi vrata. Trillerjeva izvajanja so i zapnu celo sapo Zajcu, da je pozabil na svoje »duhovite« šale in dovtipe. Dr. Pegan se je nemirno zibal ua svojem fotelju ter nervozno v roki vihtel svojo rdečo vrtnico. Ko je dr. Triller končal svoj govor, so si klerikalci kar oddahnili. Toda tudi profesor Reisnerjev govor ni jmstil klerikalcem priti do sape. Njegova stvarna, s številkami podprta izvajanja so napravila mogočen vtisk in niti Zaje, niti Lampe si nista upala govornika motiti z medklici.
Kot tretji je govoril poslanec Ribnikar. Temperamentno je našteval grehe, ki jih je zagrešila klerikalna stranka, odkar je zagospodarila v deželi. Ko je ožigosal postopanje klerikalcev, ki oddajajo vsa dela kar pod roko brez razpisa svojim ljudem, je dr. Zajec kričal: »K' sa pret vse vaš dubi! Pa praute. de klerikalcev ni v Iblan!«
Med Ribnikarjevim govorom so se klerikalci gnetli na hodniku okrog vrat in ga poslušali. Ribnikar jih je opazil ter jim zaklical: »Le pojte notri, nikar se me ne bojte!« Prisluškovalci na hodniku so se jadrno razkropili, kar je izvalo viharno veselost v zbornici in na galeriji.
Koncem svojega govora se je Pihni kar ostro obrnil proti deželnemu predsedniku, baronu Sehvvarzu, I očitajoč mu, da je prespal politično spremembo na Dunaju in da krši zakone na ljubo klerikalni stranki.
Takrat je dr. Pegan zaklical: >Kaj pa 18. september?« Klici med naprednimi poslanci: »Škandal, ali res ne morete opustiti denuncijacije.'!« Ko je Ribnikar končal svoja izvajanja, je dr. Zajec zaklical: »SJm j mislu. de bo še hujš.«
\ato je dal deželni glavar besedo referentu dr. Lam petu.
Zbornica se je napolnila, klerikalci so v polkrogu obkolili Lam peta; Susteršič se je vsedcl tik ob njem.
Lampe je jel govoriti. Njegov govor je bil plitev   in   brez vsake
stvarne vsebine. To ni bil govor, s katerim se utemeljuje proračunski provizorij, marveč govoranca, ki bi ne bila dobra niti za backe na kakem, shodu v Horjulu. Mesto da bi stvarno in z dokazi v rokah skušal ovreči kritiko naprednih govornikov, si je pomagal z neslanimi dovtipi in a pavšalnimi obdolžitvami in sumni-čenji. »Laž je to, laž je ono,« to je bila kvintesenca njegove obrambe i« njegovega utemeljevanja proračunskega provizorija. In dokazil Teh Lampe ne potrebuje, z na j neumne j« širni zafrkacijami se vedno več doseže. Pošten, dostojen Človek bi se zjokal nad takimi deželnimi finančnimi mmistri in proračunskimi referenti, klerikalci pa so se krohota 1 i njegovim bezniškirh maniram. Posebno se je krohotal dr. Susteršič. Ko je Lampe omenil, da dežela ne more in ne more skrčiti svojih izdatkov, je Susteršič cinično zavpil: »Bomo pa norce is blaznice izpustili!«
Menda je kdo na ta ciničen medklic kaj pripomnil na galeriji, zakaj Susteršič se je obrnil kakor bi ga pi* čil gad in zar jul: »Kva pa galerija ?c
Dr. Krek, ki je ravno prihitel v zbornico: »Not se vmešava.«
Susteršič: »Kdo pa?« Dr. Pegan, kazoč s prstom na galerijo: »Tistla, ki roka čez moli.« V tem trenotku je nastal silen hrup in trušČ, iz katerega se je slišalo samo ŠusteršiČevo vpitje: »Dol z njim!« Takrat se je klerikalni gruči približa* dr. Triller in obrnen proti dr. Peganu, sarkastično pripomnil: »Ali se spodobi, da igra deželni odbornik vlogo policaja?« To j« vplivalo kakor hladen tuš in mahoma se je hrnp polegel.
Velik hrup pa je nastal, ko je Lampe očital Ribnikar ju, da je zanikrn uradnik in da je aranžiral demonstracije, pri katerih so se pobijale šipe.
Mirno se je približal Ribnika r Lampetu, ostro ga fiksirajoč. Klerikalci so pač mislili, da si bo Ribnikar takoj poiskal zadoščenje. Pegan jo kakor maček skočil pred Lampeta, da bi ga s svojimi junaškimi prsi ščitil. Ribnikar je takrat ironično zamahnil z roko: »Le naj psuje, ne bom se ga lotil, le nič se ne bojte!« Za te besede so klerikalci revanžirali s psovkami, ozlo vol jeni, da se Ribnikar ni dal zapeljati k neprevidnim dejanjem. Seveda, če se prekrižajo ž© narejeni načrti, se človek pač mora jeziti.
LISTEK.
na uoisi.
Spisal dr. R. M a r n. (Konec.)
VIL
Mislil seru, da je samo pri nat tako, da se tuj«' blago bolj obrajta kakor domače. Pa je pri Rusih še bolj v čisjih ta lastnost. Le en primer. Ivan Fomie ji1 kupil neko galanterijsko stvar in prodajalka je predmet hvalila, češ, to je »zagranično« inozemsko blago. Fomič je jezno rekel: (V nimate domačega ruskega izdelka, pa ne maram!« Prodajalka se je nasmehi jala in rekla: »Lahko z mirno vestjo kupite to stvar, ker je domača. Jaz pa moram prodajati blago kot zagranično, sicer naši ljudje uiti ne kupijo, ker imajo le tuji izdelki pri njih veljavo.«
Ogledovanje jarmarke v lako prijetni družbi je bilo nad vse zani-vo. Ves čas je hodil z nami tudi Semen Ivanovič s svojo soprogo, ki sem ga že omenil na »Cajki«. Težko smo se zadnji večer poslovili od ljubeznji-vih Rusov, ki sta obljubila, da prideta enkrat na Kranjsko. Hudo se mi je tudi storilo, ko sem se poslednji-krat ozrl na široko Volgo, na in ob kateri sem doživel toliko novega, prijetnega. Zbogom, Volga, srečen bom, i o srečen, če te bom mogel zopet
kdaj videti. Za mnogo, mnogo ti mora biti hvaležen pisec teh vrst!
Železni konj nas je zopet nesel v črno noč proti Moskvi. Da moremo Čim več videti, smo noči vedno porabili za vožnjo, kar nas pa ni popolnoma nič utrudilo.
V Moskvo smo dospeli zjutraj zgodaj in sklenili tri dni porabiti za ogledovanje. Da smo te dni dodobra j izrabili, mi ni treba praviti, ker smo j tudi noči na pomoč vzeli.
Lepa je Moskva in zanimiva, ve-Jiko holj od Peterbuiga. ki ima le morje zase. Moskva tudi ne stoji na ravnem, ampak na nekakih gričkih, ki jih spričo množine hiš ni opaziti. Na najvišjem delu leži starodavni Kremi z zlatimi strehami svojih cerkev. Kremelj je največja znamenitost Moskve, ki smo si jo tudi najprej ogledali. Natančnejši popis si lahko pridržim, ker je bila Moskva in Kremi še največkrat predmet slovenskim potopisom z Ruskega.
Car puška, velikanski top s sto iu sto drugimi, ležečimi na prostem, komu ne bi ostali v spominu! In car kolokol, ogromni zvon, ki se mu človek čudi, če je bilo sploh mogoče, da je ta zvon visel v kakem zvoniku in zvonil. Pravljični orjaki z Gulliver-jevega potovanja so morda imeli take topove in zvonove, kajti mi smo pritlikavci proti topu in zvonu v carskem Kremlu, ki ne hi vedeli z njima kaj početi.
In carska palača, nova in stara, kjer je še Ivan Grozni caroval! Veli-
\ m
častnost sijaja ruskih vladarjev se nam vidi v njih. V starih saborih so grobnice davnih carjev in članov njih rodbin. Kažejo nam jih popje in čitamo napise na njih: Tu leži Ivan Grozni! Zona nas spreleti: kdaj je že to bilo, a vendar je še danes rusko ljudstvo, ta dobri narod, preveč zasužnjeno, v kulturi zaostalo, ker ga zadržujejo spone samodrštva.
In vendar stoji skoro nasproti grobnice Ivana Groznega najveličastnejši spomenik, ki sem ga sploh kdaj videl, spomenik carja Aleksandra II. Osvoboditelja. Zanj so nabirali po celi Rusiji pri najvišjih in najnižjih in umetno monumentno delo je izvršil slavni ruski kipar Rjepin. Kremi je sam na sebi ruska zgodovina in sredi njega tiri spomenik naj bi bil znak moderne osvobojene Ruske f Morda so si tudi to mislili, ko so izbrali to mesto spomeniku carja Osvoboditelja, toda čas še ni tu in Rusija ima veliko norih Iliodorjev!
Ogledali smo si tudi druge znamenitosti, galerije slik in i luzeje. Naj omenim samo, da mi je najbolj ugajala narodopisna zbirka v Rum-jancevskem muzeju. Vsi narodi prostrane ruske države so zastopani tu notri v oblekah, stanovanjih, običajih in orodjih, ki jih rabijo. Poleg domačih rodov vidimo pa tudi vse slovanske narode. Mene je zanimal slovenski oddelek: Slovenec in Slovenka v narodni noši, ki mi pa nista preveč ugajala, ker jih nisem vedel v noben kot slovenske zemlje postaviti.
Pač pa mi je zelo ugajala velika zbirka slovenskih pisanic najrazličnejših vrst, ki jih najbrž tudi kranjski muzej nima. Kdo jih je preskrbe! Ruin-1 jancevskemu muzeju, bi prav rad ve-I del. Interesantna so tudi vsa orodja, i ki jih rabijo pri nas kmetovalci in obrtniki, sicer v miniaturi izdelana, toda jako natančno   in minuciozno. Obisk tega muzeja bi vsakemu Slovencu, ki pride v Moskvo, priporočal, in je v tem oziru narodopisni oddelek Slovencev prav dobro zastopan.
V neki galeriji slik sem vide! veliko družbo Angležinj in Angležev, ki so se pa kakor čreda podili po dvoranah z Badekerjem v roki, ne da bi se kje ustavili.
Povsod, bodisi v Kremlu ali v muzejih, smo srečavali ruske družbe izletnikov iz prostrane ruske države. Navadno so bili starejši dijaki in dijakinje pod vodstvom kakega profesorja, ki jim je razlagal, a ti so ga verno poslušali. Ruske šole nudijo v tem oziru neprimerno več kakor naše. To ni nič posebnega, da se izleti ara/žirajo v inozemstvo, da se na ta način širi obzorje dijakom. Lansko leto na pr. so bile štiri partije ruskih učiteljev in učiteljic pri nas v Ljubljani. Hodijo se po vsem svetu učit in izpopolnjevat svojo izobrazbo. In pri .nas? Na Šmarno goro, na Bled aH Bohinj, v Trst je pa že predaleč!
Tudi zabavam se v Moskvi nismo izognili. Skrbljeno je zanje v prav obili meri kakor v vsakem velikem mestu, v Rusiji pa če posebno. '
Značilno za ruske trgovce in obrtnike je to, da skušajo po židovskem načinu, če le morejo, opehariti odjemalca, zato se je treba za vsako stvar pogajati in polovico obljubiti. Človek se tudi tega navadi in prička s prodajalcem. Celo z izvoščeki se je treba poprej pogoditi za ceno.
Z Ivanom Fomičem sva se prar dolgo zamudila v nekem vrtnem gledališču. V katerem koncu Moskve sva in kako daleč je do najinega hotela, nisva vedela, zato sva hotela vzeti iz-voščeka, ki jih je cela vrsta ^tala pred vhodom. Vprašala sva prvega, za koliko naju pelje do hotela. Dva rublja, je bil odgovor. Niti pogledala ga nisva in šla dalje. En rubelj, se oglasi drugi; midva pa le naprej. Osemdeset kopejk, sedemdeset in zadnji pravi: petdeset. Tega sva tudi vzela, a vozil naju je jako dolgo, da se je nama že smilil in mu je Ivan Fomie po prvi pol uri sam primaknil za vsako četrt ure po deset kopejk, ki jih je tudi zaslužil. Celo knjige nimajo stalne cene. in smo dobili ilustrirano izdajo Tolstojevega životopisa za 40 kopejk, prodajalec je pa zahteval en rabelj-
Na moskovskem kolodvoru smo se poslovili od Franca Ospiča, ki so ga opravila klicala v Peterburg, do-čiin se je Amalija Osipovna vrnila z nama v Ljubljano. Čeprav je bila ločitev le za malo časa, vendar nam je bilo vsem hudo. Ves čas potovanja smo bili skupaj kakor ena rodbina in Franc Ospič je bil naš vodnik ter skrbel za našo udobnost. Potovati v pri-
Proračunski provizorij je bil seveda sprejet in tudi dr. SusterŠičev predlog, naj se v proračun sprejme 50.000 K za povzdigo živinoreje in da naj 6 1. januarjem po previdnosti nakaže 25c/o draginjsko doklado onim učiteljem, ki so bili doslej od draginj-ske doklade izvzeti.
Susteršič je stavil ta predlog tako tiho, da ga ni nihče razumel.
Dr. Triller je hitel h glavarju, da bi izvedel za besediio. Takrat pa je glavar že odredil glasovanje. Med klici: »kaj pomenjajo besede po svoji previdnosti! Zopet vratica za korupcijo,« so tudi napredni poslanci glasovali za predlog.
Sprejet je bil končno tudi predlog, s katerim se deželni odbor pooblašča, naj kupi stavbišče na vogalu Slovenskega trga in Miklošičeve ulice za zgradbo novega deželnega dvorca.
Ganglov nujni predlog, naj se v Idriji ustanovi obrtna šola, so klerikalci odklonili in dr. Krek je to odklonitev utemeljeval s teni,da lunipje nič ne dovolijo poštenim ljudem.
Tako je! — V naslednjem podajamo poročilo o seji:
Deželni glavar pl. Šuklje otvori par minut po 3. uri popoldne sejo ter razglasi, da je bil deželni zbor s cesarskim patentom z dne ~2. decembra sklican. Pozdravi poslance ter .spoštljivo tudi zastopnika deželne vlade, deželnega predsednika barona Schwarza. proseč ga naj blagovoli sodelovati pri delu deželnega zbora ter ga podpirati v njegovem stremljenju z združenimi močmi zastaviti *voje sile v blaginjo kranjske dežele.
