P.b.b, kulturno - politično glasilo Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenlurt Izhaja v Celovcu — Erscheimingsort Klagenfurt LETO XIV. / ŠTEVILKA 39 CELOVEC, DNE 29. SEPTEMBRA 1966 CENA 2.- ŠILINGA Konferenca o Vietnamu v Manili Na pobudo filipinskega predsednika Mar-cosa se bo vršila 18. oktobra t. 1. v Manili pomembna vrhunska konferenca o Vietnamu. Na tej naj bi se zbrali vladni in državni voditelji Združenih držav Amerike in vseh azijskih držav, ki podpirajo mirovna prizadevanja Amerike v vietnamskem sporu. Kot prvi je prijavil svojo udeležbo na tej konferenci ameriški predsednik Johnson v torek, 27. septembra. Prijavili so se že tudi: juižnovietnamski ministrski predsednik Kao Ky, južnokorej-ski državni predsednik Chung Hee Park, novozelandski premier Holyoake, avstralski ministrski predsednik Holt in siamski premier Thanom. Pobuda filipinskega predsednika Marco-sa je sprožila v zapadnem svetu močno odobravanje in veliko zadovoljstvo. Optimistični opazovalci v Vietnamu vidijo v tej vrhunski konferenci v Manili nekako predigro za sestanek obeh nasprotnih taborov v vietnamskem sporu. Vlada v Saigonu je v torek v svoji prvi izjavi dejala, da bodo vse zavezniške dežele dobile nujna in potrebna pojasnila o sedanjih in prihodnjih ciljih Vietnama. Obisk v filipinskem glavnem mestu Manili je za ameriškega predsednika Johnsona prvo tako večje potovanje po prevzemu predsedniške oblasti leta 1963, izvzemši seveda kratki potovanji v Kanado in Mehiko. Po vesteh iz Bele hiše pa za sedaj ne obstajajo nobeni načrti obiska predsednika v Avstraliji ali v drugih državah pacifiškega področja. V Saigonu so pred tremi dnevi otvorili zasedanje nove zakonite skupščine. Ministrski predsednik Kao Ky je ob tej priliki ugotovil, da se je začela za Južni Vietnam doba demokracije, miru in blagostanja, vendar še čakajo deželo neizmerne težave in preizkušnje. Državni predsednik Van Thieu pa je pozval poslance, naj dajo vladi zakonito podlago. Zastopstvo papeža v Saigon Čisto nepričakovano je v torek popoldne odletelo v Saigon posebno zastopstvo sv. očeta. Papež Pavel VI. pa je še pred odhodom poklical k sebi voditelja delegacije nadškofa Pignedolija. Uradni razlog potovanja papeževega zastopstva je prizadevanje Vatikana izgladiti globoke nesporazume med 1,8 milijona katoličanov v Južnem Vietnamu in budisti. Kakor javljajo iz vatikanskih krogov, bi podvzela delegacija, v kateri je tudi visoka osebnost vatikanskega državnega tajnika, v ugodnem primeru tudi neposredno pobudo kot posredovalec v vietnamski vojni. Misiji pripisujejo v Rimu izreden pomen, saj sledi teden po objavi papeževe enciklike »Christi Matri Rosarii (Kristusovi Materi rožnega venca), mirovni poziv vsem vojskujočim se narodom. Odposlanstvu pripadajo: nadškof Pigne-doli, apostolski zastopnik v Kanadi, mon-signor Dossena, član vatikanskega državnega tajništva in monsignor Jacqueline od vatikanske kongregacije za oznanjevanje verskih načel. Konferenca z zastopniki budistične Cerkve se bo začela v petek, 30. septembra. Če bi uspelo doseči sporazum med budistično večino in katoliško manjšino, bi bilo to brezdvoma odločilnega pomena za zedinjenje Vietnamcev. Pred odhodom iz Rima je nadškof Pigne-doli izjavil, da prinaša v Saigon poslanstvo ljubezni in miru v deželo, v kateri se mora vprašanje odnosov med katoliško Cerkvijo in drugimi verami obravnavati z največjo obzirnostjo in pažnjo. Eno leto zapora za Mihajlova Opozicijski jugoslovanski pisatelj in bivši asistent na zadarski filozofski fakulteti Mihajlo Mihajlov je bil 23. septembra pred okrožnim sodiščem v Zadru obsojen na leto dni zapora zaradi širjenja lažnih vesti, ki bi lahko vzbudile med jugoslovanskim prebivalstvom nemir in nezadovoljstvo. Poleg zaporne kazni je sodišče izdalo proti sedaj 32-letnemu pisatelju varnostne ukrepe: prepoved, da eno leto po prestani kazni javno nastopa v tisku in na javnih zborovanjih. Razen tega mu je sodišče odvzelo obtožene spise, kakor tudi nagrade, ki si jih je pridobil z objavljanjem svojih člankov v tujini. Mihajlov med obravnavo ni bil navzoč. Njegov zagovornik je vložil proti obsodbi priziv. Do konca novega sodnega postopka pa ostane obsojeni pisatelj na svobodi. Ko je Mihajlov po zaključku obravnave prišel na sodišče, je občinstvo pisatelja sra- motilo, posamič pa so metali vanj celo reči. že malo poprej je prišlo med tujimi novinarji in domačini do dejanskih obračunavanj. Med razglasitvijo obtožbe so se culi klici, kot na primer »proč z njim iz Zadra«, ali '»pošljite ga v inozemstvo!« Opazovalci sodnega procesa pa so bili pravzaprav zaradi izrečene obsodbe prijetno presenečeni, saj so bili prepričani, da bodo pisatelja v vseh točkah obtožnice spoznali za krivega. Mihajlova so kaznovali zgolj zaradi njegovih pred kratkim v tujini objavljenih spisov. Sodišče je Mihajlova oprostilo druge točke obtožnice, da je ponovno dopustil tiskanje sestavka »Moskovsko poletje«, zaradi česar je bil že obsojen. Sodnik je pohvalil poskus pisateljevega prizadevanja, ker je iz članka črtal tiste odlomke, zaradi katerih so izdajo prvotno prepovedali. Težave Indije Indija je poleg Kitajske in Mezopotanije najstarejše kulturno področje Azije, po svoji prirodni legi dežela bujne rasti, vročega južnega sonca, o kateri so sanjali v preteklosti prenekateri narodi in ljudstva kot o bajni, zlati deželi, koder tečeta mleko in med. še v začetku stoletja je veljala Indija kot biser Britanskega imperija, njegov najmogočnejši in najbogatejši del. Indijski maharadže so veljali za največje bogataše sveta in bili veliko imenitnejši od ameriških milijonarjev. Te in take „Indije Koromandije” ni več, danes je Indija zvezna republika, ki obsega večji del polotoka Prednja Indija; na njenih tleh živi preko 450 milijonov ljudi, dober del v komaj znosni revščini. Indija je bila politično združena v celoto šele pod britansko oblastjo kot Indijsko cesarstvo. Angleži so deželo upravno spretno uredili in vodili ter skrbeli tudi za njen gospodarski in kulturni napredek. Pod britansko oblastjo sta bila z Indijo povezana še Burma in otok Cejlon. Vse to se je med seboj dopolnjevalo in skupno napredovalo. Ko se je Indija po prvi svetovni vojni začela narodno hitreje buditi in voditi pod vodstvom Ma-hatme Gandija, Nehruja in drugih s pasivnim odporom boj za neodvisnost, je bilo očitno, da bo ta cilj prej ali slej dosegla. Gandiju je namreč uspelo pridobiti podporo indijskih množic. Po drugi svetovni vojni je položaj dozorel. Angleži so se odločili dati Indiji neodvisnost. Radi bi ohranili njeno enotnost, pa so morali pustiti, ko ni bilo mogoče doseči primernega sporazuma med hindujsko večino in muslimansko manjšino. Nekdanje indijsko cesarstvo je bilo razdeljeno v Indijo in Pakistan na temelju verske pripadnosti. Načelo delitve ni bilo mogoče povsod dosledno izvesti in v mejah Indije je ostalo še preko 40 milijonov muslimanov, v Pakistanu pa nekaj milijonov hindov. Kašmir, dežela na vznožju Himalaje, je po veri v večini muslimanski in bi po načelu delitve moral pripasti Pakistanu. Vendar je tamkajšnji vladar, ki je bil hind, pozval Indijo, naj mu pride na pomoč. Kašmir je tako postal najprej bojišče med na novo nastalima neodvisnima državama Indijo in Pakistanom, ko pa so Združeni narodi uspeli vojno končati in premirje zavarovati s svojimi opazovalci, pa ostal jabolko spora med obema do današnjih dni. Od nekdanjega Indijskega cesarstva je dobil Pakistan gospodarsko manj razvite in manj rodovitne predele, zato je bilo treba hudih naporov, predno je rešil najnujnejše težave. Pakistanci so pridni in podjetni ljudje, pa tudi ponosni in dobri vojaki. Kašmirja Indiji nočejo prepustiti, pa četudi to povzroča stalno napetost in zahteva velike izdatke za oborožene sile, ki si jih revni Pakistan dejansko ne more privoščiti. Indija se je pri delitvi nekdanjega cesarstva veliko boljše odrezala, v njene meje so prišli gospodarsko najbolj razviti predeli z obilico prirodnega bogastva. Hindi so po svoji naravi različni od muslimanov, so manj podjetni in bolj voljni sprejeti težave življenja kot neobhodne, namesto da bi iskali pot iz njih. Pri tem so komaj kaj manj ponosni in samozavestni. Tudi oni ne marajo popustiti v vprašanju Kašmirja in odvajajo dober del narodnega dohodka za vzdrževanje oboroženih sil, ko bi ga lahko uporabili za izgradnjo in napredek gospodarstva in kulture. Večina Indijcev ne zna ne brati ne pisati, poljedelstvo, s katerim se preživlja velika večina, je skrajno primitivno, uporaba umetnega in naravnega gnojila komaj poznana. Očitno je, da poljedelstvo pri sedanjem stanju ni sposobno preživljati naglo se množečega prebivalstva. Prirastek na prebivalstvu je 2.50 odstotka na leto, porast pridelka živeža ne gre z njim v korak, kaj da bi bil šele hitrejši. Indijska vlada pod Nehrujem se je v skladu s socialističnuni načeli rrgla na izgradnjo težke industrije, namesto da bi posvetila vso pažnjo in dala prednost razvoju in napredku poljedelstva kot osnovne gospodarske panoge dežele. Da bi preživela ljudske množice, se je morala Indija v zadnjih desetih letih vedno Znova obračati na Združene države za pomoč v hrani. Dobila jo je skupno v vrednosti 3 bilijonov dolarjev. Nehrujev naslednik Šastri je spoznal, da se mora Indija postaviti najprej na lastne noge v pogledu prehrane. Na njegov predlog je indijski parlament v novem gospodarskem načrtu posvetil posebno pažnjo napredku poljedelstva in z njim zvezane obrti. Indira Gandi je prevzela nalogo izvedbe tega načrta. Indija trenutno nima opravka samo s težavami v prehrani, mora miriti tudi vzbujajoči se nacionalizem posameznih jezikovnih skupin. Ko je pristala na zahtevo Sikhov po lastni državi v federaciji z lastnim pundžabskim jezikom, so se dvignili proti temu Hindi in prišlo je do krvavih spopadov, ki jih je končalo šele vojaštvo. Domačim težavam in sporu zaradi Kašmirja se je pred štirimi leti pridružil še spor z rdečo Kitajsko o skupni meji. Tudi ta spor zahteva krepitev narodne obrambe in odtegovanje že tako pičlih sredstev od drugih, nujnejših nalog. Indija je poleg Kitajske največja in najpomembnejša sila Azije. Kitajska se skuša rešiti iz zaostalosti v okviru komunizma. Indija hoče k istemu cilju na temelju demokracije in svobode. Vsa ostala Azija gleda na nju in se ob njunih uspehih odloča za komunistično ali svobodno demokratično pot. Zahodni svet se tega zaveda, zato tudi nudi Indiji iz leta v leto obsežno gospodarsko pomoč. Stolni prošt dr. Rudolf Bliiml Koroške Slovence je zadela težka izguba. V sredo, 28. septembra, ob 5.15 zjutraj, je v bolnici elizabetink za zmerom zatisnil svoje trudne oči stolni prošt in mil. prelat dr. Rudolf Bliiml. Pokojni stolni prošt se je rodil 16. aprila 1898 pri Sv. Pavlu v Ziljski dolini kot osmi izmed desetih otrok preprostih in značajnih staršev. Po odlično opravljeni gimnaziji in bogoslovju je bil 29. 6. 1922 posvečen v maš-nika. Svoje teološke študije je nadaljeval na Dunaju. Življenjska leta v avstrijskem glavnem mestu so bila izrednega pomena za mladega kaplana. Tu se je spoznal s tedanjim avstrijskim kanclerjem dr. Seiplom, ki je kmalu spoznal izreden talent katoliškega duhovnika, zato se je kot lasten oče zavzel in brigal zanj. Uspeh ni izostal, kajti značajni duhovni pastir je vedel, da je treba mladost dobro izrabiti. Z dvojnim doktoratom se je vrnil na Koroško in tu začel za svoj koroški slovenski narod plodovito delo na duhovniškem in kulturnem poprišču. Svoje duhovniško delo je začel z izgradnjo tedanjega tajništva Karitas v naši Mohorjevi hiši. Med leti 1929 do 1932 je vodil župnijo št. Janž tako vzorno, da je bila zgled vsem našim faram. Izredno nadarjenega duhovnika je škof poklical v stolni kapitelj in ga imenoval za stolnega župnika in kot zastopnika krške škofije v deželni zbor, a leta 1950 ga je nastavil za docenta celovškega bogoslovja ter mu poveril nadzorstvo veronauka na koroških srednjih šolah, leta 1957 pa ga je odlikoval s častnim naslovom stolnega sholastra. Še isto leto ga je sv. oče imenoval za svojega hišnega prelata, letos 16. aprila pa je bil umeščen za stolnega prošta. Njegovo pisateljsko delovanje je bilo spričo njegovega temeljitega študija teologije, filozofije in družboslovja zelo plodovito. Tako je poleg doktorskih razprav »Bistvo organizacije«, in »Pavel in Troedini Bog« priredil teološki del knjige »Nova družba«, dalje tri knjige o kancler j u-du-hovniku dr. Ignacu Seiplu. Pri Mohorjevi pa je izšel v njegovi pripravi »Dnevnik duhovnega življenja s. Terezike Zwitter«. Koliko pa je še člankov in spisov v naših listih, bi komaj našteli. S svojim kulturnim dejanjem in nehanjem je bil cela desetletja pravi in pristni duhovni voditelj generacije naših duhovnikov in akademikov. Še pred drugo svetovno vojno je bil član skupnega odbora Mohorjeve družbe, po letu 1938 do razpusta pa predsednik koroške Družbe sv. Mohorja. Po Hitlerjevem polomu se na njegovo pobudo začne novo družbino delovanje. V resnici je bilo njegovo življenje en sam delovni dan, zato tudi ni izostala nadvse bogata kulturna žetev. Sedaj je po težki bolezni ugasnil žar njegovih oči. Po vsej teži tega zemeljskega