Predvsem mi je omeniti veselega dogodka. 21. septembra t. L je oraznoval njegova c. kr. visokost nadvojvoda Kari Fran Josip svojo poroko ■ svojo izvoljtnko visokostjo princeso Žito Parmsko. Pri tem povodu sem dal duška čustvom v imenu deželnega odbora in dežele ter sem preje« odgovor nadvojvode, ki je v svojem in imenu nadvojvodinje Zite izrekel svojo zahvalo deželnemu odboru in vsemu prebivalstvu kranjske dežele. Primerno je, da želimo tu zbrani, da bog blagoslovi to za-taaasko zvezo.
Gradivo, ki je ima rešiti deželni zbor je majhno, več je pripravil deželni odbor. Je tu načrt vodoprav-•nega zakona, *i je največjega pomena ~a deželo. Pritrjujem, da je naš sedanji zakon že zastarel in ne odgovarja več modernim zahtevam. Deželni odbor je vodila zavest, da ima dežla v prvi vrsti pravico do vodnih moči. Treba jih je izkoristiti ▼ korist dežele. Dana bo deželnemu zboru prilika nstvariti ta zakon, ki bo zadošča! modernim zahtevam. Imamo pa še drug zakon, ki je velike ▼ndanosti in to je nač-t lovskega zakona, ki je bil izpremenjen po skle-pih deželnega odbora. Dejstvo je, d&. M poostruje politično nasprotstvo od dne do dne in nihče ni tako naiven, da bi mogel zahtevati, da morajo odmevi tega političnega nasprotstva v zbornici prenehati. Tudi mi nismo tako sentimentalni, da bi čutili vsako osorno besedo kot razžalitev. Toda v konfliktu idej ne sme vladati strankarska strast. (Klic: »Dobro,« iz naprednih klopi.) Molčati mora pa v tej zbornici vsaka malenkostna nizkotnost. Vidim v tej zbornici može resnega političnega mišljenja, ki jih druži vse ljubezen do domovine in ndanost do avstrijske cesarske hiše. Zato si štejem v dolžnost, da pozovem kolege poslance, da z menoj ob
jetni družbi, je šele užitek, ki ga ima človek na potovanju, zato smo tudi tako težko pustili Franca Otopela iz naše srede.
Vožnja iz Moskve proti meji je veliko prijetnejša nego poti Peier-burgu. Pokrajina je sicer ravna, toda zemlja obdelana in bolj obljudena in najde oko vedno dovolj zanimivosti. Jako veliko smo videli ob progi žerjavov, ki so se ponosno sprehajali ob vodi, kakor tudi drugih divjih ptic. Zato nam je pa vožnja prijetnejše potekla nego proti Peterburgu. S prihodom na avstrijsko mejo se je pa tudi udobnost železniške vožnje nehala. Dospeli smo zvečer na mejo in pr^sedli v Granici v avstrijski vlak. K sreči smo dobili za Amalijo Osipovno še prostor v spalnem vozu, toda nama s Fomičem sta celo dolgo noč delala družbo star poljski Zid in njegova žena. ki sta se sicer cedila vljudnosti, toda bila najini udobnosti v veliko napotje.
Na Dunaju smo se razšli po opravkih in si dali sestanek v kavarni, ki že tri leta več ne obstoji in na detičnem trgu ni nihče vedel za njo. Kljub temu smo se zopet našli in skupaj oddrdrali v domovino, v naročje svojih dragih.
Za sklep cenjenim čitateljicam in čitateljem tega spisa: Mesto drugam, pojdite na Volgo! Ivan Fomič pravi: »Celo Evropo sem prebredel, a uiti primeroma nisem našel drugod tega, kar nudi Volga. Se pojdem nanjo, in prav do izliva!«
otvoritvi deželnega zbora zakličejo trikrat: »Naš cesar naj šivi!« Trikratni živio in HeiL
Nato se oglasi deželni predsednik baron Schwarz.
Pri otvoritvi nove sesije mi je čast vas v imenu vlade pozdraviti In mi bo v posebno zadoščenje pri posvetovanjih o za deželo važnih zade-
in naj bo še tako moderen, kakor ga hvalite vi aa naše stolno mesto hud udarec. Tega nobeden ne more zatajiti, da bo po tem zakonu ravno Ljubljana preveč prizadeta, ker bo morala nositi bremena, za katera ne dobi nikakršne kompenzacije (Pritrjevanje!). Pri poznam, da je novi zakonski načrt v malenkostih m i le j
vah slediti s popolno pozornostjo, ši od prvotnega in sklepam iz tega, Isto ponovi v nemškem jeziku. Že- in iz dopisa vlade, da se je vlada šalim deželnemu zboru pri njegovem . ma prepričala, da je bil prvotni za-delovanju najboljšega uspeha. I konski načrt za Ljubljano preoster,
K drugi točki govori deželni ' ter da hoče zakonski načrt priporočiti glavar pl. Šuklje, ki izjavi, da je po- j v najvišje* sankcijo samo tedaj, če se slanec baron Kodelli   prosil deželni    more zanesti   na   večkratne obljube
odbor za dopust, ker se mudi v vzhodni Afriki. Ker ima pravico podeliti dopust do 8 dni deželni glavar,
daljši dopust pa samo deželni zbor, vpraša ali deželni zbor dovoli ta dopust. Dovoljen z vsemi gla-sovi. Deželni glavar opraviči nato ljubljanskega škofa zaradi duhovniških opravil, ekscelenco baron-*. Sci»wegla, ker je zadržan v delegacijah, plem. Scholmeierja in baron?* Liechten-berga.
deželnega odbora, da bo deželni odbor mesto Ljubljano glasom § 18. z izjemno dobroto obla god ar jal in vpošteval nje. upravičene zahteve. Obžalujem, da ori tako važnih razgovorih kakršen je bil dunajski razgovor, ni bil pritegnjen zastopnik mesta Ljubljane, da bi branil pravice našega mesta. Tudi ne dam mnogo na § 18. Ta paragraf govori o občinskih zastopih ter obljubu je za j take podpore, vendar pa stoji ta pa-
Za zapisnikarje  -ta izvoljena aa i ragraf v nasprotju s § 14.,   ki z vso
celo dobo zasedanja dr. Novak in dr. Zajec, ki zasedeta prostore.
Nato prečita zapisnikar dr. Novak opravičilno pismo poslanca dr. Maksa VVurzbacha, ter se sklepanje o odložitvi njegovega mandata v komisijo za odmero osebne dohoda-rine preloži na dnevni red prihodnje seje.
Dr. Ravnihar in tovariši so vložili na predsedstvo dve interpelaciji zaradi dvojezičnih napisov na erarič-nih poslopjih. Obe interpelacije se sklicujeta na sklop deželnega zbora ter zahtevata, da se dvojezični napisi nemudoma odstranijo. Obenem vpra-fm poslanec Engl. Gangl in tovariši, kaj je deželni odbor tozadevno ukrenil. Na to interpelacijo bom odgovoril koncem seje.
Poslanec Gangl in tovariši so j vložili nujni predlog, ki zahteva, da ae ministrstvo za javna dela poživlja, da naj v Idriji ustanovi obrtno delavnico za šoli odrasle dečke, ki jih ^e ni mogoče sprejeti v rudniško delo, tedaj od 14. do 17. leta, da se uče obrti oziroma rokodelstev. Tudi ta predlog pride koncem seje na razpravo.
Zaobljube.
Glasom S 9. deželnega reda. ki ga deželni glavar prebere imajo novi poslanci Rei-«ner, Ribnikar in Ve-■qi« namesto prisege položiti v roke deželnega glavarja zaobljubo, kar ti na poziv glavarja store. Na to sledi
poročilo deželnega odbora
o nekaterih premembah načrta zakona o gradnji in vzdrževanju javnih neeraričnih cest in potov. Poslance Jaklič predlaga nujno rešitev b era predloga, ter zahteva takojšno snmarično obravnavanje predloge. P ifakiee dr. Triller temu uerovarja. \*^1< d eesar odredi deželni glavar glasovanje o formalnem preo logu poslanca Jakliča, ki dobi večino. Po roče vale* dr. Lamp"e poroča nato o prilogi 24.. ki obsega vse izpremembe, ki so bile ie obširno obravnavane v deželnem zboru in v odboru, ter so v soglasju z izpremembami, ki jih zahteva vlada, ker je bil zakon dogovorno z vlado izpremenjen,   ter so
krutostjo določa, da v slučaju, če gredo deželne ceste skozi kako mesto ali kak kraj, mora nositi mesto večino stroškov. Za take naprave tedaj je poraba § 18. popolnoma izključena. Zato si štejem v dolžnost kot zastopnik Ljubljane, da pri tej
zadnji priliki
I jo vzdignem svoj glas in apeliram na
pravičnost
deželnozborske večine napram Ljubljani. Pričakujem, da bo deželno-zboTska večina pravičnejša, kakor je ta zakonski načrt. Od vsega pri četka se je namigavalo, da Ljubljana brez kompenzacij za tako velike žrtve ostati ne more. Dolžnost deželnega zbora je. da da za trda določila tega zakona primemo kompenzacijo. Brezpomembno je v bistvu, ali se sprejme ta zakonski načrt v današnji seji ali pozneje, zato se glasi moj predlog, ki mi ga narekuje ljubezen do stolnega mesta Ljnbljane. j katero zastopati mi je čast. da naj se ta načrt odloži na eno prihodnjih sej ter naj deželni odbor stopi z zastopniki me«ta Ljubljane v pogaja, nja. da se dogovore zaradi primernih kompenzacij. Vsaj ho Ljubljana prevzela velikanska bremena, ki so taka, da se ne bodo zmanjševala od leta do leta. Zato se fflasi moj predlog:
Zakonski načrt naj se vrne de-i želnemu odboru z naročilom, da s»to-j pi v dogovor z   mestno   občino, da * udejstvi   kompenzacije   za izredna bremena,   katera ta zakonski načrt nalaga Ljubljani, ter z izpremenje-nim in izpopolnjenim zakonskim načrtom stopi zopet pred deželni zbor.
Deželni glavar podeli nato bese-«k> poročevalcu dr. Lampe tu, ki pledira proti odložilnemu predlogu, češ da kompenzacije Ljubljani niso i v zakonu ntemeljenc in da .ie dežel-: nemu »boru sklepati -samo o zakonu samem.
Pri nato sledečem glasovanju je ostal predlog   dr. Tavčarja v manj-| šini.
Dr. Triller: Ali ne bo nič i specijalne debate t Ker se izpremi-| njajo paragrafi je specijalna debata
if Zahtevam
bile v«sr- točke, ki so bile več ali manj j uL , ^
TT. j        . . 1 potrebna   m naj se vrsi
?■■",!■'■ TT:.       Č   *ahte™ ZH I nartmhno razpr.ro. :zvr,,tev   Ho!o<,H    *akot..n     obMrno :        Deže]nj    ,av„ „M razpravo
jams'vo ,n je zahtovala   fllllll 11- •     „„^n,, 8 do 22. K izpremem-
prememOe    gled^    razlastitev    7*-m- ; » • , , _    ^__._■ *
;___ . • A-     i   mi        t • ur     i hi teh paragratov govori poslanec
Ijis'\ ter sprejetje zlasti za L.mblja- i a m^.«.
no važnih določb, po katerih naj se ! ar' Triller.
doneski iz deželnega zaklnda razde- : V imenu narodno - napredne le v razmerju V v—*/-.. Vlada zahte- j stranke predlagam izpremembo & va natančno   določbo   glede raznih [ 12. 1. odstavek,   ki se glasi sledeče:
zastopov in glede \        Od stroškov za vzdrževanje deželnih cest I. in II. vrste, mostov in
cestah
prošenj okrajnih
prisilne uprave. Vlada je tudi zahtevala, da se izpremeni določba glede
umetnih   stavb na deželnih
dovoljenja   vožnje   raznih   vozil po ! nosi, v kolikor se ne pokrijejo iz po-
ri eželnib cestah, v toliko, da ima deželni odbor pravico vožnjo z avtomobili po gotovih deželnih cestah omejiti ali prepovedati. Istotako so se izvršile izpremembe glede volitev načelnika ter županov in občinskih odborov. Besedilo zakona je z vlado natančno dogovorjeno, zato predlaga sprejetje predloge brez izpremembe. Kot contra govornik je priglašen poslanec Galle, ki izvaja sledeče v nemškem jezikn: Oktobra lanskega leta je bil ta predlog pred zbornico. Isti vzroki, ki so bili mero-dajni takrat, da se klub ni udeleževal posvetovanj so merodajni tndi sedaj, da klub ne more glasovati za ta predlog. Od vlade predlagane izpremembe tvorijo sicer v resnici nekako izboljšanje zakona, vendar pa je vse to prem a le vrednosti, da bi iz-premenilo stališče kluba (nemškega) nasproti predlogi. Vsled tega bodo Nemci glasovali proti predlogu.
Kot drugi govori poslanec, deželni odbornik in župan ljubljanski
dr. Ivan Tavčar.
Visoka zbornica! Stališče zastopnika mesta Ljubljane nasproti zakonskemu načrtu, ki je danes v razpravi je popolnoma isto, kakor je bilo lansko leto. O tem smo pač vsi
sebnib virov (pravnoobstoječih skla dov, pogodb itd.), prva tri leta, ko »topi v veljavo ta zakon, tri petine deželni zaklad, dve petini pa cestni okraji, katerih ozemlja se dotika ali po katerih ozemlju gre taka cesta. Po preteku triletne prehodne dobe morajo k tem stroškom prispevati deželni zaklad dve tretjini, udeleženi cestni okraji pa eno tretjino.
V tem odstavku naj se izpreme-nl prehodna doba 3 let v 5 let, kar je priporočala deželnemu zboru in želela tudi vlada. V istem odstavku naj se izpremeni določilo prispevka namesto •/« In Vb ▼ 4A i« Vt, *»* b* finančni uspeh glede Ljubjane vsaj nekoliko oblažilo. V istem paragrafu odstavek 4., ki se glasi:
»Prispevek deželnega zaklada se pri deželnih cestah odmeri a 50% vseh stroškov, ki jih je pokriti po skladu«, naj se prispevek iz dež. zaklada izpremeni tako, da vzdrževalni stroški iz priče tka ne bodo tako visoki, marveč dosegali samo 40%. Prispevek deželnega zaklada nasprotuje centralističnemu principu novega cestnega zakona. Stroški iz početka ne bodo tako visoki za vzdrževanje teh cest, kakor za nove ceate, če bo vlada pazila na to, da ščiti Ljubljano. Stroški pa lahko tu-
prepričani, da bo novi cestni zakon, - di ogromno narastejo, zato bodi pr-
va leta prispevek določen s 40% in po prehodni dobi naj stopi v veljavo šele določba tega zakona. Glede § 18. in 14. je vlada sama opozorila deželni odbor, da mora zavzeti nasproti ljubljanskim davkoplačevalcem stališče posebne postrežljivosti. Taka poet režij i vost je seveda izključena. Ljubljana apelira v slučaju, kadar tlakuje svoje ceste na državo, in država tlakuje kakor je to faktično storila svoje ceste na svoje stroške. Tega seveda po novem cestnem zakonu ne bo.
Predlagam nadalje, da se v 2. vrsti § 14. nadomeste besede »samo in edino« z »navadno«.
Prvi odstavek § 18. naj se nadalje glasi:
Za napravo in vzdrževanje občinskih cest in potov ali njih stavb, posebno tedaj, ako se ne dotika ozemlja dotične občine nobena deželna cesta, glede stolnega mesta Ljubljane pa tudi v slučajih § 14. se sme prispevati tudi iz deželnega zaklada.
Deželni glavar zaključi nato debato ter da besedo poročevalcu dr. Lam petu, ki ugovarja izvajanjem veleposestva ter se obrača proti izvajanjem narodno-naprednih poslancev, češ da ni res, da bi bil cestni zakon udarec za Ljubljano. To je preudarilo tudi ministrstvo in je prišlo na svojih konferencah do spoznanja, da ni nobene razlike delati med Ljubljano in zadnjo gorsko vasjo. Samo zastopniki Ljubljane so tako sitni, da se vedno pritožujejo in govore, da se dela Ljubljani krivica. V Kakem položaju pa so hribovske vasi, zato se ljubljanski poslanci nič ne brigajo (Ribnikar kliče: »V ljubljanski okolici ni nič bolje!«) Dr. Lampe: Na naših shodih sem prišel v občine, kjer so ceste take. da se kmet po njih voziti ne more (Dr. Zajec ploska in se zadovoljno muza«. Ribnikar: Ljubljansko okolico poglejte. Šuklje zvoni. Dr. Lampe nadaljuje: § 14. izreka samo splošno načelo, da upravljaj ceste cestni odbor, toda če boče kaka občina asfaltirati svoje ceste, naj ne zahteva od dežel** za to podpore. Saj pridejo tudi lahko hribovske občine in zahtevajo, da se jim ceste asfaltirajo. Sedaj zahtevajo napredni poslanci kompenzacije za Ljubljano in eden govori o izjemni dobroti, drugi o posebni postrežnosti. Nb dobrota s to lahko obračunamo, to imajo vse občine in tudi postrežnost je na razpolago, f medklic: seveda jezuitska) toda na drugi strani pa mi ne pripustimo, da hi se nas od ene strani zaničevalo in se nam zamerjalo. na drugi strani pa bi zahtevali od nas dobrote in postrežljivosti. (Bučen smeh v dvorani ;n na galeriji. K'i-ci: Mi zahtevamo samo pravičnost!) Šuklje vstane, postaja nervozen, zveni, dr. Zaje se razburja.
Lampe nadaljnje: Provizorij (prehodna doba) je bila na intermi-nisterijalni konferenci dogovorjena na S leta in ne vem kako je prišlo v vladni dopis, da želi vlada to prehodno dobo raztegniti eventualno na 5 let. (Ne mara vedeti.) Zato predlaga, da se sprejme zakonski načrt, kakor ga je predložil deželni odbor.
Deželni glavar odredi glasovanje o § 12. odstavek 1. in 2-, ki je bil sprejet, kakor ga predlaga deželni od'bor.
Nato stavi poslanec dr. Susteršič predlog, da naj ^e o | 14. no gla-snje, ker je bil tako že sprejet v zadnjem zasedanju. (Sprejeto.) Nato odredi deželni glavar sumarično gla sovanje o §§ 19.—48.. ki se sprejmo v besedilu, ki je je sestavil deželni odbor s klerikalno večino.
Poročevalec dr. Lampe konstatira, da je cestni zakon v 3. branju sprejet. Tako so tedaj zbičali klerikalci cestni zakon tudi skozi tretje branje, ter
Ljubljano prodali,
če ta skrajno krivični zakon proti vsakemu pričakovanju trezno mislečih ljudi dobi sankcijo.
Proračunski provizorija
Zbornica preide nato na odredbo deželnega glavarja v debato o proračunskem provizoriju.
Poslanec Jarc predlaga formalno, da se poročilo deželnega odbora takoj v zbornici reši in ne od kaže odseku. Sprejeto z vsemi glasovi.
Poročevalec dr Lampe prevzame »neprijetno nalogo«, poročati o izdatkih in pokritju. Izza kulis državnega zbora se sliši, da dežele s svojimi sedanjimi dohodki ne morejo izhajati, ker ostanejo deželam samo doklade, med tem ko država izčrpa davčno moč. Tudi dežela Kranjska ima vedno večje izdatke, za katere ni najti pokritja. Ti izdatki deželnega gospodarstva vedno rastejo. Tako povzroča deželi ogromne izdatke ljudsko šolstvo, ker se vendar učiteljem ne morejo plače črtati. (Dragoceno priznanje.) Učiteljske plače in vzdrževanje ljudskih šol stane deželo približno 2 milijona kron. (Si je treba zapomniti.) Pri deželni upravi se tudi ne da nič črtati (še premalo je za koritarje.).   Tudi dobro-
delni zavodi zahtevajo velikanske žrtve od dežele in vendar zaostaja dežela Kranjska za drugimi deželami. Deželni odbor je z »največjo pravičnostjo In štedljivost jo« gospodaril z deželnim denarjem. Toda zato, da je vedno več bolnikov in ubogih ljudi, deželni odbor ne more To so poglavja, v katerih deželni odbor ničesar črtati ne more in ki rasejo od leta do leta. Deželni odbor je sestavil proračun (klici: Kje pa je?) v katerega je sprejel vse izdatke, kakor jih je spoznal za potrebne. Nato se začenja dr. Lampe že v naprej ne da bi ga bil kdo s kako besedo ušcipnil opravičevati, ter pravi, če prihranimo kaj, se zaradi tega ne damo zaničevati. Jasno je, da mora imeti dežela primankljaj. To je naravna posledica gospodarskega položaja v deželi. Dve slabi letini zaporedoma, to je katastrofa za našo deželo in zniža tudi indirektne davke. (Pritrjevanje! klic z galerije: »Davek na žganje!«) Zvišati doklade v teh razmerah bi bilo za nekatere sloje katastrofalno. Zato se moj predlog ne glasi na zvišanje doklad, marveč temelji v
resoluciji,
da naj vlada čimprej izdela resen fi-načni načrt, ki obsegaj saniranje deželnih dohodkov. Poročevalec predlaga v sprejem naslednji zakonski načrt:
Da se omogoči pobiranje deželnih priklad od 1. januarja 1912 dalje, predlaga deželni odbor vpoštevajoč, da je z ozirom na stanje deželnega proračuna za 1. 1912 znižanje deželnih priklad 1. 1912 izključeno, kakor sledi:
Visoki deželni zbor skleni: I. V pokritje pri man kija je v pri deželnem gospodarstvu naj se uobi-rajo od 1. januarja 1912 do onega časa, ko ho deželni proračun za letu 1912 definitivno ustanovljen, sledeče deželne pri kl ade:
1. 40% doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa;
2. samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 4 krone od hektolitra, toda s to omejitvijo, da ima odpasti pobiranje deželne naklade na pivo za oni del !. 1912, za katerega bi bil deželnemu zakladu ne glede na odkazo van ja, ki se podelijo v smislu zakonov z dne 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220. in z dne 8. julija 1901, drž. zak. št. 86, oziroma v smislu na mesto teh zakonov stopiv-š;h zakonov,   iz državnih sredstev
. od kazan znesek, ki je pri priiner-| nem preračunu za letni znesek najmanj enak čistemu dobičku, ki ga je imela dežela Kranjska v neposredno pretečenem koledarskem let« pri deželni nakladi na pivo.
3. 40rc doklada na vse nepj^red-ae državne davke, izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnarjev.
II. Dežememu odboiu se naroča, da pridobi sklepu pod I. Najvišje odobrenje.
K proračunski debati se oglasi kot prvi contra govornik poslanec
tir. Triller.
Visoka zbornica! Dovoljenje začasnega nadaljnega pobiranja deželnih naklad in dav^čip še ni zaupnica vladajoči strank:. Vzlic temu ne glede na čas, v katerem je bil deželni zbor za rešitev proračunskega provizorija sklican pa ho narodno-napredna stranka glasovala proti predlogu in le za resolucijo To pa zato, da na jasen način demonstrira globoko nezaup^-'H* »./ni stranki, ki gospodari danes v Kranjski deželi, oni stranki, ki je odgovorna za materijalno blagostanje dežele. (Klic z leve galerije: »Esele»!<:> Moja naloga je, da utemeljim to nezaupanje. Vladajoča klerikalna stranka je odgovorna za svoje delo v preteklem letu. Zato hočem jaz potegniti materijalno politično in metalno bilanco vladajoče stranke na Kranjskem.
Glede materijalne bilance tavamo še nekako v temi. Vzlic kategorični zahtevi § 12. poslovnika za dež. zbor nimamo še danes na mizah proračuna. (Lampe vzdigne par zmečka-nih papirjev,k liče vihteč jih po zraku to je »proračun«! Viharna veselost! Dr. Triller udari na mizo: »Tu na mizi ga ni!«)
Toda izza kulis se čuje, da bo primanjkljaj znašal 1 milijon 400 tisoč kron. Bojim se pa, da ho ta
deficit
v proračunski debati še znatno odo-belel.
Računski zaključek za lansko leto je izkazoval na podlagi proračuna — prihranilo se gotovo nič ni! — vsaj 1 milijon 200 tisoč kron deficita. Ce prištejemo temu primanjkljaju se onega, ki ga izkazuje letošnji proračun dobimo okroglo
bagatelo treh milijonov, kot nepokrit primanjkljaj in viseči dolg samo tekom zadnjih 2 let. Tako sem razumeval tndi bilanco S. L. S. In tndi »deželne dolgove«, ko sem govoril o njih na shodu v Planini, In taka - le so bile moje besedo razume-
ti. Zato upam, da g- poslanec Žitnik,
ki mi je očital v Postojni, da sem govoril neresnico, to svojo trditev lojalno popravi. (Žitnika seveda ni v dvorani.) Več o materijalni stvari vaše bilance govoriti, bo dana prilika v proračunski debati. Danes se hočem na kratko pečati le s politično in moralno bilanco S. L*. S. in tudi ta je nad vse nevesela in pasivna. Sme« lo trdim, da S. L. S. hodi po potih, po katerih bi ne smela hoditi nobena kulturna stranka in še posebej pa v kranjski deželi nobena slovenska stranka. — To pribiti je dolžnost vestne opozicijonalne stranke. (Klerikalci zapuščajo dvorano.) Le hodite, mi smo se že izdavna odvadili v tej zbornici prepričati kogarkoli s stvarnimi in logičnimi argumenti. Toda prepričani smo, da govoreč tu gluhim stenam, pišemo važen kapi. tel j kulturne in politične zgodovine slovenskega naroda.
Kranjska dežela je po svoji veliki večini poverila zastopstvo svojih političnih in kulturnih interesov tudi v centralnem parlamentu S. L. S.; poglejmo torej predvsem, kako je ta stranka opravdala to zaupanje. Jaz pravim slabo in zanikrno — in to hočem za danes dokazati na enem samem, posebno drastičnem ekse-mplu. Ta e k sem pel je precizovan v dveh imenih.
Hochenhurger in Elsner.
Nisem tako naiven in zloben, da bi trdil, da bi bila mogla S. L. S. strmoglaviti Hocbenburgerja, oziroma da je ona sokriva in soodgovorna za vsa nečuvena nasilstva.. ki jih doživlja naš narod pod režimom tega justičnega ministra. Toda nekaj trdim: naj je bila delegacija S. L. S. na Dunaju v opoziciji ali v obstruk-ciji, ali pa naj je proglasila tisto famozno politiko proste roke — vsikdar bi bila lahko zabranila imenovanje g. Adolfa Elsnerja na mesto de-želnosodnega predsednika v Ljubljani. — Toliko moči in vpliva je vsikdar imela že na podlagi svojega števila, zlasti ker je šlo v tem slučaju le za hranitev slovenske posesti.
In če sem spregovoril sedaj ime ELsner, tedaj prosim pred vsem čestito desnico te zbornice, da mi ne prihaja s starim očitanjem, češ, ne-navzočega se napada. Tako očitanje je že na sebi deplacirano, ker bi se na ta način lahko odtegnil vsak javni funkcijonar vsaki javni kritiki. Poleg tega pa konštatujem, da ima g. deželnosodni predsednik v tej zbornici kar dva zagovornika, ofici-jalnega v osebi g. deželnega šefa, še boljšega pa v osebi specijalnega prijatelja tovariša dr. Egerja, kot načelnika nemškega Volksrata.
Toda jaz mu sploh ne bom delal krivice in zaradi tega lojalno priznavam, da je g. Elsner izboren jurist in priden delavec in če bi bil imenovan v Solnograd ali Linz, bil bi jaz prvi, ki bi mu bil čestital. Toda njegovo imenovanje v slovensko Ljubljano je bilo spričo njegovi notorični nacijonalni zagrizenosti in mržnji zoper vse, kar je slovenskega, po sebi provokacija; še posebno kričeča kri-\ ica pa zbog tega, ker se je zamoglo izvršiti le z zavratnim in umetnim preziranjem nič slabše kvalifikova-nih in stan jših slovenskih sodnikov. (Burno pritrjevanje.) Kot neodpu-1 greh torej očitam S. L. S. da je, akoravno opozorjena, mirno dopustila to imenovanje. A zakrivila je še več!
Predsednik Elsner je vpeljal ne glede na smešne jezikovne fermane v naši deželi sistem
izstradanja Slovencev v jnstični službi.
Najboljše starejše slovenske sodnike se% tira z neznosnimi šukana-mi v pokoj, našemu pravniškemu naraščaju pa se neusmiljeno zapira pot do justične službe. Nad 20 mladih slovenskih juristov čaka že dolge mesece zaman Da imenovanje za sodne praktikante, Nemce pa se sprejema brez vsake omejitve z razprtimi rokami. Kam pelje ta sistem? Jaz pravim, če se taka justica izvršuje v imenu Njegovega Veličanstva, potem je to hudodelstvo razžaljenja Veličanstva!
S. L. S. pa drži križem roke in i rno gleda to nezaslišano početje per celi narod brez razlike 6tranke. Tua res agitur S. L. S.!
Tako je torej bilo vaše narodno in kulturno delo na Dunaju in ako je menda g. prof. Jarc v parlamentu nekoč ponosno vzkliknil, da nosi S. L. S. vsakdar na ojstrini meča svoje pravica, tedaj je zamogel imeti v -lih pač le vaše strankarske pravice, ne pa one slovenskega naroda. Te zadnje so žal i bog obtičale globoko v nožnici vašega meča!
Ta madež boste težko sprali s svojega ščita- Še težje pa drugi, ki obstoja v podlem denunciranju narodno - napredne stranke, cee* da je premalo patrijotična in dinast ična. Moja gospoda, zoper to podlost se ne bomo hranili, kajti pri nas je '
avstrijski patrijotisem ob sebi umevna stvar.
(Viharno pritrjevanje.)