življenja je našel vso srečo ob božjem Srcu v večnosti, kateremu je vse življenje z vso odločnostjo služil. Koroški Slovenci se klanjamo njegovemu spominu, med nami pa bo ostal za zmerom zapisan v naših srcih in dušah. Naj počiva v miru naš veliki rojak! Obširnejši oris njegovega dela bomo priobčili v naslednji številki. Politični teden Po sveto ... SI RARNO PROSI ZA POMOČ Radio Džakarta je potrdil, da se bo 1. oktobra začel proces proti bivšemu zunanjemu ministru Subandriu. General Na-sution, ki je predsednik ljudskega posvetovalnega kongresa, je izjavil, da je bil Su-bandrio voditelj tistih, ki so sodelovali pri poskusu državnega udara lanskega 1. oktobra. Nasution je dodal, da bo proces proti Subandriu opozorilo sedanjim ministrom, naj ne dovolijo, da bi se ponovila dejavnost starega režima. Subandria so aretirali kmalu potem, ko je general Suharto marca prevzel oblast; od tedaj jfe vedno zaprt. List »Trisakti«, ki je pod nadzorstvom vojske, pa opozarja predsednika Sukarna, da je angleški kralj Edvard VIII. zgubil svoj prestol zaradi neke ženske. »Trisakti« obtožuje drugo Sukarnovo ženo Hartini, da je vpletena v komunistično propagando. List trdi, da je Sukamo zaradi svoje žene v slabem položaju, ker da ona zelo vpliva nanj. Predsednik Sukarno pa je danes govoril članom »generacije 1945«, to je skupini bivših borcev za neodvisnost. Izjavil je med drugim: »Zapomnite si, da mednarodni imperializem skuša ločiti nas, Indonezijo in ljudstvo.« Pozval je svoje stare prijatelje, ki so ga poznali kot mladega revolucionarja, naj mu pomagajo v borbi proti mednarodnemu imperializmu in proti tistim, ki širijo obrekovanje proti njemu in njegovim štirim ženam. Pripomnil je: »Jaz sem človek kakor vsi drugi. Ljudje včasih grešijo in če vi, moji stari prijatelji, labko 'pokažete, kakšne so moje napake, jih bom lahko popravil.« Prav istočasno pa je skupina intelektualcev »Kaši« pozvala Sukarna, naj odstopi ter zahteva, naj ga postavijo pred sodišče, češ da je »izdal narod«. Študentje z Jave pa so zahtevali, naj njegovo ženo Hartini aretirajo pod obtožbo, da je pomagala komunistom, dala jim je 200 milijonov rupij (denar). Skupina »Kaši« trdi, da je Sukamo spremenil »dirigirano demokracijo« v diktaturo ter da je napravil zmedo v indonezijskem gospodarstvu. PODKANCLER MENDE O OPAZOVALCIH V OZN Zahodnonemški podkancler Mende je izjavil, da bi sprejem opazovalca vzhodnonemške vlade v Organizacijo združenih narodov pomenil znaten uspeh za Vzhodno Nemčijo. Mende, ki se je vrnil iz Združenih ameriških držav, je na tiskovni konferenci izjavil, da ni izključeno, da bodo na sedanjem zasedanju glavne skupščine OZN razpravljali o sprejemu opazovalca za vsako državo, ki ni še članica svetovne organizacije. Dejal je, da bi s sprejemom vzhodnonemškega predstavnika »propaganda vzhodnega Berlina za priznanje obstoja dveh nemških držav zavzela še večji obseg«. Kar se tiče notranje politike, je Mende izjavil, da ostane svobodna demokratska stranka, kateri on predseduje, zvesta vladni koaliciji, v kateri sodeluje. Pripomnil je, da bo vsaka sprememba v vladi izvršena sporazumno s svobodno demokratsko stranko. OBČINSKE VOLITVE NA ŠVEDSKEM Švedska socialdemokratska stranka, ki je že 34 let na oblasti, je pri zadnjih občinskih volitvah, dne 18. septembra, utrpela hude izgube. Zgubila je približno osem odstotkov glasov. Najbolj je napredovala komunistična partija, in sicer približno za 2.5 odstotka. Socialdemokrati so dobili 42.8 odstotka glasov (pri upravnih volitvah leta 1962 so dobili 51 odstotkov, pri političnih volitvah leta 1964 pa 47.8 odstotka). Liberalci so dobili 16.5 odstotka (17 odstotkov, 16,7 odstotka), konservativci: 14.1 (14.7, 13.1), stranka centra: 14 (13.3, 13.5), komunisti: 6.6 (.9, 5.4), krščanski demokrati 1.8 (leta 1962 niso kandidirali, leta 1964 so dosegli enak odstotek). Dve novi skupini sta dobili skupno 4.2 odstotka glasov. Občinski in okrajni svetovalci imajo nalogo izvoliti polovico članov zgornje zbornice. Predsednik švedske vlade Tage Erlander je po radiu izjavil, da vodstvo stranke z zaskrbljenostjo gleda na izid volitev in da ne izključuje možnosti novih splošnih volitev. Pripomniti je, da bo vodstvo skupno s parlamentarno skupino proučilo posledice zadnjih volitev. Odstotek 42.8 je najnižji, kar jih je socialdemokratska stranka dosegla od leta 1931 dalje. FRANCOSKI MINISTER O ODNOSIH Z ZDA Francoski zunanji minister Coitve de Murville je pred odhodom v New York na zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov izjavil, da bi se prav rad sestal s predstavniki ameriške vlade, da se obnovijo stare prijateljske vezi med Washingtonom in Parizom. Pripomnil je, da so težave med Francijo in Združenimi državami Amerike nastale predvsem zaradi »nesporazumov«. Couve de Murville je dodal, da umik ameriških oporišč in naprav Organizacije severnoatlantskega pakta iz Francije ne predstavlja problema, ker so vsi sprejeli datum 1. aprila 1967. Ni pa bilo še rešeno vprašanje, kaj bi storili v primeru vojne. Hkrati pogajanja o bivanju francoskih čet v Nemčiji niso napredovala. O Vietnamu je Couve de Murville izključil francosko posredovanje, ker ne daje sedaj nobene možnosti uspeha. Tudi razprava v glavni skupščini OZN ne bi koristila, ker Severni Vietnam in Kitajska nista članici te organizacije. SPOR MED MADRIDOM IN LONDONOM ZARADI GIBRALTARJA Britansko-španske razgovore o Gibraltarju so prekinili in jih preložili za nedoločen čas. Španski veleposlanik v Londonu -je zavrnil britansko popuščanje in ga ocenil za nezadostno. Zdaj je preostalo samo še to, da diplomati ponovno določijo datum novega sestanka. Trenutno so brjtanski predlogi naslednji: 1. gibraltarski ministrski svet naj bi se spremenil v občinskega. S tem bi špansko vlado prepričali, da Velika Britanija ne namerava dati Gibraltarju neodvisnost. Španska vlada bi imenovala v Gibraltarju predstavnika, ki bi bil pristojen za špansko-gibraltarske zadeve, ne da bi pa imel pravice vmešavati se v pokrajinsko upravo. IZOBRAŽEVALNA POLITIKA JE NAJBOLJŠA GOSPODARSKA POLITIKA Ob koncu zasedanja izobraževalnih strokovnjakov dežel OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) je vodja oddelka Wohlgemuth kot zastopnik prosvetnega ministra po naročilu OECD izvedene preiskave, v petek, 17. septembra, na Dunaju podal javnosti »vzgojno načrtovanje in gospodarsko politiko Avstrije za dobo od 1965 do 1975«. Zasedanje je potrdilo, je dejal Wohlge-muth v svojih izvajanjih, da je izobrazba najboljša investicija (naložba) gospodarskega razvoja, izobraževalna politika