To smo v tej zbornici že enkrat za vselej pribili. Ampak, kakor ni najboljši kristijau tista trcijalka, ki poseda cele dneve po cerkvah, tako smo mi mnenja, da tudi ni najboljši avstrijski patri jot oni, ki na vsak plot razo besa svojo črnožolto zastavo!
In sedaj še kratek pogled na politično in kulturno delovanje S. L. S. kot neomejenega gospodarja naše dežele. Tudi s to bilanco se ne more ponašati.
Mi narodni naprednjaki smo vstopili v to zbornico z najboljšo, najpoštenejšo voljo. Upali smo, da se bo našla pot, na kateri se bomo lahko srečavali z veČino v skupno gospodarsko delovanje, seveda nekvar-no obojestranskim strankarskim načelom. Mi imeli smo z vsega spočetka tisto željo, katero je danes nekoliko post festum izrazil tudi g. deželni glavar, želeč naj bi vse stranke te zbornice z združenimi močmi dvignile blagor dežele. (Odobravanje.) Toda vse to je preprečil vaš donki-šotski: Ceterum censeo — napredno stranko je treba pobiti do zadnjega moža! Moja gospoda! neskončno smešni postajate v svoji slepi zagrizenosti. Se plahega poljskega zajca niste mogli ubiti v tej zbornici, pa boste celo politično stranko. (Veselost. Dr. Zajec dela dovtipe.) Stranko, ki je prav v preteklem letu srečno prebolela težko krizo, v kateri je padal nanjo udarec za udarcem, ki je pokazala s tem in kaže dan na dan pri občinskih volitvah po deželi velikansko življensko moč svojih idej. (Dr. Zajec nekaj ugovarja.) Cenjeni tovariš, ne bodite prepo nosni na zmage, pri katerih dosezajo napred-njaki v najbolj zanikanih krajih po 40T glasov! In to vzlic temn, da sre morali zgrabiti že po naj pod le jše m orožju,
po političnem bojkotu.
Pravite, da je naš dr. Tavčar oče te vaše ideje. Mogoče, da je kdaj v šali izrekel tiste besede o »grošu« ! in »knofu«, toda ravnal se nikdar ni po njih in z mirno vestjo trdim, da deželni odbornik dr. Tavčar tudi tedaj, ko je imel v tej korporaciji odločilno besedo, vedoma ln hotoma nikomur ni delal krivice. (Pritrjevanje.) Kako pa vi gospodarite in delujete, o tem boste slišali danes še bridke resnice in jaz na tem mestu konštatujem le, da se stroški vašega neinoralneara političnega bojkota zrcalijo v obilni meri v številkah proračunskega primankljaja. (Burno odobravanje.)
Posebno žalostno pa je pri tem še dejstvo, da vam gre na roko pri tem tudi c. kr. deželna vlada, eksponent tistega Bien-rtha. Gautseha in Stiirgkha, ki jih na Dunaju vsaj na videz s kolom oohi-jate.V Ljubljani pa kažete dri" jo plat svojega Janusovega lica. hodeč sle-hmi dan sladko in poniža se smehljaje v lopo z g. baronom Schwar-zom. (Veselost.) Odpuščate mu rade volje vse njegove nemške grehe, samo da vp«j ne moti pri vašem umazanem bojkot nem delovanju in iz hvaležnosti, da |S proti napredni stranki n~oeljnl ti-to svojo TTia'cnVos^ v>F*nli+»k d*»»* ^ff»do|c4-sM»c^. Iri se mn ie pa posebno pri ljubljanskih volitvah slabo obnesla.
A d v ocem IJuhljana!
Boj je končan in seda; vsa javnost z napeto pozornostjo pričakuje in ngiblja. kako se bo napredna stranka v občinski dvorani revanširat a za vse vaše ljubeznivosti. Rodite nomir.ien«. grosooda, i retorzijo ne! Mi drugače kakor vi razumevamo ti-<*to klasično definicijo pojma vladanja, na katero je opozarjal v dunajskem pa^amentu vaš na6eln;k dr. ^u^t°ršie m ki se glasi: Ars boni et aequi! Mi hočemo in želimo trezno in objektivno gospodarsko politiko. Očitalo =e vam ;e tudi. da ste odorli '•r^ta mestne h"»«e nemški strank?. Toda ob up*djavi pronorca bilo je to neizogibno in no mojem mnenju je vprašanje, v kol'ki mori je to nesreča za LJubljano, še odnrto. Ako so odnoslali ljubljanski Nemci v občinski lantsn) le brsnitelie svojih crosno-darsk^h interesov in makari tudi na-cijonnhvh, v kolikor se o zadniih v slovenski Ljnhliani soloh govoriti d«, potem se bomo lahko razumel i. Ce je pa prišlo v občinski svet sedmero eVsoonentov ljubljanske kazine, potem je pa stvar drugačna in oot^m bodo Ijublianski N^r^i za poledice sami odgovorni. (Odobravanje.) Na vsak način želim tem našim sodeželanom. da nai bi s pridom čitali svojega Hermana Bahra!
H koncu še apel na č. g. poročevalca dr. Lampeta. Nedavno ie na nekem shodu zagrozil: O Rožiču se snide deželni zbor in takrat bo sodba in obračun z liberalnimi nosi a ne i.
Evo nas, mi pričakujemo ta obračun, to sodbo. Toda nekai vam novem! Ako naj ta sodba obstoja — kakor sta nredlagala v deželnem odboru dr. Pegan  in  dr. Lampe — t
tem, da vrže ta, gazeč jasni zakon in vsa pravila parlamentarne sposobnosti iz te zbornice s sirovo silo večine tudi le enega samega izmed nas, potem je tndi cigan, ki udre z odprtim nožem v spodobno družbo ter pokolje tega ali onega — sodnik! (Burno pritrjevanje.)
Toda storite, kar vam drago, poguma našega prepričanja nam tudi v tej zbornici ne boste vzeli in dokler bo sedel tu eden edini in zadnji izmed nas, bo tudi tu visoko plapolala naša zastava. Zaman jo optjuvate, da je liberalna po smislu propalega nemškega političnega liberalizma in da je brezverska. Ne eno, ne drugo. Liberalci v povedanem smislu nismo, ker smo demokrat je; in ker smo demokratje, moramo biti protikleri-kalni, kajti klerikalizem pomen ja nedemokratično stanovsko nadvlado. Nasproti očitanju brez verstva pa se tolažimo z besedami slavnega misleca Perez Galdosa: V velikanskem boju naroda s klerikalizmom ne stoji v diskuziji nobeno onih religijoz-nih načel, ki tvarjajo podlago naši vernosti. V sporu je le posvetna nadvlada dnhovništva in njegovo poseganje v notranje življenje naroda in rodbine.
In ko se sedaj oziram jk> kranjski deželi, tedaj mi plove pred duševno oko pretresljivo končna slika iz Zolajevega slavnoznanega romana »La bete humaine«. Skozi temno noč drvi vlak napolnjen z vojaki, vri-skajočimi in sanjajočimi o slavnih zmagah. Na lokomotivi pa se odigrava taČas strašna drama. Vlakovodja ie zblaznel iu meče raz stroj kurjača, želečega rešiti vlak propada iu pogub**. Samemu sebi prepuščeni vlak pa drvi dalje in dalje . . .
Vriskajoči vojaki, to so vaše fa-liatiz'^a^e množice, moja gosuoda. vlak je dežela Kraniska. Dal Bog in mila usoda, da se naprednemu kurjaču še pravočasno posreči premagati zblaznolo«ra vi ako vod jo!
(Viharno,    dolgotrjano ploskanje. Govore:V n če«titaio.> (Konec prihodnjič.)
ItalUonsko - turSko volno.
Italijanske krogle.
Dopisnik lista »Corriere d' Italija« v Aleksandriji poroča svojemu » listu: Komite rdečega polmesca v Ki-j renejki je dobil zaboje baje s projek-I tili, ki se deformirajo in ki so jih ra-I bili Italijani. Te projektile so baje Turki pri neki zmagi vplenili. Do-j pisnik pristavlja, da more dokazati, \ da so bili to turški projekti, ki so jih ; iz Carigrada poslali v Kirenejko, od koder jih zdaj zopet nazaj pošiljajo. Projetili nimajo znamke kake italijanske državne tovarne,   temveč so a. zabojih celo znamke    neke inozemske dobaviteljice Turčije, katerih niso odtrgali.
Italijanski dementi. Turško poročilo, da so Turki in Arabci 22. t. m. napadli laške pozicije pri Tobmku in da so vdrii v italijanske utrdbe, je po izjavi rimskih krogov popolnoma neresnično. Italijanska poročila pravijo, da so bili Turki in Arabci premagani in so se morali z velikimi izgubami umakniti.
Nove italijanske Čete. Iz Milana poročajo: Pešpolki št. 34, 35 in £9, ki so že dalj časa v Neaplju mobilizirani, odidejo te dni • v Tobruk in Derno.
Nikakih mirovnih pogajanj. »Agenzia Stephani« poroča: Londonski listi prinašajo poročila, ki so jih posneli po pariških listih, da je dala Italija iniciativo za mirovna pogajanja, katerim pa turško javno mnenje nasprotuje. Ta poročila niso utemeljena.
Od Turčije najeti aviatiki.
Iz Turina poročajo »Berliner Tagblattu«: Egipčanska vlada je ruskim aviaitikom, ki so došli na nekem rumunskem parniku v Aleksandrijo, zabranila nadaljno potovanje čez mejo, ker so aeroplani vojni materijal in je torej njih transport čez mejo prepovedan. _
Politično Kronika.
Francoski carinski odsek je odredil za uvoz nekaterih klavnih živin posebne carinske olajšave, za osoljeno svinjino carinske popuste in za krmno koruzo provizorično odpravo carine.
* • *
Iz belgijske kolonije ob Kongu poročajo   o   veliki vstaji zamorcev.
Kakih 3000 vstašev terorizira ozemlje ob reki Ule. Vlada je odposlala 2000 vojakov v vstaško ozemlje, da podvrže upornike.
• s # Rusko zunanje ministrstvo konstatira, da se je v Teheranu mnenje preokrenilo na dobro Busije. Število politikov, ki se zavzemajo za ruske težnje, narašča od dne do dne.
Kakor poroča »Agenee Havas« iz Tange rja, bo v kratkem odplula v A gad I r na krovu neke francoske križar ke šerifska gamizija. Španski vojni minister je izjavil v nekem in-tervivn, da je povodom dogodkov oh skalnatem obrežju potrebno premišljevati o tem, da je sovražnik, ki prihaja iz oddaljenih krajev, dobro vojaško izvežban in da ima zadosti streliva in orožja. To moštvo pa nikakor ne stoji pod vplivom Francoske. .
* . •
»Novoje Vreinja« poroča iz Pekinga: Ruski zunanji minister Saso-nov je izjavil japonskemu poslaniku, da ruski voji niso poslani v svrho okupacije, marveč v varstvo ruskih podanikov v Mongolijo. —- Včeraj zvečer je bil razglašen v Pekingu cesarjev edikt, v katerem soglaša vladarska hiša s konferenco reprezen-tantov, da naj se skliče zbor, ki naj sklepa o reformi kitajske vlade.
Kaj bo s štajerskim deželnim zborom? V Mariboru se je vršila v sredo dopoldne seja slovensko klerikalnih dezelnozborskih poslancev, o kateri se je izdal sledeči komunike: »Slovenski klub deželnega zbora konstatira, da se mu sicer do danes še ni predložil delovni program, vendar izjavlja, da je voljan sodelovati v deželnem zboru, ako večina zajamči, da bo izpolnila opravičene zahteve slovenskega prebivalstva in ako ostane od novih doklad, katere nameravajo zvišati za celih 25% in jih vporabiti za večje učiteljske plače in za druge deželne potrebe (med katerimi slovenske niso nikakor vpošte-vane) nedotaknjen zemljiški ter hišni davek in ako se primerno varujejo najnižje stopinje pridobninskega davka.«
Iz Celja. (jvPrauemca« Pogačnik in Taček). Nedavno tega je »Slov. Narod« poročal o zborovanju, ki ga je priredilo društvo »nemških« poštnih uradnikov in uslužbencev pri Krellu na Grabnu. Na tem zborovanju se je malo govorilo o »stanovskih« vprašanjih, tem več pa se je hujskalo in sta se v tem ozim posebno odlikovala poštni uradnik Po-gatschnigg iz Trsta in načelnik celjskega nemakega poštarskega društva Tatschek iz Celja. »Deutsche Wacht« je oba moža zelo slavila, Ce se pa piše o kakem slavnem možu, se zanima občinstvo tudi za njegov rodovnik. Ker je »D. YV.« na rodovnik pozabila, hočemo to vrzel izpopolniti mi. Gospod Pogatschnigg je bil rojen v slovenski Ljubljani. Da so bili njegovi očetje in sploh celi rod nemške krvi. kaže že ime »Pogačnik«. Zato je Pogatschnigg danes celo vsenemec in rešuje svoje »ogrožene« sobrare na avstrijskem jugu. Gospod Tatschek je pa rodom Štajerc. Tam v lepem Št. Vidu blizu Šmarja so po-ležavali njegovi germanski pradedje na medvedovih kožah in pili sladnko medico. Tako čistokrven »Nemec« je gospod Taček! Značilno je za podružnico državne zveze nemških poštarjev v Celju, da ji mora na čelu stati — rojen Slovenec, sedaj seveda renegat, ki se sramuje svoje matere in svojega materinskega jezika. Ali ni pristnih Nemcev, če jih je kaj v podružnici, tako neznačajnega človeka sram ? In značilno je za »Deutsche Wacht«, da take »može« ščiti in zagovarja. Sicer pa — kako bi mogla drugače obstajati v Celju, klasičnem mestu slovenskih potnric?
Iz Slov. Bistrice. Miklavžev večer, ki so ga priredili si o v en je bistriški Slovenci otrokom  okoliške sole, je uspel i letos sijajno; velika dvorana hotela »Avstrija« je bila napolnjena otrok in staršev. V spremstvu angeljev    (Lorberjeva    Marica in Schwarz Angelica) in škrata je nastopil v vsem 6ijaju Miklavž (gospod Štamberger)  ter dajal    mladim in starim zelo umestne nauke. V imenu pripravljalnega odbora   je vznačil pomen in namen tega večera predsednik g. Ozvotič; za tem pa se je vršilo   obdarovanje   otrok. Pohvalno moramo    omeniti požrtvovalnost vseh, ki so pripomogli, da se je takrat obdarovalo 290 otrok s toplimi oblačili, dočim so prejeli vsi ostali pecivo in drugo. Domača Posojilnica je prispevala 50 K,   laporska   5 K, Družba sv. Cirila   in Metoda   50 K, Slovenska Straža 50 K, Čitalnica 30 kron, Klub naprednih slovenskih dijakov 20 K, večje vsote ministrski svetnik dr. Žolgar, prof. Šantl, itd.; ga. Anka Pinterjeva je nabrala pri raznih potnikih 125 K, pri domačih in okoliških rodoljubih  pa približne zneske gci. Otilija Peiglova in Danica   Starovašnikova   ter   g. Žagar. Vsem darovalcem, ki so pripomogli, da smo dosegli za   naše razmere veliko vsoto 620 K, bodi izrečena na tem mestu srčna zahvala; istotako tudi p. n. gospom in gospicam, ki so pripravile toliko peciva in sicer Bo-hak, Feigl, Cakš, Ilovšek, Krulc, Peter in Ivan Novak,   Omerza, Staro-vaanik in Schwarz.
Božična   priloga   »Slov. Go&pJt
prinaša »šaljivo« povest: »Usoda treh muckov«, katero bi moral pravzaprav državni pravdnik zapleniti. Preči tal sem že marsikatero knjigo, pa nikjer še nisem našel črtice, ki bi tako vabimo opisovala pretepanje mačkov. Mlad kaplan je jezen na štiri mačke - ljubljence starega župnika. Ko župnika ni doma jih zvabi k sebi, zaveže v vrečo in mlati po njih s tanko palčico, — dokler mu ne omaga roka. Gospoda! Hvalite se, da pride vas list v zadnjo gorsko vas in, da ga čita tisoč in tisoč ljudi — tudi otrok! Vzgledi vlečejo! Kaj ho posledica vaše »šaljivke«. Kar sme storiti kaplan, smem storiti tudi jaz* bode mislil marsikateri — in lepo božićnico ste skuhali nedolžni živali! Dvomimo pa tudi, ali bode duhovščina z vašo »Božično prilogo« zadovoljna. Le primerjajte vašte »moderne socijalist i čne ideje« v »Prilogi« z modernistično prisego! Dan za dnevom prihajajo stroge odredbe o varstvu koristnih in pokončevauju škodljivih živali, ta surovi listič pa sme mirno pisati take stvari? —oš.
Iz Ptuja. Kakor vsako leto, priredi tudi letos Narodna čitalnica v Ptuju običajni Silvestrov večer. Spored je zelo raznovrsten. Kot posebno točko je omeniti koncert slov. kon-zervatoristov gg. Maksa Unger, Mirko Nerat in Antona Nerat. Sodeluje pevsko društvo z novimi pevskimi točkami. Veselica se vrši v veliki dvorani Narodnega doma. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina prosta, oz. se bodo pobirali Je prostovoljni prispevki v pokritje stroškov koncerta. Vabimo k prav obilni udeležbi.
Iz Ptuja nam poročajo: Naši ljubi Štajercijanci, oziroma meščani pravijo vedno, da jim je v okrajnem zastopu le za stvarno gospodarsko delo in nič za narodnostno hujskarijo in izzivanje. Prav lep dokaz za to so okrajne table. Na njih se sveti na prvem mestu in z velikimi črkami napis »Bezirk Pettau«, šele spodaj je prav ponižen dosta vek: Okraj Ptuj.« Kakor bi v ptujskem okraju po večini stanovali Nemci in le deloma v manjšini Slovenci! Je sicer malenkost, ki pa vendar kaže, za kake vrste »gospodarsko« delo je pravzaprav Ornigu in njegovim knmpanom v ptujskem okrajnem zastopu.
Akademičnemu ferijalnemu društvu »Bodočnost« v Ptuju so se v tem poslovnem letu do danes vposla-Ii sledeči prispevki oziroma knjige: g. Drago PintariČ, učitelj, Sv. Miklavž 20 knjig; gdč. Marica Medved, učiteljica, Marija Snežna 10 knjig; družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 10 vezanih knjig in »Matica Slovenska« v Ljubljani 10 knjig. Raz ven tega smo prejeli še pet drugih knjig, o katerih ni razvidno, kdo jih je daroval. — Nadalje g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik, Celje 5 K; g. Luka Svetec, notar, Litija 4 K; dr. Janko Semec, zdravnik, Celje, 3 K ter »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« iz IV. narodne zbirke 50 K. — Vsem cenjenim darovalcem naša najiskrenejša zahvala. Odbor se nahaja sedaj v dogovoru glede ustanovitve V. javne ljudske knjižnice v vetjem kraju Slovenskih Goric, kjer nameravajo tamošnji rodoljubi sami prispevati dovolj knjig za knjižnico Obenem se nabirajo knjige za VI. javno ljudsko knjižnico. Da pa lahko krepko korakamo po začrtani poti naprej, prosimo vljudno slovensko javnost, da nam priskoči blagohotno na pomoč. Vsi denarni kot tudi prispevki v knjigah se objavijo v časopisih. — Odbor.
Drobne novice. Občinske volitve ob meji. Nedavno tega smo poročali v »Slov. Nar.« o ponesrečeni ustanovitvi   »Sudmarkine« podružnice v Pernicah ob Štajersko-koroški meji. Te dni so se pa vršile tam, kakor čitamo v mariborskiih listih, občinske volitve, pri katerih so zmagali Slovenci v 1., nemškutarji pa z največjim pritiskom   v   2. razredu. Proti volitvam je vložen ugovor. —. Drzna   tatvina.   Iz Celja nam poročajo: V sredo popoldne je ukradel nekdo iz čakalnice zdravniku dr. Schwabu zinisdri kožuh, pelerino in klobuk. Tatvine so zadnji čas po mestu jako pogoste.   Policija bi lahko bolje pazila na različne sumljive ljudi,   ki se jih klati   brez dela veliko okrog. — »Slog a« se preseli z Novim letom v Krško ob Savi.   — Iz Celja. Orožniki so prijeli v okolici nekega hlapca Janeza Gajška iz Velenja, ki se je klatil brez dela in službe okrog  ter je izvršil   več tatvin, vlomov in goljufij. —   Iz Brežic poročajo:   Te dni je poskušal pokrivač Ivan Jakše, doma na Kranjskem, izdati na kolodvoru   za vozni listek dve ponarejeni kroni. Službujočemu uradniku Petriču   so   se zdele krone sumljive in povabil je Jakšeta, naj stopi z njim k postajenačelniku Per-ku. Ta je krone takoj spoznal za ponarejene in je poklical orožnika. Ko so Jakšeta   preiskali   so   našli pri njem še 20 ponarejenih kron. Sodi se, da je mož član večje družbe ponarejevalcev denarja.  — Umrla je v Mariboru   gospodična Jožefina
Benedikter, stara 86 let. — Nesreča. Iz Gornjega grada poročajo: 23. dec. sta podirala Juri Pustoslemsek in Martin Bukovnik pri Sv. Florija-nu drevje.   Juri Pustoslemšek se je podirajoči se bukvi izognil iu skočil pri tem nekaj korakov na stran, pri čemur pa je tako nesrečno padel, da ai je s sekiro prerezal čilo na desnem bedru. Ker ni bilo hitre pomoči, se je revež izkrvavel.   —   Z nabitim revol vfe r j e m se je igral pekovski vajenec   Vincenc   Goričanec v Dobovi.   Revolver se mu je pri tem sprožil in krogla je z .dela blizu stoječega zidarja Pilha tako ne-rečno v glavo, da je padel težko   ranjen na tla   Spravili   so ga brežiško bolnišnico. — lz Maribora. Kakor poroča »Straža«,   je izdala c. kr. štaj kmetijska družba nemški koledar, v katerem navaja za Kranjsko deželno   barvo   »belo - modro«     in pa »vsehwarz-rot-gold« kot »Farben AU-deutschlands«. List poziva slovenske podružnice k protestu in zahteva za Sp.    Štajersko    lastno kmetijsko družbo.
Koroško.
Kako napredujemo ...   Dne 27.
t. m. se je vršila v Velikovcu volitev zastopnikov v krajni šolski svet za okraj Velikovec. Slovenci smo imeli do sedaj enega zastopnika v to korporacijo: a smo pri ti volitvi tudi s iem članom propadli. Slovenska župana iz Bele in Biata se volitve nista udeležila, zastopnika občine Djekae so pa nasprotniki v njih mrežo vjeli — in tako do zmage prišli. Lepo napredujemo! Tako »napredovanje« pospešuje zdaj tudi vsem narodom pravična in vse narode ljubeča katoliška eerkev s tem. da pošilja t slovenske kraje nemške duhovnike.
Umor in samomor vsled ljubosumnosti. Računski podčastnik 17. pešpolka v Celovcu Anton Modrijan je ustrelil snoči okoli 11. ure 191etno natakarico, Nežo Trobničarjevo, svojo ljubimko, v gostilni pri »Gold-schneiderju« v Celovcu. Dekle je^ obležalo na mestu mrtvo. Krogla ji je predrla leve prsi in obtičala v srcu. Vito je ustrelil Modrijan samega sebe in se smrtno nevarno ranil na desnem sencu. Odpeljali so ga v voji-iko bolnišnico v Celovcu. Modrijan je bil skozi in skozi čudak in ni nikdar občeval s svojimi tovariši. Služil je kot podčastnik že deveto leto.
Draga polnoenica. V gostilno Perdacherjevo v Šentviški okolici je vlomil med polnočnico neznan tat. Vdrl je. ko so bili vsi domačini v eerkvi. v blagajniško omaro in odnesel iz nje 240 K denarja. Poleg tega si je privoščil tat iz shrambe za jedila tudi lep poboljšek za praznike. O vlomilcu ni še nobenega sledu.
Iz finančne službe. Davčni ofici-jal K. Tomich je imenovan za davčnega upravitelja v IX. činov nem razredu, davčna asistenta A. Urbanič in M. Perkovič pa za davčna oficija-la v X. činovnem razredu, vsi v Trstu. — Komisarji finančne straže v Trstu II. razreda Ivan Naglic, Al. Ponton, Josip Logar, Fran Kapfer, L. Polagnoli in Alojzij Gerbitz so imenovani za finančne komisarje I. razreda v X. činovnem razredu »ad personam«.
Volitve v trgovsko in obrtno sbornico v Gorici so odložene posebno na pritisk slovenske napredne »tranke, da se sestavijo novi volilni imeniki, ki bodo pravilni in da se obenem tudi določi postavno določena reklamacijska doba.
Okradena Mati božja na Sveti Gori. Na praznik sv. Štefana so vlomili v znano romarsko cerkev na Sv. Gori pri Gorici neznani vlomilci. Pobrali so ves denar iz nabiralnikov ter oropali znamenito Mater božjo vsega nakitja, ki je bil jako dragocen. Škoda je velika. O vlomilcih nimajo do sedaj še nobenega sledu.
Smrt na železniškem tim. V sredo popoldne je prišel pod vlak v Plavih železniški delavec Alojzij Fortu-nat. Stroj je ponesrečenca popolnoma raztrgal. Ali se je pripetila nesreča, ali je izvršil Fortunat samomor, še ni dognano.
Tržaški veleizdajalei. Kakor smo ne včeraj poročali, so aretirali včeraj v Trstu tri osebe, ki so poslale laškim vojakom v Tripolis razna darila za božićnico. To pošiljatev so opremili pošiljalci s pečatom rastne občine tržaške in s pismi protiavstrij-ake vsebine. Pri aretirancih, uradniku zavarovalnice »Unione Adriati-en« Pavlu Ksidisn, dijaku Mariju Sterletu in zasebnemu uradniku Fer-ruciju Kalteneisnu je uvedla policija hišno preiskavo in našla baje za obtožence jako obtežilen materijal. Proti vsem obtožencem je dvignilo državno pravdništvo obtožbo zaradi veleizdaje. Vsi trije obtoženci, dasi niso pristni Italijani, so zagrizeni irredentisti in ol>enem strastni nasprotniki napredka slovanskega življa v Trstu.
Samomor   ob  aedmlni poroka.
Pomorski delavec pri avstrijski mornarici 271etni Franc ModerčiČ se je pred šestimi dnevi poročil s svojo 20-letno zaročenko. Včeraj pa eo dobili Moderčiča v svoji sobi m prerezanim vratom. ModerčiČ si je prerezal vrat z britvijo. Vzrok samomora je ljubosumnost. Ko je prišel zdravnik od rešilne postaje, je bil ModerčiČ ie mrtev.
Usodepolna šala. Delavcu Nikolaju Mihelčiču na Reki je vtaknil v šali njegov tovariš v žep dinamitno patrono. Ko je segel Mihelčič z roko v žep, se je patrona razletela. Mihelčič je dobil pri tem smrtno nevarne poškodbe. Razstrelha mu je odtrgala desno roko, po obrazu pa je dobil Mihelčič tako hude opekline, da je oslepel na obe očesi. Storilca je policija izsledila in izročila sodišču.
Samamor Ljubljančanke v tujini. Snoči je na Reki izvršila samomor kavarnarska blagajničarka Marija Gradišarjeva, rodom iz Ljubljane. Vzok samomora so bržkone ljubavne razmere,
dnevne vesti.
-k Klerikalci pripravljajo novo sleparijo za volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Vodstvo klerikalne stranke je poslalo na župnike in kaplane navodilo, kako naj postopajo za volitve v trgov, in obrtno zbornico. V tem navodilu se naroča župnikom in kaplanom, naj gredo do vseh volilcev in si dajo podpisati pooblastilo, da smejo na pošti dvigniti glasovnice. Dobivši tako iz iao\ niče, naj jih dajo voliicem samo podpisati, potem pa naj jim jih zo{>et vzamejo. — Vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, če je to dovoljeno in kako misli poskrbeti, da se taka očitna sleparija prepreči?
-f- Kazpor v klerikalni stranki. Med deželnim glavarjem Šukljetoui in med klerikalno stranko je nastal razpor. 2e dolgo časa je bilo opažati, da med deželnim glavarjem in med klerikalno stranko ni pravega soglasja in da se dežr ni glavar nikakor ne strinja z vsem. kav uganja klerikalna večina v de: m zboru. Zd:ij je pa to nasprotje zadobilo tako oster zna čaj, da misli dtželni glavar odstopiti. Neposredni povod temu je sklep deželnega od bo- . razveljaviti izvolitev deželnih poslancev Reisnerja in Rib-nikarja. Klerikalna večina deželnega odbora je to sklenila proti volji in proti ugovoru deželnega glavarja. Dotično poročilo je že tiskano, a deželni glavar vzlic vsemu pritisku klerikalne stranke te zadevi ni postavil na dnevni red včerajšnje seje. Tekom včerajšnjega dneva se jč raz-vedelo, da hoče deželni glavar Šukije danes naznaniti vladi svoj odstop. £ liši se sicer tudi, da se je razpor med deželniiii glavarjem in med klerikalno stranko zopet poravnal, v obče pa prevladuje mnenje, da Suklje neče več ostati na svojem mestu.
+ Imenovanja. Dvorni svetnik pri deželni vladi v Solnogradu Karel Mvrhach pl. Rheinfeld je imenovan za namestniškega podpredsednika pri namestništvu v Gradcu. — Dvorni svetnik pri deželnem nadso-dišču v Gradcu dr. Alojz Feldner je imenovan za podpredsednika kazenskega oddelka pri deželnem sodišču v Gradcu. Sodni nadsvetnik pr. deželnem nadsodišču v Gradcu Josip Schvventner je imenovan za dvornega svetnika na istem mestu in sodni nadsvetnik v Leobnu Adolf Stollow-sky za predsednika okrožnega aodi-Ka v VI. činovnem razredu v Leobnu.