pa najboljša gospodarska-, finančna, in socialna politika. Preiskavo, ki je napisana v sedmih zvezkih, je izdelalo v dveh letih več strokovnjakov znanstvenega oddelka prosvetnega ministrstva in Avstrijski inštitut za gospodarsko raziskovanje. To bodo sedaj predložili vsem uradom in ustanovam v Avstriji, ki se bavijo z vzgojnimi vprašanji, da izrečejo o tem svoje doknčno mnenje. In tu nekaj podatkov, ki jih je ugotovila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj: © leta 1975 bodo morale ljudske in glavne šole sprejeti v svoje varstvo za 30 odstotkov otrok več kot do sedaj; © za to bomo potrebovali 5159 (ali 21,2 odstotka) šolskih sob več kot jih imamo danes na voljo; 9 da bomo pa to zmogli, bo potrebno za gradnjo teh do 1975 leta 6,5 milijard šilingov; 9 1970 bo primanjkovalo okoli 5500 učiteljev, potem se bo položaj verjetno malo izboljšal; • na gimnazijah in realnih gimnazijah bo do leta 1975 število učencev naraslo za 68 odstotkov; 2. Španija bi mogla uporabljati pristanišče in letališče v civilne in vojaške namene, toda pod britanskim nadzorstvom. Španija bi po tem predlogu nekako dobila položaj zavezniške države v Organizaciji severnoatlantskega pakta. Toda za Špance, ki hočejo predvsem neodvisnost nad Gibraltarjem in se šele potem pogovarjati o njegovih posebnih pravicah, so ti pogoji nesprejemljivi. Ko so se 18. maja začeli razgovori v Londonu, je španski zunanji minister Ca-stiella dejal, da »Gibraltar kot vojaško o-porišče nenehno ogroža Španijo«. Britanski minister mu je takoj odgovoril, da so ji potemtakem nevarna tudi ameriška oporišča na njenih tleh. Napeti propagandni dvoboj v Britaniji dobiva delno tudi obliko obrambe. Petindvajset tisoč prebivalcev Gibraltarja se namreč noče priključiti k Španiji, ker jim je v umetno vzdrževanem gospodarstvu vojaškega oporišča bolje kot povprečnemu Špancu. Toda temu gospodarstvu se približuje konec. Prvo znamenje novih časov je umik britanskih bombnikov. To pomeni, da bo odšlo kakih 1700 ljudi skupaj z družinami in zaslužkom. Tudi z. vidika Gibraltarja se bosta morala London in Madrid prej ali slej sporazumeti. V Gibraltarju se zaradi tega z vso naglico preusmerjajo v turizem. Začeli so graditi hotele. Dojeli so, da so Gibraltarju kot vojaškemu oporišču dnevi šteti. Tega se vedno bolj zaveda tudi javnost v Veliki Britaniji. Kljub temu nihče ne pričakuje, da se bodo kmalu sporazumeli. EISENHOWER PRETIL KITAJSKI Z A-BOMBO Samo grožnja po uporabi jedrskega orožja je prisilila leta 1953 Kitajsko, da je sklenila premirje na Koreji, je v nedeljo 18. septembra, izjavil nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Eisenhotver. Ob tej priliki je Eisenhorver naglasil, da je bil v nasprotnem primeru pripravljen napasti Kitajsko z atomskimi bombami. Na to je Kitajce tudi v resnici opozoril. In šele to dejstvo je sovražnika spametovalo, da je bil pripravljen nadaljevati mirovna pogajanja. Eisenhotver je s to ugotovitvijo posredno zavzel stališče do vietnamskega spora: »Bil je čas, ko si Združene države Amerike niso mogle več dovoliti doprinašati velikega krvnega davka, zato je hotel korejsko vojno končati hitro z atomskim orožjem.« • tudi če bomo popolnoma uresničili desetletni program za gradnjo šol, bo na' višjih in srednjih šolah primanjkovalo še zmerom več kot 800 šolskih sob; © več kot 5000 učiteljev z učiteljskim izpitom bo manjkalo višjim šolam, če merodajne oblasti ne bodo podvzele izrednih ukrepov; 9 leta 1976 bo v zveznih deželah 18.000 maturantov — danes jih je 12.000 — vendar bi jih gospodarstvo potrebovalo najmanj 28 tisoč, da bi tako zadovoljilo potrebo po visoko usposobljenih delavcih. DRŽAVNI PRAZNIK 26. OKTOBRA Kaj pravi Cerkev k zamenjavi praznika? Noben cerkveni praznik se ne more zamenjati z avstrijskim državnim praznikom brez izrecnega dovoljenja. Vatikana. To so izjavili v torek, 20. septembra, pristojni avstrijski cerkveni krogi. V izjavi je rečeno, da so zakoniti cerkveni prazniki v Avstriji zapisani v konkordatu. To pa je državna pogodba med Sveto stolico in avstrijsko republiko. Vsaka sprememba pogodbenega besedila, torej tudi v njej določen razpored praznikov, se more izvršiti samo z neposrednimi pogajanji med avstrijsko zvezno vlado in sedežem papeževega diplomatskega predstavnika. V tem vprašanju pa ni nobene pravne podlage za pogajanja med zvezno vlado in avstrijskim škofov-stvom, je pisal katoliški tisk KathpreB. Prav zategadelj ne morejo avstrijski škofje k temu vprašanju odgovoriti niti z »da« niti z »ne«. Zvezna vlada se je hotela glede tega že prej 'pogovarjati s Cerkvijo, če bi bila pripravljena se odpovedati enemu cerkvenemu prazniku, tako da bi vpeljali lahko 26. oktober kot državni praznik (velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, Presv. Rešnje Telo ali morda dan Vseh svetnikov). ... in pri nas v Avstriji SLOVENCI domu hi po svetil Miro Cerar: zlato in bron Slovenec Miro Cerar je na svetovnem prvenstvu v telovadbi v Dortmundu dosegel sijajen uspeh; postal je svetovni prvak na konju in zato prejel zlato kolajno, potem pa še bronasto medaljo za vajo na bradlji. Miru Cerarju je manjkalo do bronaste kolajne na drogu le 0,25, tako da je potem delil 4. mesto z Voroninom, novim svetovnim prvakom v dvanajsteroboju. To je bilo v nedeljo, 25. septembra, dopoldne, v finalu na posameznih orodjih. Cerar je nastopil na treh orodjih in osvojil dve ipedalji: zlato in bronasto. Naši rojaki v Kanadi Prve dni septembra je imelo društvo „Sava” (Slovenski akademiki v Ameriki) svoje letno zborovanje v dvorani Marije Pomagaj v Torontu. Udeležili so se ga slovenski akademiki iz Nevv Torka, Clevelanda, Chicaga, Toronta in drugih krajev Amerike in Kanade. Na študijskih sestankih sta predavala dr. J. M. Kirschbaum in č. g. F. Turk. Člani so za poslovno dobo enega leta izvolili nov centralni odbor, kateremu bosta načelovala Henrik štalcer iz Nevv Torka kot predsednik in Peter Čekuta iz Toronta kot podpredsednik. Mladinski j vevški zbor in folklorna skupina slovenske šole Marije Pomagaj sta nedavno sodelovala na prireditvi, ki jo je torontska mestna občina priredila na odprtem prostoru pred novo mestno hišo. Pevski zbor je zapel štiri slovenske pesmi, folklorna skupina pa je izvajala slovenske narodne plese. Zbor je dirigiral g. T o n e Zrnec, folklorno skupino pa je vodil g. Ciril Soršak. Slovenska folklorna skupina Marije Pomagaj je pred kratkim tudi nastopila na prireditvi, ki jo ob zaključku vsakoletnega velesejma v Torontu organizira mestna občina, sodelujejo pa predvsem narodne skupine naseljencev. Te predstave v ogromnih velesejmskih prostorih se vsako leto udeleži izredno število ljudi. Letošnji predstavi je prisostvovalo nad trideset tisoč gledalcev. -■■'A: Smrt zavedne Slovenke Pred kratkim je umrla v Rimu v bolnišnici Fa-tebenefratelli na Tiberinskem otoku v starosti 60 let zavedna katoliška Slovenka in zvesta članica društva rimskih Slovencev „Sk>mšiek”, Pepca Kerševan. Avstrijsko gospodarstvo pa izjavlja, da zaradi ne preveč rožnatega gospodarskega položaja ne zmore še novega praznika. Zvezni kancler dr. Josef Klaus je glede 'tega vprašanja v torek, 20. septembra, izjavil, da upa, da bodo do 20. oktobra uzakonili novi državni praznik. Zaradi nadomestnega dne pa se bosta pogovarjala s Sveto stolico zunanji in prosvetni minister. ZMEROM MANJ VELEPODJETIJ V AVSTRIJI Število avstrijskih podjetij s preko 1000 nastavljencev je pri nas zmerom manjše. Medtem ko je bilo v septembru leta 1962 še 82 takih podjetij, se je njih število ob koncu leta 1963 zmanjšalo že na 79. Podobna slika je pri podjetjih s 500 do 1000 delavcev: leta 1962 jdh je bilo še 193, a v letu 1963 še komaj 129. Skupaj znaša delež vseh podjetij s preko 500 delojemalcev z ozirom na celotno število avstrijskih podjetij približno 4,5 odstotka. Nasproti temu pa se stalno dviga število podjetij s 100 do 500 zaposlenih. V tej zvezi naj omenimo prav zanimivo dejstvo, ki ga je ugotovil pred nekaj časa inštitut za raziskovanje obrtniških zadev. Ta je na podlagi povpraševanja prišel do sledečih zanimivih zaključkov: avstrijski delojemalci proti pričakovanju bolj cenijo srednja in manjša podjetja. To nagnjenje do manjših podjetij pa opažamo pri vseh vrstah poklicev, vendar je število nameščencev, ki se je izreklo za to obliko podjetij najnižje, in to le 32 odstotkov, nasproti 35 odstotkov pri neizučenih delavcih (pomožni delavci) in 38 odstotkov pri strokovnih delavcih. Preudarki pri tem pa gredo seveda na račun gotove tradicije in starih naziranj. Inštitut za obrtniška raziskovanja je na podlagi teh poizvedovanj prišel do zaključka, da se je od vseh vprašanih v manjših in malih podjetjih 70 odstotkov odločilo za delo v teh, medtem ko se je od vprašanih iz velepodjetij 78 odstotkov odločilo za večja podjetja. LIKOVNA UMETNOST V CELOVCU: „Salzhurška skupina" v Domu umetnikov Koroško Umetniško društvo je storilo prav, ko nam je predstavilo salzburške umetnike v »Domu umetnikov« v Celovcu. Za zameno pa so povabili koroške slikarje in kiparje v Salzburg (22 po številu). Razstavo slednjih bodo zaprli danes v petek, 30. septembra. Ogromnega pomena so take kulturne izmenjave, saj služijo k spoznavanju sosednjih zveznih dežel in zaslužijo zato vso našo pozornost, prav tako kot one s sosednjimi državami. In vprav zato moramo pozdraviti gojitev takih izmenjav, ker moremo le tako spoznati in prodreti v kulturno aktivnost sosednjih dežel. V »Domu umetnikov« razstavlja tačas (že od 16. septembra) 18 likovnih umetnikov, pod imenom »Salzburger Gruppe« (Salzburška skupina). So to slikarji in kiparji, ki razstavljajo v vseh prostorih »Umetniškega doma«. Tako ima obiskovalec razstave lepo priložnost spoznati likovno ustvarjanje naše sosednje salzburške dežele. Teh 18 umetnikov je razstavilo 126 del, in sicer so to: slike, grafike in plastike. V središču pozornosti »Salzburške skupine« je brez dvoma njih vodja, profesor Slavi Souček, ki je s svojo litografsko šolo postal znan doma in v tujini. Njegova po večini grafična dela so polna domislekov, duhovitosti in tehničnih prefinjenosti. Prav tako kot Souček si je pridobil do- Smrt tenorja Fritza Wunderlicha Ko je v nedeljo, 18. septembra, dunajski radio sporočil spremembo programa in je napovedovalec najavil arijo Lenskega iz opere »Evgenij Onjegin«, P. 11. Čajkovskega, ono s smrtnimi slutnjami napolnjeno pesem o lepoti življenja', je prav gotovo ljubitelja pevske umetnosti stisnilo v grlu, kajti pevec, ki je pel to arijo, je bil tenor Fritz Wunderlich, in razlog za menjavo programa je bila nenadna smrt tega umetnika. Fritz Wunderlich je v soboto, 17. 9., (prelom lobanje) nenadoma umrl. Smrtno poškodbo je zadobil 36-letni komorni pevec pri obisku svojega prijatelja v Schwarz-waldu, kjer si je želel — pravkar je končal v Miinchnu snemanje opere »La Traviata« — nekaj dni počitka. Usoden padec po stopnicah lovske koče, pri katerem je pevec tako nesrečno udaril na betonska tla, je končal njegovo življenje in hkrati njegovo kariero, ki je bila tako mirna in sigurna kot on sam. Še v tej sezoni bi moral ta od Boga tako nadarjeni pevec debutirati v newyorški Metropolitanski operi. ber glas tudi Max Pfeiffer-Watenphul s svojimi akvareli in litografijami. Najbolj ga zaposluje pokrajina, od katere ga je zlasti navdihnila grška in italijanska pokrajina. S svojimi stvaritvami je zastopan Herbert Breiter, ki razstavlja pokrajine, neke vrste vedute, kakor tudi litografična dela in risbe. Pozabiti pa ne smemo Rudolfa Hratilo, ki se je učil deloma pri našem Koligu, potem pa je delal v ateljejih v Parizu in Londonu. Njegova dela pričajo, da ljubi motive kaotičnega miljeja, kot so na primer pristanišča in predmestja. Njegovi akvareli so čutni in velikopotezni. Herman Ober se izživlja v kompozicijah z vejnatdmi in zapredenimi oblikami. Kay Krasnitzky pa kaže v svojih grafikah dekorativne strukture. Vesela in polna življe- Kakor že v prejšnjih letih je KDZ tudi letos sklicala svoj občni zbor, da napravi delovni obračun, pregleda, kaj je bilo dobrega in kaj je bilo slabega, in da si ustvari nov koncept za delovanje v prihodnjem letu. Občni zbor je bil dne 18. septembra, ob ID. uri dopoldne v Mohorjevem domu. Povabilu so se odzvali predvsem dijaki Slov. gimnazije in visokošolci. Častni gostje so bili: zastopnik dunajskih Čehov gospod Hansmann s soprogo — g. Hansmann z velikim zanimanjem zasleduje delovanje naše organizacije — predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin fnzko, tajnik NSKS dr. Reginald Vospernik ter zastopnik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Feliks J. Bister. Na sporedu je bil referat predsednika, poročila posameznih odbornikov, volitev novega osrednjega odbora, sosveta in preglednikov. Občni zbor je vodil Matevž Grilc. Najprej smo se v minuti molka spomnili članice KDZ, Olge Kraut, ki ni mogla biti več v naši sredi. Predsednik Filip Warasch je v svojem uvodnem govoru orisal delo KDZ v poslovnem letu, nakazal nam je dobre in slabe strani. Na splošno se je izrazil zadovoljivo, obe glavni prireditvi, jubilej ob petletnici obstoja KDZ ter 3. zamejski mladinski tabor v Trstu, sta bili uspešni. Karal