-f-Odlikovanje. Dvorni svetnik m podpredsednik kazenskega oddelka pri deželnem sodišču v Gradcu W. vitez pl. Karničnik je dobil povodom vpokojenja brez takse vitežki križec Leopoldovega reda.
— Ne vabite še tujcev, ko se domačini komaj dihajo. V »Neue Freie Prestie« z dne 17. in 24. decembra inserira tvrdka Franc Souvan sin, da oddaja svoje prostore na Mestnem trgu v najem, ter omenja da hi bili zelo pripravni za tovarniško zalogo čevljev, stekla, pletenin itd. Zvedeli smo pa tudi, da je že v dogovoru z neko dunajsko nemško banko in bo najbrže ta prišla v Ljubljano. Za ta slučaj pride v poštev lokal, kjer je prej bila trgovina J. Kobilca, sedaj Mikusch. Mi smo pa mnenja, da ni prav nič potrebno, da Slovenec narodnjak vabi Nemce in Žide v Ljubljano uničevat domačine in jim tak ore koč že gorko gnezdo prepusti. Morda se da to vendar še preprečiti !
— Zimski šport. Za smučarje in sankače v Ljubljani, ki nameravajo obiskovati športisča na Gorenjskem, je odredilo c kr. ravnateljstvo drž. železnic v Trstu, da vozi na progi Ljubljana - Jesenice - Bled - Bohinj posebni športni kupe ob nedeljah in praznikih, in sicer bo ta športni kupe priklopi jen pri vlaku, ki odhaja ii Ljubljane ob 6. uri 48 minut zjutraj proti Jesenicam. Za nasaj iz Bohinjske Bistrice in Bleda bo športni kupe
pri vlaku, ki Vosi ob 5. popoldne in ob 7. uri 34 min. zvečer iz Bohinjske Bistrice. V ta športni kupe ima športnik pravico dati svoje orodje (sank«, ski), ne da bi plačal zato posebne pristojbine, kupeji bodo posebno zaznamovani s tem, di bodo imeli napis »športni kupe«.
8 Krškega. Gospod inpnik Kurent, spoznali smo Vas. Vi nas sovražite, kajti niti eden Krčan ni našel milosti pred Vami. Noben meščan, noben uradnik, noben učitelj ni v Vaši volilni listi. Drugače časti vredna moža klepar in krojač in mož, ki sam svojega premoženja ni zmožen upravljati — ne morejo biti zastopniki Krčanov. Tudi Vaša agitacija ni posebno dostojna, ker v gotovih ozi-rih presega mejo resničnosti. Naj je že dosedanji občinski odbor tako ali tako gospodaril — občinsko hranilnico se mu mora šteti v dobro. Sicer pa tudi nekaj velja, da smo se spoznali.
V Dragatušu je pri občinskih volitvah zmagala klerikalna stranka s 7 glasovi večine pri 230 volilcih. Kdor pozna vsa ostudna sredstva, katerih se poslužujejo pri agitaciji faro v šk i lažnjivci, se temu ne bo čudil. Proti volitvi se bo vložila pritožba. Agitiralo se je celo z lažjo, da bo država dala občini milijon kron, če zmagajo klerikalci.
Zaročil se je gimnazijski su-plen t v Pazinu, gosp. Anton B m r -g e r z gdč. Anico Podbojevo iz Ribnice. — Gosp. Ivan K 1 u n, trgovec in posestnik v Ribnici pa z gdč. Maliko Podbojevo, tudi v Ribni-si. — Vsi zaročenci so iz uglednih narodnih hiš. Želimo obilo sreče!
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne deembra: Specialni večer z nastopnim sporedom: 1. Kavalir brez srajce. (Šiijivo.) 2. Roko mandur. (Velczanimivo.) 3. OloveK plačaj dolgove! (Velezanimivo.) 4. Dve strani. (Senzacionalna drama > 5. Mirko lovi metulja. (Velekomič-no.) Jutri v soboto, dne 30. decembra 1911: Marfaaiii. (Velika drama iz živ ljenja. I V torek dne 2. januarja 1912: Najučinkovitejši film te se-zije! Ena izmed mnogih. (Dramo iz življenja kupčevalca z dekleti.)
Aretacije. Na Sv. Petra cesti je včeraj stražnik zasadil 501 etnega potepuha Ivjna Pleskata, kateri ima za mesto prepovedan pevatek in ga od vedel na magistra i, odkoder so ga pozneje izročili sodišču. — Neka ženica se ga je bila včeraj tako nasrka-ia, da je \ Wolfovi nlici onemogla obležala in so jo m.v ral: z zelenim vozom prepeljati v »pehovko. — V neki gostilni na Po.janski cesti je neki dela ve«- bil tako r« bijaten, da sta ga morala g.<sp^inja in sin postaviti pod kap Ta se ^a kmalu povrne in spusti v gostilničarko ter jo začne obdcdavati s pestmi. Poklicali so stražnika, da je razjarjenega petelina odveJel v zaj ^r. — V Kolodvorski ul"»ci je bil aretiran tuj-mn imetju nevaren vagant Alojzij Potoka r, ki ima ?u mesto prepovedan po-vratek in nato izročen aouisdu. — V Linhartovi ulici se je bil v jarek vle-gtl neki pian-jek, *atertea so mora-ii z zelenim .naoru piepeLati v špe-hovko. — V še.itpetrsKem predmestju je bila aretirana .>9!etna Veronika Zaje iz Tuhinja, ki iua ra mesto prepovedan oovratek in izr. čena sodišču. — južnem kilodvoru službujoči stražnik Jakob Kržan je aretiral brata Ivana *u Ao^na Gorenca iz Št. Rnperta i;a Dolenjskem, ker sta se hotela izs liti v \meriko ter se s tein oj teg uiti vojaški dolžnosti. Tudi GOIe'iM nosestiiil: van Novak, tudi iz S* Ruperta je • mral z njima, ker je ua mu: u, da ~v je hotel k temu deja*»;u zapeljati Vse tri so rz-ro'ilt so lišču
Zasač'1 je prrxi Božičem v Hra-deckega v«xsi neki p^s^stnik dva vojaka tukajšnjega 5s7. nešiolka, ki sta i r Golovcu posekala in nesla v mest', tri smreke r.a uožična drevesca. Posestnik je vojaka na/.n: ril.
Trpinčenje živali. Ko je včeraj neki mesar pripeljal v mesto teleta, mu je z vrvjo tako zvezal noge, da so se mu do krvi odrgnile. Stražaik je mesari.i n*«aa>aV.T.
Pes ugriznil je včeraj na Marije Terezije ce i Kletnega šolskega učenca Stanka Jeiočnika ter ga na desni nogi telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Tatvina« Predanočnjem je bil na južnem kolodvoru ukraden delavcu Fran Pibernikn 50 K vreden suknjič. Tat je dosedaj še neznan.
V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo 20 Macedon-cev.
V kaznilnico v Begunjah na Go-reujsem je včeraj orožni št vo eakor-tiralo iz Celja 5 kaznenk.
Izgubil je neki gospod listnico z rasnimi listinami in spričevali. — Šolski učenec Andrej Verbič je našel nojevo pero.
Našel se je nagačen sokol. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi pri I. ljubljanskem zavodu za »traženje in raklepanje. Kolodvorska ulica 28.
Današnji list ima za vse cen j. naročnike šepni koledarček sa leto 1912 tvrdk Gričar & Mejač in A. Sa-rabon v Ljubljani
Narodno obramba.
Odkupite se na korist družbe sv. Cirila in Metoda! V sedanjem realnem času marsikdo poze bi na čestitke svojim prijateljem in znancer* ^ praznikih ali o godu, od katerih ima pošta največ dobička. Odkupite *e raje o novem letn s primernim »noskom ▼ prid družbe sv. Cirila In Metoda! Potem se vam ni treba bati. *h bi pozabili kako čestitko, ker vam bo treba čestitati.
Društveno noznonllo.
Telovadno društvo »Sokol« v Borovnici priredi dne 31. decembra zabaven Silvestrov večer s kupleti iu komičnimi prizori. Vrši se v salonu gosp. A. Drašlerja.
Obrtna zadruga na Vrhniki. V nedeljo, dne 11. februarja 1912 bo prostovoljna preizkušnja za poma-galce v občinski pisarni na Vrhniki. Preizkušnja se prične ob 9. uri dopoldne. Prošnje naj se vlagajo do 14 januarja 1912 pri obrtni zadrugi na Vrhniki.
Jesenice.    Naš    »Sokol« prired' dne   31. decembra   zvečer v hotelu »Triglav* Silvestrov večer z razno-I vrstnim sporedom.
Gledališko društvo na Jesenicah uprizori na novega leta dan ob pol 8. zvečer znamenito Werkmanovo ljud sko dramo »Grehi ljubezni«. S tem se poda obiskovalcem našega gledališča zopet prilika, ogledati si delo, ki je uživalo na vseh velikih odr;.h občno priznanje.
Telovadno društvo »Sokel« v Radečah pri Zidanem mostu priredi dne 31. decembra v telovadnici »ho tel Gnoiner« svoj Silvestrov več°r. kateri bo obsegal telovadbo (proste prask«* veje, skupino ua orodju), polnočni govor, živo sliko -ter prosto nabavo. Svirala bo društven* godba.
čitalnica v Ribnici pr*r*di tod* letos, kakor običajno, svoi 90 v ostro v večer, in sicer v A rtov i h salonih. Po predpripravah in orogramu sodeč, ki obsega, mimogrede povedano 12 točk — obeta biti ta večer posebno zanimiv. Domači pevski ■sbor in dil^ tantje se prav pridno sadijo za različne nastope — in Ljubljančan je tudi obljubili svojo pomoč. Za smeh in zabavo je kar najbolje poskrbi ie-no. Med odmori in za ples pa igra tamburaški odsek R. S. O polnoči ^*e alegorija. Kdor hoče zadnje ure leta v veselju in dobri zabavi preživeti, naj pohiti v čitalnico. Ker je upanje, da ga počaste tudi okoličani, je želeti da se domačini vsi odzovejo prijaznemu vabilu čitalnice — in tr> tem bolj. ker hoče čitalnica nuditi obiskovalcem nekaj povsem novega in zanimivega,
črnomaljsko prostovoljno gasilno društvo priredi na sv. Treh kraljev dan dne 6. januarja 1912 v prostorih »hotel Lackner« društveno veselico s srečolovom, kotiljoni, kori-.iandolom in plesno zabavo. Vstopnina za člane 20 vin., za nečlane 40 v., za osebo. Začetek ob 8. zvečer. Svira mestna godba. Ker je čisti dobiček namenjen za pokritje gasilnega orodja in ravnokar došle parne brizgal ne. se preplačila hvaležno spreimo. Za mnogobrojno udeležbo vabi najvljudneje — društvo.
so jib slovenski kmetje, skrivači in kontrabantarji neprestano napadali iz zasede. Med kmeti je vladalo le sovraštvo in vladal je strah, dasi so se Francozje trudili pridobiti slovensko srce in ljubezen. Slovenska kri ne trpi med sabo tujca, čeprav je morda koristen in dobrohoten. V sredini Fin--!garjeve drame stojita francosk' kapetan in slovensko dekle, hči župana-mera; kapetan ljubi Slovenko, a njeno srce je zvesto kmetiškemu fantu; žrtvovala bi se v rešitev svoje rodne vasice, a reši jo zmaga Avstrijcev pod Ljubeljem. V igri pa je še cela vrsta originalnih slovenskih tipov, ki jih pozna Finžgar, živeč med narodom, tipov, ki ilustrirajo mišljenje in čustvovanje slovenskih kmetov v dobi, ko je ugašala zvezda Napoleonovega ilirskega kraljestva. Drama je polna dramatske-ga življenja, zato je opravičena nada, da je „Naša kri" nova pridobitev sloven. izvirnega reportoiria. Glavne uloge igrajo ge. Verovšek, Nučič in gdč. Wintrova.
Slov gledališče. Tudi sinoćnja uprizoritev ..Carmen" jc vrlo uspela in splošno ugajala. Pohvalnih epitet, ki smo jih napisali o priliki premijere, ne mislimo ponavljati. Zbor je bil s početka sicer precej ležeren, a tekom predstave je nas zadovoljeval. Lepo so uspele epizodijske scene, n. pr. ciganski kvintet v II. dejanju. Gledališče je bilo skoraj razprodano.
stvori
Prosveto.
Is gledališke pisarne. Jutri, v soboto zvečer gostuje prva subreta tržaškega slovenskega gledališča gdč. Angela Janova v »Grofu Luk-semburškem« (za par - abonente.) — V nedeljo 31. t. m. popoldne ob 3. zadnjič v sezoni Straussova opereta »Cigan baron« (za lože nepar). Zvečer ni predstave. — V ponedeljek, 1. januarja popoldne ob 3. zadnjič opereta »Sramežljiva Suzana« (za lože par), zvečer opera »Carmen« (par).
— V torek, 2. januarja prvič Pr. S. Finžgarja ljudska igra »Naša kri«.
— V četrtek, 4. januarja drugič »Vesele ženske winu1 sorske«. — V petek, 5. januarja zvečer slavnostna gledališka predstava. — V soboto, 6. januarja popoldne opera »Carmen«, zvečer Pinžgarjeva drama »Naša kri«. — V nedeljo 7. januarja popoldne »Vesele ženske windsorske«, zvečer zadnjič »Ples v operi«. — Pripravljata se opera »Rusalka« A. Dvofaka, opereta »Revizor« K. Wei-sa in drama »Živi mrlič L. N. Tolstega.
Fr. S Finžgar: Naša kri Ljudska igra v štirih dejanjih. Fr. S. Finžgar je napisal za .Divjim lovcem" novo ljudsko igro „Naša kri", ki je zajeta zopet iz slovenske polpreteklosti. Spomini na dobo 1. 1813, ko je umirala Napoleonova Ilirija ter so se Francozi morali umikati zmagovitemu avstrijskemu orožju, ti spomini še žive med Slovenci, zlasti pa med našimi kmeti. Finžgar je podal v svoji novi drami „Naša kri" dramatske prizore iz te dobe, ko so Slovenci imeli še francoske mere, ki pa so bili v svoji duši slovenski, avstrijski ideji neomajno zvesti župana, ko so po slovenskih vaseh ležali še francoski bataljoni ter
c Linčsr zamorec V Brooklvnu je na božični Jan umoril neki zamorec belo ženo. Razljučena množica je zgrabila zamorca, ga obesila na bližnjo ulično svetilko, ga polila s petrolejem in zažgala. Policisti niso mo<rli ničesar opraviti proti razljučeni množici.
* Roparski napad v fonteCarlo. Iz Pariza poročajo: V Monte Carlo so trije roparji vlomili v vilo, v kateri stanuje .gralka Linan. !g<- iko so roparji zvezah ter pokradh dragocenosti v vrednosti po' m ili.ona irankov. Prijeli so tri sumljive Italijane, pri katerih so našb  del  ukradenih dragocenosti.
* Rop.^ko to*po prije!:. Iz Čr-novic poročajo: V Botušan. so prijeli ioparsko boipo, broječo 52 oseb, ki je ž* deset ki požirala in ropala no okolici. Pog'avar roparjev je bil neki Jurij Lupu. Romunska vlada je prosila avstrijske o.ožnike, naj primejo tudi one roparje, Ki se nahajajo v Avstriji.
* Don višine bourbonski v fVlonte Carlo. Don Jaime bourbonski je imel pred par dnevi v Montc Ca~lc srečo. Imel je pri ^eui 60.000 frankov in je priigral 100.0UO irankov. Drugi dan je imel zopet srečo ter priigral zopet 100.000 frankov. Igral je „trente et quarante".
* Zastrupij'enja v Beroiinu. Iz Berolina poročajo: V azilu za ljudi brez stanovanja ie 28. t. m ponoči in dopoldne bilo dvajset novih smrtnih slučajev, cez trideset oseb je pa obolelo. Toda nc samo v azilu, tudi v policijskem zaporu, nadalje v nekem sosednjem možkem azilu in na različnih mestih in tregih je umrlo v par minutah več oseb. Do opoldne je zbolelo Čez sto oseb. Od teh jih je čez 50 umrlo. Zdravniki si ne morejo razlagati vzrokov, vsled katerih merjo ljudje. Izključeno pa je, da bi bil vzrok temu kaka infekcijska bolezen, kakor kolera, tifus ali ka; enakega. Gre se za zastrupljenje s takozvanim bakterijskim strupom. Gotove bakterije, ki pridejo z živili v doiiko, povzročajo ta strup. Zadnja poročila pravijo, da je do 28. t. m. zvečer umrlo 55 do 60 oseb, obolelo jih je pa več nego sto.
* Guverner in dvana;st zamor-ce*. „Annales Politiques et Litteraires" objavljajo grozovit in žalosten, vendar pa interesanten dogodek o neimenovanem evropskem guvernerju in o dvanajstih, po nedolžnem usmrćenih zamorskih načelnikih. Guverner je čakal na usmrtitev dvanajstih, k smrti obsojenih zamorcev, kateri bi naj privedli s sosedne postaje. Da bi se ne dolgočasil, je začel igrati karte. Imel je začetkoma smolo. Ravno v trenotku, ko je dobil dober list so mu naznanili, da je došlo 12 zamorcev. „Pobesite jih takoj — pridem pozneje", je zapovedal ter igral dalje. Dobival je . . . Čez eno uro so mu zopet sporočili, da so privedli dvanajst zamorcev, ki so tako zvezani, da se ne morejo niti ganiti. Guverner je bil nekoliko iznenađen ter odšel gledat do^le zamorce. V resnici je čakalo dvanajst obsojenih zamorcev, da jih usmrte. In tedaj se je dokazalo, da so bili zamorci, ki so bili pred eno uro usmrčeni, poglavarji raznih zamorskih rodov, ki so prišli guvernerju vosit vesele praznike ter mu prinesli bogatih darov. Seveda so se precej začudili, ko so bili kar kratkim potom usmrčeni. Guverner je hotel vsaj nekoliko potolažiti svoj'o vest ter je velikodušno pomilostil vseh dvanajst, k smrti obsojenih zamorcev, obenem jim je pa podaril darove, ki so mu jih prinesli poglavarji. In posledica? — Postal je ljubljenec zamorcev* ker je tako ostro postopal z bahavimi poglavarji ter se usmili siromašnih obsojencev. Pravijo, da jc bil ta .velikodušni" guverner — nemški.
* Drag«  stavbišč«. Berolinski
„Konfektionar11 poroča, da je bilo tekom zadnjih dveh let prodano v Leip-zigerstrasse v Beroltnu 24 hiš večinoma za stavbišča za skupno ceno 60 in pol milijona kron. Povprečna cena enega »tavbišča znaša torej poltretji milijon kron. Ena od hiš, ki je bila zdaj prodana za tri milijone, je bila pred časom kupljena za 600.000 mark. Iz tega je razvidno, kako zelo raste cena stavbišč v večjih mestih.
KmečUo pisarna narodno-napredne stranbe.
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v fevojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki
je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu sa popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih. davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc p^^lovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj naređenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi od-goTor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, \Volfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim župau-r-tvooi.
Telefonsko In brzojavna poročila,
Delegacije.
Dunaj, 29. decemb. Avstrijske delegacije so začele s plenarnim zborovanjem ter z razpravo o proračunskem provizoriju. Priglašenih je 9 govornikov. Kot prvi je govoril poslanec dr. Korošec, ki je spretno parafraziral ^ksposeje Ahrenthala in Auffenberga. S pridom je uporabil tudi dementije, ki izhajajo iz visokih in najvišjih krogov glede mirovnih pogajanj. V imenu Siovencev je tudi hvalil aneksijsko politiko grota Ahrenthala ter s tem obenem tudi seveda veleizdajniški proces in vso ono dobo političnih perse-kucij, s katerimi je bila aneksija združena. Ceterum censeo vsega njegovega govora je bilo: Več vojaštva. Klerikalci so z govorom poslanca Korošca, kot načelnika vojnega odseka dosegli zopet rekord, ker so s tem propagirali nabavo morilnih orožij, vojno klanje in uničevanje človeštva ter brezdvomno s tem uveljavili najvišje katoliško načelo: ,,Ne ubijaj!" naslednjem sejno poročilo. Referent dr. Grabmavcr poudarja, da je ekspoze izzval v odseku zadovoljstvo ter poroča o računskem provizoriju, ki ga priporoča za sprejem. Poslanec dr. Korošec izvaja, da so Slovenci prijatelji zveze z Italijo, ki pa nikakor ni zvesta zaveznica, kar dokazujejo vojne priprave ob meji kjer so nastanili že 6. armadni polk. Svariti je treba pred naziranjem, da bo diplomaciji mogoče obvarovati Avstrijo vseh nevarnosti.
Nato slavi uspehe groia Aehren-thala v aneksijski krizi ter njegovo spretnost in izurjenost v zunanjih vprašanjih. Da ni prišlo do vojne ob aneksijski krizi se je treba zahvaliti dejstvu, da je stala za Aehrenthalom velika izurjena armada in nje voditelj Conrad pl. Hčtzendorf. Ta veliki pa-trijot je spoznal, da jo treba močne armade, da shrani mir. Balkanska kriza je pokazala, da je naša politika na Balkanu slabotna zlasti v Albaniji je opažati posledice neodločnega nastopa ter nas tam Italijani vedno bolj izpodrivajo. In kmalo se bodo uresničile italijanske sanje v »Mare nostro".
Za dr. Korošcem je govoril dr. Kramar. Nato Rusin Cegliskij in Cin-grija.
Budimpešta 29. dec. Ogrski listi se bavijo z eksposejem v ogrski delegaciji. Ekspose grofa Ahrenthala presojajo v obče z zadovoljstvom. Nasproti temu pa presojajo ekspose vojnega ministra Affenberga precej ostro.
Zaupnica Aehrcnthalu. Dunaj, 29. decembra. V delegacijah je bil 6prejet proračunski provizorij. Sprejeta je bila tudi ta - le resolucija: Delegacija izjavlja, da smatra na trozvezo se naslanjajoče zunanjo politiko kot nerazrušljiv temelj avstro - ogrske mirovne politike, odo-bruje politiko ministra grofa Aeh-renthala, mu izreka zaupanje in sprejema njegove izjave z mirnostjo na znanje.
Konference   ministrskih predsednikov.
Dunaj,    29.   decembra. Grof
Sturprkh in grof Khuen sta imela danes dopoldne konferenco o političnem položaju.
Šestmesečni državni provizorij.
Dunaj, 29. decembra. Državni zakonik objavlja od cesarja saukcijo-
c u ran i beetmesečni proračunski provizorij.
Odlikovan referent.3Ui jugoslovansko časopisje.
Dunaj, 29. decembru. Ministeri-jalni svetnik Rinaldo Culic, referent za jugoslovansko časopisje, j<* odlikovan z vi težki m križcem Fran Josi-povega reda.
Raz vozi janje položaja na Hrvaškem.
Dunaj, 29. decembra. Ministrski predsednik grof Khuen je bil danes popoldni* ob dveh pri cesarju ter mu poročal o splošnem pol i tirnem položaju in o hrvaških volitvah, oziroma ■■ lian u j u hrvaškega sabora. Snoči je konferiral z banom dr. ToinaSi-čem. katerega bo tudi cesar sprejel v avdijenei. -Pesti Naplo« poroča., da se mudi ua Dunaju tudi bivši hrvaški ban baron Rauch, ki je sestavil o razvozljanju političniji razmer ua Hrvaškem posebno spomenico ter jo izročil kabinetni pisarni.
Zima.
Dunaj. *Jf). doeenibr.t. Tu je zapadel sn»*£r. K a Semeringu iu na planini Rax so veliki snežni zameti. Vlaki južne železnic- prihajajo % znatnimi zamudami.
Aretiran avstrijski >totnik.
Milan, 29. decembra. »Corriere d* lla Sera<- poroča, da je bil v Do-aaaaali aretiran neki avstrijski stotnik, ker je osumljen špionaže.
Prvi črnogorski zrakoplove« ponesrečil.
Četi nje, 29. decembra. Prvi črnogorski zrakoplovec stotnik Monič je z zrakoplovom Bleriotovega sistema priredil vzlet nad SknnVrskim je* ■eroam. Pri vzletu se jc ;i ero plan pokvaril in Monič je padel v jezero ter utonil.
Italijani pri Tobruku poraženi.
Carigrad. 29. decembra. Vojno ministrstvo razglaša, da eo Turki v boju pri Tobruku dne 22. decembra navzeli utrdbe pristanišča tor pri tem zaplenili mnogo vojnega materijala. 150 mož posadke so popolnoma l>okončali in uplenili tudi več mitre-Ijez. En italijanski pešpoik in en eskadron konjenice, ki so prišli posadki na pomoč, so skoro popolnoma uničeni.
Spomenica  albanskih  poslance v.
Carisrrad, 29. decembra. Albanski poslanci v turškem parlamentu so vročili vladi spomenico o političnem položaju v Albaniji.
Ruski poslaniki.
Pctrograd, 29. decembra. Listi vzdržujejo a*? vedno vest, da bo ruski poslanik v Carigradu Carikov vendar odstopil. Njegov naslednik ho baje ruski poslanik v Bolgradn Hart-wig ali poslanik v Bukarešti Giers. Tudi niski poslanik v Berolinu Oston-Sacken v kratkem odstopi zaradi visoke starosti.
Potovanje angleškega kralja.
Berolin. 29. decembra. Poleti bo baje potoval angleški kralj na sever. Ob tej priliki se bo anerleški kralj sestal b nemškim cesarjem.
Zastrupljenje.
Berolin. 29. decembra. Cez noč je zopet umrlo nekaj ljudi. Posebno vznemirjenje vzbuja dejstvo. da je zbolelo več ljudi, ki z asilom niso bili v nikakršni zvezi.
Žrtve zastrupljenja v  Ker linn.
Berolin, 29. »decembra. Bakteriološka preiskava zastrupljene?v se ni končana. Doslej je 47 mrtvih, od katerih   so jih že več pokopali.   CVtaJi ; k*že v mrtvašnici.
Kitajska revolucija.
London, 29. decembrn. Iz Prkin-jra j>oročajo, da je Juan&kaj odstopil, ker se hoji, da bo narodna skupščina proglasila republiko. Z druge strani pa javljajo, da je narodna skupščina že proglasila za predsednika republike dr. Suazena.
I/.dajafelj in odsrovorni urednik: Rasto Pustoslemsck.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. decembra: Kare! Tfcjehurn, h ranil nični višji knjigovodja v pokoju, 72 lot? Vegova ulica 2. — Marija Koemur, bivša delavka, 59 let, Radeckega cesta 11.
Dne 28. decembra:   Ivana Ur-bančič, žena kovankejra mojstra, 45 i let. Dolenjska cesta 1.
V deželni bolnici:
Dne 23. decembra: Marija (Tloav, užitkarica-, 62 let. — Ivan Knavs, re-jr:nec, 1 uro.
Ihte 25. decembra: Juri Benedi-čič, občinski ubožec, 74 let.
Dne 26. decembra: Marija Elizabeta Močnik, rejenka, 6 dni. — Lov« ro Sadar, drvar, 59 let. — Silvester Kamnar, tovarniški delavec, 62 let. — Ferdinand Cerar, delavec, 57 let.
Dne ?7 <1< cembra: Ignacij U s, posestnik, 50 ict.
Vabilo na naročbo.
Stava p. h. očinstvo vljudno vabimo ua S4»?u aaroea«, stare p. a aaračvike pa. katerim je potekla keacem neaeca naročnina, prosimo, da Jo o pravem časa ponore, da pošiljanje ne preneha in da dene vte Številke.
velja v Ljnbijaai na dom deatavljea: Vse leto ... ■ 24— I Četrt leta... K Pol let« ... „ I En mesec . . . - z.—
V ■praviiišrva prejeman na mesec K 1-90.
Spošiljaojem po posti v Avstriji velja:
V»e tete ... E 35*— I Četrt leta . . K 6-90 Pol leta . . . n 13-— I En mesec . . M 3a30
Za Nemčijo vse leto 33 K. Za Ameriko itj drage
dežele vse leto 30 K. MPT Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratu
se mora poslat) tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pfi reklamacijah naj se navede vedno dan za*
dnjega plačila naročnine. POBT" t*** *>* ostavlja 10. dan po potekli naro čnint brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o prave« časa.
Upravnistvo Jlomskeia naroda"
i poročila.
Llnblfanaka
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Urada) karti danajske noric 29. decemara Iti I
■aletfeeal **ptr|l.
fajL majeva renta   . .  . .
42« , »rebrna renta .   .   . .
4* , avstr. kronska renta  . .
4% ojrr. „ . . 4% kranjsko deželno posojilo
4,'„ k. o. čefke dež. banke .
Sf-oeke.
Srečke Sa I. 1*60 «/.   .  - • ■ i     r»   »* l3S4.       « •
„   tiske ......
H    semelfske I. iz Jaje
M offrake hlpotecne . .
„ dan. komunalne
„ avstr. kreditne . . .
, i ljubljanske .  . • .
m avatr. rdeč. krita . .
u bartifka.....
» nirlke......
»otalao.
Ljubljanske kreditne banke . Avatr. kredltneaa zavoda . . Dunajske bančne dražbe . .
Južne železnice.....