pa je dejstvo, da se je dijaška zveza premalo trudila za boljše stike s podeželjem. Prav na široko je govoril o odnosih do Kluba slov. študentov na Dunaju, ki niso bili razveseljivi. Izrazil je željo po mirnem sodelovanju in sožitju s Klubom. Kakor na vsakem občnem zboru, tako so tudi letos odborniki podali poročila. O sejah na Dunaju je poročala tajnica Micka Wernig, o sejah v Celovcu pa Wutte nja so olja in en akvarel najstarejšega umetnika — likovnika med »Salzburško, skupino« Edwarda Baumerja. Od drugih pa se razlikujeta dve tempera sliki Wilhel- ma Kaufmanna. Razstavo dopolnjujejo s svojimi slikami in grafikami še sledeči umetniki: Trude Engelsberger, Rudolf Karsch, Irma Toledo, Exel Eggler, Hildegard Jantsch, Helga MiilJer, Werner Otte in Karl Schindler. Da pa bi bila razstava popolnejša, jo poživljajo dela dveh kiparjev Hansa Richterja in Maxa Riederja, ki se obiskovalcu predstavita z majhnimi plastikami. Richter razstavlja poleg tega še dva broncena križa z vdelanimi dragulji. Na gledalca še posebno močno učinkuje »Marija z otrokom«, medtem ko se Rieder izživlja s svojima broncenima kipcema »Žena s psom«, in »Mlada mati«. Razstava »Salzburška skupina« bo odprta še do srede, 5. oktobra; odprta je vsak dan od 9. do 12. ure in od }5, do 18. ure, Helena. Blagajnik Oitzl Janko nam je poročal o denarnem stgnju KDZ. Zgube ravno ni bilo, v bistvu pa smo ostali isti reveži. Poročilo predsednika srednješolske veje Marka Jerneja: Prva skrb je veljala petletnici. Srednješolci so aktivno sodelovali in pomagali, sestavili so program prireditve, ki je sijajno uspela. Prireditev je bila 29. decembra lani. Dopoldne je bil seminar, kjer smo diskutirali o problemih in skušali najti novih smeri in boljših poti. Popoldne pa je bila slavnostna akademija s petjem in govori. Tudi v letošnjem letu so srednješolci prirejali Quiz-večere in tekmovanja med posameznimi člani KDZ. Najbolj aktiven izmed treh odsekov v osrednjem odboru je bil politični, ki mu je predsedoval Zdravko Inzko. Imeli smo 5 sestankov, na katerih je referirala vrsta znanih osebnosti, od ministra pa do preprostega srednješolca. Generalni sekretar Zveze evropskih manjšin (FUEV) Skardegard nam je govoril o življenju in problemih raznih evropskih manjšin. Bivši državni poslanec, zdajšnji minister za promet dipl. inž. dr. Ludwig WeiB je referiral o državnozborskih volitvah in nas obenem tudi poučil v državljanskih vedah. Prof. Jože Va-kounik nam je pripovedoval o »Kočij.ažu Evrope« de Gaullu. Največ mladine pa je prišlo poslušat našega rojaka pisatelja Karla Mauserja. O Vietnamu pa je razpravljal sedmošolec Lampichler Aleksander. Dramski odsek je nadaljeval zimsko spanje tudi še vigredi. Samo enkrat se je zdramil in povabil prof. dr. Pavla Za-blatnika, ki je govoril o folklori. Bolj uspešen je bil športni odsek, saj je zmagal v nogometni rundi. V začetku julija je bil občni zbor sred- nješolske veje, kjer so izvolili nov odbor: za predsednika Miha Zablatnika, nadalje so v odboru še: Rozi Besser, Rutar Marija, Waldhauser Peter ter Srienc Kristijan. Poročilo Štefana Pinterja o 3. zamejskem mladinskem taboru v Trstu: Priprave so se začele že v začetku leta. Navezali smo stike z SKK v Trstu. V Trbižu so bile 4 seje, kjer smo se zmenili glede poteka tabora in sobotnega seminarja. (Dalje na 4. strani) ,»Galerija 61“ razstavlja V sredo, dne 28. septembra, ob 18. uri so odnrli v »Galeriji 61«, Bahnhofstr. 24, razstavo sedmih avstrijskih likovnih umetnikov: Fabianija, Jungwirtha, Moswitzerja, Omana (koroški Slovenec), Painitza, Stau-dacherja in Tragatschniga. Vsi ti našteti avstrijski likovni umetniki so delovali na razstavi »Premio Joan Miro 1966« v Barceloni, v Španiji in so bili odlikovani s prvo nagrado, Lastnica »Galerije 61« gospa Josefin Nitsch je odprla razstavo v navzočnosti samih umetnikov, pri otvoritvi pa so bile prisotne vplivne osebnosti javnega in kulturnega življenja Koroške in pa številni ljubitelji likovne umetnosti. Razstava bo odprta do 14, oktobra, obiščite jo pa lahko od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. B- L, f QLEDALI$CE V CELOVCU ] Mestno gledališče ima od petka, 30. septembra do petka 7. oktobra takle spored: V PETEK, 30. septembra, bodo igrali »Der Geizige« (Skopuh), komedijo slavnega francoskega pisatelja komedij Jeana Baptista Moliera; 2. predstava za F-abon-ma; 2. predstava za GWG-petek; 1. predstava za podeželski petkov abonma. V SOBOTO, 1. oktobra, bo repriza opere »La Traviata« največjega opernega komponista Giuseppa Verdija. V NEDELJO, 2. oktobra, bo Mestno gledališče ponovilo opero »La Traviata«; 1. predstava za GWK-nedelja; 1. predstava za 2>odeželski nedeljski abonma. V SREDO, 5. oktobra, bodo igrali »Streng geheim«, komedijo Arthura Watkyna. V ČETRTEK, 6. oktobra, bo gostovalo v Celovcu Mestno gledališče iz Ingolstadta (Zahodna Nemčija). Uprizorili bodo »Wer hat Angst vor Virginia Woolf? (Kdo se boji Virginije Woolf?); drama Edwarda Albee-ja, v nemški prevedbi Pinkasa Brauna; 4. predstava za D-abonma; 4. predstava za GWG-četrtek; 3. predstava za GWK-četr-tek. V PETEK, 7. oktobra, ponove gostje iz Ingolstadta dramo »Kdo se boji Virginije Woolf? 3. predstava za F-abonma; 3. predstava za GWG-petek; 2. predstava za GWK-petek. Občni zbor Koroške dijaške zveze ANDREJ TISLER: (Nadaljevanje in ikonec) Slavni in zaslužni čevljarji S 1. januarjem 1875 leta je pričel izdajati svoj lasten čevljarski strokovni list »Neue Wiener Schumacher-Zeitung«, ki se je pozneje preimenoval v »Der Osterreichische -Schuhmachermeister«, ki je kot prva strokovna revija izhajala 2-krat mesečno z modno prilogo. Najpomembnejše njegovo delo pa je ustanovitev prve čevljarske strokovne šole na Dunaju dne 1. junija 1876, pod naslovom »Wiener - Schuhmacher -Lehranstalt« s teoretičnim in praktičnim poukom. Naporno delo, pouk v šoli in tečaji širom bivše monarhije, pisanje, urejevanje strokovne revije itd., mu je pretrgalo nit plodonosnega življenja. Dne 14. junija 1884 je zadet od srčne kapi umrl. Iz njegove šole so izšli prvi mojstri tudi za čevljarsko industrijo, mnogi so jrostali strokovni učitelji za čevljarski pouk na tečajih in obrtnih šolah. Robert Knofel se po vsej pravici imenuje reformator čevljarstva v 19. stoletju. LEM AN REED BLAKE Rodil se je leta 1835 v Sout Abington v Združenih državah Amerike in je kot čevljar delal v raznih podjetjih. S prihranki 1400 dolarjev je postal delničar v neki čevljarski tovarni. Ko je videl Howetov šivalni stroj, je začel razmišljati, kako bi se dal konstruirati stroj za prešivanje podplatov čevljev (Durchnahmaschine), kar se mu je po velikih naporih posrečilo, ter je prejel leta 1858 ameriški patent za svoj izum. Umrl je leta 1883. JEAN ERNEST MATZELIGER Živel je od 1850 do 1880 leta. Kot čevljar je bil zaposlen v Lynu v Združenih državah pri stroju za skozi šiv. podpl. V tisti dobi so imeli v ameriški čevljarski industriji že vse šivalne stroje, tako za šivanje zgornjih delov in podplatov. Natezali, (cvi-kati) to je nategovali zgornje dele čez kopita, so pa še ročno. Delavci »cvikarji« so bili zato prevzetni in so govorili, da brez njih ne gre. Šivalne stroje je bilo laže napraviti, ročnih gibov pri cvikanju pa ne more noben stroj posneti. J. E. Matzeliger je začel najprej z leseno konstrukcijo stroja za natezanje (Zwickmaschine), čeprav so ga ročni cvikarji celo z grožnjami hoteli od njegove zamisli odvrniti. Prvemu modelu so sledili še drugi, tretji in četrti stroj iz kovine. Kot osnovna podlaga današnjim natezo-valnim strojem v čevljarski industriji. Matzeliger je dobil za svoj izum tako važnega stroja ameriški in nemški patent. Umrl je star komaj 30 let. ARNO HASSELBARTH Med mnogimi, ki so v 20. stoletju obogatili čevljarstvo s strokovno literaturo, ima največ zaslug A. Hasselbarth. Rojen je bil 6, junija 1871 v Siebenlehn i. Sa. Izučil se je čevljarstva. Želja po temeljiti strokovni in splošni izobrazbi ga je vodila iz kraja v kraj, bil je vešč zlasti izdelave lahkih luksuznih ženskih čevljev. Absolviral je Frankešev strokovni institut v Artemu, kjer je leta 1896 postal tudi strokovni učitelj. Kot priznanega strokovnjaka ga najdemo tudi kot sodelavca pri Leipziger Schuhmacher Zeitung, v uredništvu Schuh u. Leder. Leta 1905 je bil A. Hasselbarth na univerzi v Miinchnu, kjer se je udeleževal predavanj o gospodarstvu, trgovini, državoznanstvu itd. Strokovno in vsestransko izobražen je leta 1908 izdal večjo čevljarsko strokovno knjigo »Das Bodenbe-festigungsverfahren« kateri je po prvi svetovni vojni sledilo še šest obsežnih knjig, v katerih je A. Hasselbarth zbral vso obsežno tvarino, ki je slehernemu čevljarskemu mojstru potrebna. Pred dokončanjem zadnje knjige »Der Schuhmachermeister« ga je prehitela prezgodnja smrt, dne 26. februarja 1934 v 63. letu starosti. * Med zaslužne čevljarje štejemo tudi vse one čevljarske mojstre, ki so svojo na strokovnih šolah in pri praktičnem delu pridobljeno strokovno izobrazbo predavali na raznih tečajih ali pa poučevali vajence na obrtno nadaljevalnih šolah. Največ zaslug za razvoj čevljarstva v Sloveniji si je pridobil že leta 1963 umrli Jože S te i n m a n n, doma iz Ljubljane, ki se je strokovno izobraževal na Dunaju. Po vrnitvi v domovino je postal strokovni učitelj in nadzornik čevljarskega oddel- ka na slovenskih obrtno nadaljevalnih šolah. Spisal je leta 1948 prvo slovensko knjigo za čevljarsko strokovno risanje »Priročnik za čevljarje«. Dodatek Ko sem našim bralcem podal nekaj imen zaslužnih vzornikov čevljarjev, naj še navedem naši mladini kot zgled pridnosti, varčnosti in podjetnosti ime ANDREAS GROHAR, SCHUHHAUS „BALLY” V CELOVCU. V tržiškem muzeju hranimo prvi katalog bivše obrtno nadaljevalne šole, ob njeni ustanovitvi v šolskem letu 1882-83. Zapisano je, da je Andrej Grohar doma iz Podbrda, obiskoval v šol. 1. 1882-83 pripravljalni raz. Ob. n. š. v Tržiču, kot čevljarski vajenec pri Karlu Dobrinu. Bil je priden in varčen. S prihranki se je v Celovcu osamosvojil in dal današnji firmi »Bally« osnovno podlago. Po naročilu svojega že pokojnega očeta, s katerim sta skupaj delala, sem ga obiskal 1. 1929, ko je imel trgovino in delavnico v Kramergasse štev. 9, v Celovcu. VIRI: A. Hasselbarth, Das Schuhmacherhandvverk 1928. — A. Hasselbarth, Der Schuhmachermeister 1934 — Der Osterreichische Schuhmacher meister 1928 - Der Deutsche Schuhmachermeister 1934 in 1936 — Koledar DSM v Celovcu 1905 — Feuerreitcr, Koln, 12. IV. 1965. Zum 3. Internationalen Kolpingstag, Koln 27. - 30. V. 1965 - Katalog Ob - n - š. Tržič 1882-83. Vabilo Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. Vidu v Podjuni vabi na PEVSKI KONCERT, ki bo v nedeljo, dne 2. oktobra, ob 14. uri popoldne pri Voglu v Št. Primožu. Poje moški oktet iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Vsi ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni. Odbor ŽVABEK (Kulturna prireditev osmošolcev Slovenske gimnazije) Že teden dni so vabili plakati, da bodo prišli v Žvabek osmošolci — študentje Slovenske gimnazije, iz Celovca. Tako smo se Žvabekarji številno zbrali v farni dvorani. Presenetilo nas je najprej, ko smo videli, da so 'bili samo fantje. Pa takoj smo dobili pojasnilo, da j,e to razred samcev enaindvajset po številu. Njihova enotnost se je izražala tudi po oblekah. Takoj ob določeni uri so začeli osmošolci s programom. Najprej so nam tamburaši zaigrali dve koračnici. Nato pa so se vrstili smešni prizori in pevske točke. Zelo dobro je podal Franc Starc iz Proboja kuplet »Župan«. Fantovski zbor pa nam je zapel nekaj ponarodelih pesmi. Zanimiva pa je bila prav gotovo tudi nekakšna nabožna pesem v modernem ritmu, to se pravi, besedilo je nabožno, dočim je ritem plesni. Po odmoru nam je spet zaigral tambu-raški zbor mazurko in dva valčka. Sledil je smešen prizor, nato pa so fantje zapeli nekaj pesmi. Mlada srca so kar poskočila, ko so zaslišala prve zvoke popevk. Dveur- Osmošolci Slovenske gimnazije vabijo na PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, dne 2. oktobra 1966, ob pol treh popoldne v Svečah pri Adamu in ob 8. uri zvečer v Ložah v kulturnem domu. Na sporedu: tamburaši, godci, fantovski zbor in še marsikaj veselega! ni spored pa se je končaval s polkami in valčki. Videli smo, da je bil spored okusno izbran za stare in mlade. Splošno navdušenje in živo sodelovanje gledalcev ter njih ne-prenehno ploskanje so prav gotovo pričali kako lepo je uspela ta prireditev. Med nami in osmošolci Slovenske gimnazije bo ostala prav gotovo neka notranja vez. Ni potem čudno, da smo zahtevali, da bi nas še enkrat obiskali. Omeniti še moramo, da so se osmošolci vse sami naučili. Torej vidimo, koliko idealizma imajo, da so se kljub učenju v prostem času vadili za ta nastop. Torej se jim iz srca zahvaljujemo in jim želimo tudi po drugih farah prav tolikega, če ne večjega uspeha. Nameravajo še obiskati več slovenskih vasi. Nasvidnje, osmošolci! nms mnomketn Rad iški pevci so gostova!! v Kropi Že četrtič smo se radiški pevci srečali z našimi kroparskimi prijatelji. Dvakrat je bil njih komorni zbor KUD Stane Žagar pri nas na Radišah. Sedaj je bil spet naš" pevski zbor na vrsti, da