Državne želetnice . . . . Alplne-Montan ..... Cefkc i'adkorne drotbe . . Z trn os t eii« Ve hanke.   .   . ,
OeBtraf
91-05 9430
91--9035 9225 93—
428 75 i 608 — I 297 75 j I 294 50 1 275-— I 246*— I I 501-— 504'- i
69 75!
43 50 3475 240-25 '
j
468 —;
650 — 344 25!
! 10-25! 727-— 869 — 364-SO ! 2g2-50;
i
11-:17 j 117-75! 95 60 95-— ?54'—!
91-25 94*50
91 20
90 .c 9325
94 —
440 75 620 —
309 75 300 50 281 — 252-M3 — 516 — 87 -75 75 49 5T 38 75 243 25
47fr— 651-
£45 25 1U-25 72** — 870 — 367 — 283-50
11-39 117 95 9570
95 20 254 75
Cekini.......
Marke.......
Franki . • • ■ • « • t.irc . • » • • . « • RubfH........
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 29 decembra 1911.
Termin.
Pšenica s:a april 1912   . .  ta 50 kg 11-79
Rž za april 1912.....za 50 kg 10 33
Koruza za maj 1012 .       .  za 50 ftaj 857
Oves za april   1912 .  .  .  za 50 ker 9.72
Meteorolotfčno poročilo.
Vi-*«« «•« W*TiC9 SOt-S
SrHafl ETKČBi tlak SV.r« m
	f4ia •pazo-vanja	Stanje | barometra v mm	■-> v, E £	*> E mM O gP	Nebo
28	5. pop.	734 9	3-4	sl. jug	del oblač.
	9. zv.	738!»	16	sr. zah.	jasno
20	7zi.		-09	slab jug	oblačno
Siednia  včerajšnja temperatura 17', norm. —26" Padavina w 24 urah 00 mm.
Kontoristinja
ki slovensko in nem5ko samostojno kore-:::     ^pondira in zna pisat? na stroj. :::
se takoj za trajno sprejme.
Ponudbe na r,po*tni predal 125" LJubljana. 4424
Točilnico kove
in čaja
zaloga žganja in i::deiovanic likerjev v večjem prometnem mestu Štajerske, najboljši zaslužek sedanjosti, se zarsdi preselitve z zalogo »n inventarjem vred do srede marca 1912 mamal Trajno mesto za spretne trgovce. Kapitala je treba K 12.000. — Ponudbe pod nJL 1. 100 Post" na upr.   5in\. Naroda«.
Konkurena masa Leopolda pl. Raiu hotrn proda 4426
sredi kraja Rajhenburg
lciečo  l^po sta bno parcelo po zelo ugodni c< ni. — Ko^ar ta stvar zanma. naj povorka ^r r?o8n.
dr. Frtitz ~a gg2> ;l% odvetniku v Celju.
I
------ —m - ^
ti v Ljubljani
priporoča naslednja dela:
Adrejee Levstik. Rdeči smeh  . K 1*40,
A«lere Izlet v Carigrad .  . . » — 80
»     Prešernav album   . . a 240
/>V'/. Ustoličene koroških vojvod a — 30 .>   Slovensko nemška meja na
Koroškem   .  .          .  . » T40,
» Narodni kataster Koroške . > —'60 BcHti-Šuhuić*ky. Brodkorski
odvetnik....... » 1*50,
Hov t h  Doktor Hotman   • • . » —'50
Uktrnelt  Jlali lord..... *> V60,
Cankar  Aleš iz Razora ...» 150,
Časnikarstvo in naši časniki » —80 Čtrh Svatopl'J:. Med knjigami
in ljudmi..... * —*50
Enax*c-Sajtre*c. V narati  .   . » 120,
Haievij. Dnevnik..... » —60
Jwtič. Zbrani spisi 1-—XI. .   . » 1*20,
JehtteJt, Ukrajinske dame    .   . » —'30
Laf t. Vaška kronika . . . . » 170, Z^y;<?;Strahovalcidvebkron!. n. i » 1*—t 9% Ljnbezen m junaštva straho-
petnegči praporščaka ...» —'SO,
Mumil:  Najhujši sovražniki    . » —"60
Oblah. Stara devica  .  .  .  . » — 60,
f9 Razne pripovesti .   .  . . » —*80
Ljubezen Koačanove Klare s» 1*50,
r»    Premaganci..... » —*60,
»    V štadentovsfcra aiicaii . » 1*50,
9    Zadnji rodovine Bena tja o 1-50,
amak  Mina....... »1*20,
oaaaar. Cei unje da sreće.   . » 1*20,
Šepctactc Zaljubljeni kapucin . »   1*—,
J*j Štiri ruske slike .  .  . - » —'60,
Tkevrtet. Uadtna..... * —"90
Tr«te*)ak Slovensko gledališče »  2 —
Vt9tl. Libera nos a malo   .  . » 1*40,
Zantik Zbraai spisi . . . . * 1*— Ž%m. Osnovni nauki o narodnem
gospodarstvu      .      .  . *   3*—
IS
te*.
2-40
2'40
250
2*60 250
1-70
2 70
2*—
1 60
1-60
2*50 1 60 250 2*50 2*_
2*20 1*80 1*60
2-20
ZH Najboljša in najzdravejrSa _ ...
barva1 za lase in brado
je   dr. Drallea  ,,NSHIL",   ki daje
sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steiclenieah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pmi
v
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št« t«
Poulične šminke m puder najfinej««
po zmernih cenah.
Zbirka
in ii
r siovenskem jeziku. L zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreškib m   prestopkih z dne 27. maja 1862 št 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 št d. 2. ex 1863 In drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
«
¥ platno vezan 6 K; po pošti 6 K 20 vin.
jurodna knjigama
v Ljubljani.
39
Zvestoba do groba".
k  Prosim odgovor o siroma vrnitev na pismo 29. novembra*  s I
CL kr. avstrltske
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1911.
Postaja; L|ubliaaa fazni kolodvor. Oelhod.
6a43 zjutraj. Osebni viak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž. Beljak, Franzensfestc, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunaj.
7-25 zjutraj. Osebni viak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stra?o- Toplice
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zveEO na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin.) [direktni voz Reka-Opatija-Solnos*rad.]
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenteste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-32 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3*30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
S-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj
7-30 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10-10 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenteste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, D:aždane, Berlin.
Prihod.
7*10 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona)
Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-
mosta. Beljaka), Tržiča, Kranja. S-52 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovege.
St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega: 9-48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbižt*
Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja
Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda
Inomosta. Beljaka. 11-13 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice*
Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka
Tržiča, Kranja 2-59 popoldne. Osebni iz Straie-Tophc
Rudolfovega. St. Janža, Trebnjega, Ko>
čevja, GrosuDljega. 4-13 popoldne. Osebni vlak od Trsta,
Gorice, Trbiža, Jesenic,  Linca, Celovca
Solnograda. Franzenfeste, Beljaka, Tržiča
Kranja.
zvečer. Osebni vlak iz Jesenic 2 zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Koln* Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd Opatija-Reka).
8- ts zvečer, psebni vlak iz Trsta, Goricu Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 07 po noči. Osebni vlak iz Straže-Te-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega-Kočevja, Grosupljega.
11*22 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gr> nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kran^
Postaja; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-28,  11-50, 3-1S 7-10-
Prihod iz Kamnika: 6-41, 10-59, 2-40 6-10.
C. kr. državno-železnlsko ravnateljstvo v Trsta
X W K v v K
;«r      >r •*>•
a
Krasna umetniška reprodukcija v vet barvah
.-. .-. znamenite Groharjeve slike .-. .-.
Primoža Trubar!
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 06 ena in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija ie sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
—   Cena s pošto K 3.20. —
199402
Miz ? Tntii. olica Tor S. Piero
za izdelovanje klavirjev po najvišjih akordnih cenah. 4423
in delavke
dobe dobro plačano delo v predilnici  in   tkalnici  bombaža v =— Aleksandriji (Dgipet.)
Glede pojasnil se jo obrniti na Antoni Sgubin, Trst, via Miramar 3.
4424
foton purgar    ;: J v cm Jj/un ::
gimnazijski suplent
junica Podboj
trgovec in posestnik
zaročena.
26. decembra t9tt
Malika Podboj
naročena.
4418
Ribnica
26. decembra tSff
teče se zanesljiv in izvežban
dacar
naslov  pove  uprav.  »Slov. Naroda« 4287
Izurjen
4392
solicitator
(stenograf, strojepisec) izvežban v malem konceptu, se sprejme a 1. le-----brnarjem 1912. =
Dr. Urban Leraet odvetnik v Slovenski Bistrici.
2>t. 42530.
ne pas
Razglas.
.1
4438
Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa, izvzemši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastn:ki psov nai si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje dO 20. februarja 1912 pri mestni  blagajni proti plačilu  8 kron.
Z ozirom na £ 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozarjajo se lastniki osov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1912 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulici brez veljavnih mark.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 28. decembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Uobljane začasna postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
Laschan, I. r.
Imam v zalogi še mnogo tisoč krasnih
urnimi
po   br e z k o n k u i* e n č n o   nizkih cenah,
od 10 vinarjev daije
::       s koledarjem in okusnim ozadjem. 4,36
I Kateri gg. trgovcev želi kaj cenega in okusnega,
naj se oglasi ali naroči pismeno pri domači tvrdki
i....................
Dobe se tudi sami bloki po 5 vinarjev.
Činovnička zadruga u Beogradu
razpisuje
stečaj "as
Usojam si si. občinstvu vljudno naznaniti, oa otvorim s 1. januar]era 1912
v Ljubljani Stari trg it. 28 trgovino s steklom,
porcelanom, svetiljkami itd.
Polej* tega izvršujem vsa v stavbno in
umetno   steklarstvo   spadajoča dela,
steklarska popravila na domu, kakor
tudi okvirje. 4415
Ker jamčim za solidno in točno postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah, se si. občinstvu v obilen obisk najtopleje priporočam z odličnim spoštovanjem
Maks Tušek v Ljubljani,
dotlej Sv. Petra nasip stev.7.
P a. g-jst phjatel|em m inanteM laiiia | j
■ S
XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX
Pri tej priliki se ž vsem posetnikc m
j Mila ..BELL EVIJE"
I za izkazano za-I upanje ob času \ najinega vodstva * naiprisrčnejše za-! hvaljujeva in pro-j siva za nadaljno I naklonirnost se-
\ ^anii najini restavraciji 1 i Ljr&ljari. Sodna allca 5. \ Z vdanim vtiespoštovanjen
Avg. inPolilka Zajec.
XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX
□ □
□
□
□
□
□
□PlDlDIDlDiaiD
mmm
Radi inventure 1
prodajam ta teden do novega leta blago iz cele zaloge
™=   pod vsako ceno. —
□ininin
St 43242.
Razglas.
4990
V smislu 3. in 6. ministrskega ukaza z dne 23. aprila 1898, drž. zak. št. 56 in § 3. ministrskega ukaza z dne 22. avgusta 1908. drž. zak. št. 181 se javno naznanja, da bodo
voli'ski imeniki za dopolnilne volitve prisednikov in namestnikov obrtnega in prizivnega sodišča
razgrnjeni vsakomur na vpogled
od vštetega 28. decembra 1911 do vštetega 10. januarja 1912
v posvetovalnici mestnega magistrata.
V tem roku je podati reklamacije zoper volilske imenike pri mestnem magistratu. Reklamacije se smejo nanašati na to, da se ni oziralo na lastno volilno pravico reklamantov ali pa na vsprejete druge osebe, ki nimajo volilne pravice ter morajo biti v prvem slučaju opremljene s pripomočki in listinami, ki služijo v presojo pravnega vzroka reklamacije.
Vpogledati se smejo volilski imeniki le med uradnimi urami, to je od 8. ure zjutraj do 2. ure popoludne.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 27. decembra 1911. Za oskrbovanje občinskih »pravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnfk
I. r.
za izradu piana za svoj Dom
na uglu Kralj-jfiiianove iSoferanjske ulice a sproću novoga Kraljevskoga dvora
pod pogodbena ozira:
1. ) Na stečaj mogu učestvovati samo Jugosloveni.
2. ) Od planova izradiće se osnove za svaki sprat, preseči i fasade, u razmeri 1 : 100.
3. ) Svi potrebni podaci dobiče se od uprave Činovničke zadruge u Beogradu.
4. ) Planove za Dom treba predati do 1. februara 1912 god. po starom kalendaru-.
5. ) Planovi  će  se nagraditi sa tri nagrade:  prva sa 3000 dinara,  druga sa
2000 dinara i treća sa 1000 dinara. Na^radjeni planovi ostaju svojina Činovničke zadruge.
Planovi pod šifrom šalju se puravi Činovničke zadruge u Beogradu.
Beograd, 1. decembra 1911.
Uprava«
I
Gostilna %, ,Novi svet4
želi vsem častitim go m stom, odjemalcem, pri *    jateljem in znancem
m srečno
,=3 HOUO LETO,'
Zahvaljujoč se za dosedanji obisk se priporočam tudi za nadalje prijazni naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem
Anton Gor^e in soproga
B   Marije Terezije ■ ■     cesta 14.    a *
■       4147 B
m
Po najvišem naročilu Njegovega
ces. in lir. anostolsKega Veličanstva.
41. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v drž. zborn zastopanih kraljestev in dežela.
Ta denarna loterija, §
edina v Avstriji zak. dovoljena, ima 21.145 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 R.
Glavni dobitek 200.000 K.
Javno žrebanje bo 15. februarja 1912. — Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vor-dere Zoilamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce srečk zastonj.  —  Srečke se  dopošljejo   poštnine prosto.
Od c kr. loterij, dohod, ravnateljstva (odd. za dri. loterije).
Pooblastila
2 a*
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti jc   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimt se 94 vplačili.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi K 53,758.285-24. — Izplačane odškodnine in kapitalne K 115,390.603*61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje: ——————
&b^jhi« i Gosposki Biki štev. 12. -**
Generalno ustonsfto i ijuDljani
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
S
po sestavi izvrševalnega od« bona nar. napredne stranke
se dobe
Cena
i Knjigarni i umu.
za lOO komadov «4 K.
v?M^ v^ v^    v^ 4^
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Delniška glavnina K 0,000.000.
Stritarjeva ulica štev. 2.
R.cervni fond 800.000 kron.
i
Podružnice v Spljetn, Celovca. Trsta! Sarajevu In Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4v2°0
Promese Kreditnih srečk . ... a 26 K Promese Srečk za uravnavo Donave  a 16 K
Znknje
2. jan. 2. jan.
eimi n*tn
300.000 K 120.000 K
Promese za bližnja žrebanja.:
Vse 4 promese skupaj SS K.
Promese Ljubljanskih srečk . . Promese Zemljiških srečk II. em.
no k
a 6 K I **n«vaVJ
Žrebanje   GIsvui dobita
2. jan. 50.000 K 5. jan. 100.000 K.
*iMtninr is tisk »Narodne tiskarne«.
18
3551
41
QFI
26
98069
10
33