jim vrnemo lanskoletni obisk. Moški komorni zbor iz Krope, ki ga vodi glasbeni učitelj Egi Gašperšič, slišite večkrat tudi v celovškem radiu v slovenski oddaji. Zgovorjeni smo bili, da jih obiščemo že v mesecu juliju t. L, pa nam čas ni dopuščal. Zato smo se odločili, da bomo šli šele na jesen, ko bo delo na polju pospravljeno. A kljub temu smo morali tudi v poletnih mesecih pridno vaditi. Tako smo se odpeljali v soboto, 24. septembra popoldne, z avtobusom, nekateri pa s svojimi avtomobili, ker ni bilo zadosti prostora za vse. Kar hitro nas je vozil šofer preko Ljubelja, Tržiča in tam zavil proti Kropi. V Kropi so nas pozdravili in sprejeli naši dobri znanci. Hitro smo spravili našo prtljago iz avta, kajti šofer je moral z avtom spet nazaj, ker je imel še drugo vožnjo. Namen našega gostovanja pa je bil, da se čim bolj. seznanimo z našimi rojaki, zato so nam oni preskrbeli prenočišča pri posameznih družinah. Tu smo šele videli njih gostoljubnost. Bili smo si kakor bratje in sestre. Vsakemu si lahko razodel naše težave. Treba se je bilo pripraviti na koncert. Dvorana in oder sta nam bila že znana. V nabito polni dvorani nas je sprejela množica s ploskanjem, ko je nastopil moški zbor in zapel Antona Funtka pozdravno pesem, katere druga kitica tako lepo pravi: Zemlja vaša, zemlja naša j eden rod krepak goji, v vaših žilah kri je naša v naših je pa vaša kri. Res, da loči nas usoda a v edinstvu prvi smo in po meji dva naroda, a en rod po krvi smo. Nato je nas in goste pozdravil rojak g. Joža šolar v imenu tamkajšnjega društva. G. Šolar je dobro znan z g. ravnateljem dvornim svetnikom dr. J. Tischlerjem. Bila sta med vojno skupaj, na Predarlskem v Bludencu. Sledil je spored: nastopil je 35-članski mešani zhor pod vodstvom našega požrtvovalnega pevovodje Šimeja Wrulicha. Spored je imel tri dele: prvi del mešani zbor, drugi del moški zbor in tretji del spet mešani zbor. Povezavo je imel v vezani besedi g. nadučitelj Valentin Polanšek. V tretjem delu je v imenu našega slovenskega prosvetnega društva pozdravil Kroparje naš zastopnik Janko Tolmaier. Govoril je o Na Češko in Poljsko (Vtisi s potovanja č. g. Vinka Zaletela) Bolj kot te kuharske dobrote sem pa užival, ko sem zopet gledal stjojo mladost. Prijatelj Stanko mi je namreč kazal svoje albume in tam sem videl polno slik, ki sem mu jih pošiljal kot bogoslovec in mladi kaplan. Gledal sem sebe ob raznih prilikah in kostumih, tovariše, izlete, naš skupni izlet na Triglav itd. Jaz nimam niti ene slike, niti od nove maše ne, vse je ta presneta vojna vzela, on pa mi je zopet odgrinjal mladost in polno lepih spominov je vstalo, res doživetje. Sedaj pa premišljujem, koliko slik sem že napravil v življenju. Slikati sem začel kot bogoslovec, torej že pred 35 leti in potem sem vedno veliko slikal, povsod me spremlja fotoaparat. Se ne splača šteti, bom že na sodni dan zvedel, koliko slik sem napravil, potrebnih in nepotrebnih. Če sem mnogim pripravil veselje, vsaj za to ne bo prehud obračun. Stankova fara ima okoli 10.000 duš, kraj je industrijski, tam je največja tovarna marmelade in sadnih sokov, okolica pa je kmečka. Ima še kaplana, bivšega dekana, oba sta goreča in ljudje so mi ju zelo hvalili. V mestu je ena luteranska cerkev, ena čehoslovaška narodna cerkev in dve katoliški. Benediktinci so namreč imeli tam samostan in veliko cerkev, ker pa je država vzela vse samostane in pregnala redovnike, mora sedaj tudi njihovo cerkev upravljati on. Vsak dan imajo slovesno peto sv. mašo z orgijami in ljudskim petjem in ker je bilo vedno okoli 200 ljudi v cerkvi, je kar grmelo. Veliko je sv. obhajil. Liturgija je seveda v češkem jeziku kakor pri nas v slovenskem ali v nemškem. Cerkev pravkar popravljajo, plačati morajo verniki sami in zelo veliko žrtvujejo. Po prejšnjih nalivih in poplavah smo imeli krasno vreme in izrabili smo ga, da smo se z avtom vozili okrog. Seveda z mojim, ker tam noben duhovnik nima avta. Obiskali smo mesto Gottvvaldov (Zlin), Uherske Hradište, Velehrad, zdravilišča Luhačevo in Pieštane in obiskali kakih 20 župnikov. Vse cerkve so zelo velike, bogate in tudi župnišča velika skoro kot gradovi, v vsakem župnišču je polno starih slik in umetnin, da je vsako župnišče zase muzej. Vse priča o starih časih, ko so bili župniki veliki in bogati gospodje. Morda prebogati, kar je nevarno za versko življenje Cerkve, ki je Cerkev ubogih. Sedaj je država pustila velika župnišča, vzela pa jim je zemljo, posestva in predvsem vse javno življenje, da so jetniki v svojih župniščih. Pa o tem prihodnjič. (Dalje prihodnjič) težavah koroških Slovencev, naših željah in upih. Peli smo narodne in umetne pesmi, večinoma samo koroške. Občinstvo pa je bilo od pesmi do pesmi bolj navdušeno za naše pesmi. Posebno pesem: Rož, Podjuna, Zilja ... je močno ugajala poslušalcem. Ob zaključku našega sporeda pa smo zapeli pesem »Koroška«, besedilo je napisal V. Polanšek, uglasbil pa Radovan Gobec. Ta pesem se glasi: Rod slovenski tu prebiva, kjer je Drava sred’ gora, tu je pesem, pesem živa ob veselju, sred’ gorja ... Zilja z Rožem naj zapoje, da v Podjuni zadoni, narod ljubi pesmi svoje, pesmi davnih, slavnih dni. Po koncertu je bil družabni večer. V prijetni družbi in pri sladki kapljici je prekmalu minil ta nepozabni večer. Drugi dan v nedeljo, so nas prosili, da bi peli pri sv. maši v farni cerkvi. V čisto prenapolnjeni cerkvi smo peli Bogu v čast. V pridigi nas je v imenu župnije pozdravil tamkajšnji g. župnik. Pokazal je vernikom trnjevo pot koroških Slovencev, nam pa dal spodbudo, da le pri Bogu dobimo pomoči in tolažbo. Po maši nas je povabil g. župnik v župnišče, da mu še kaj zapojemo. Ob tej priložnosti naj omenim, da je g. župnik praznoval letos zlato mašo, t. j. petdeseti jubilej. K temu jubileju mu želimo Radišani še enkrat obilo božjega blagoslova v vinogradu Gospodovem. Potem so nam pokazali muzej, kako so včasih predniki kovali in obdelovali železo. Tudi to smo videli, kako so delali žeblje za cokle in razne stvari, ki se kujejo. Vse to nam je razkazoval starejši gospod, ki razkazuje tudi drugim tujim letoviščarjem. Videli smo tudi film, ki kaže Kropo nekoč in sedaj. Popoldne smo priredili koncert v Podnartu. Tudi tam so nas prisrčno sprejeli iin se navdušili za našo pesem. Na koncertu je bilo veliko mladine, saj imajo v Podnartu lep mladinski zbor. Po koncertu smo še malo posedeli v prijetni družbi, si nato še podali roke kot brat bratu in si želeli na skorajšnje svidenje. Avtobus nas je že čakal in odpeljal domov. še enkrat se zahvalim v imenu prosvetnega društva vsem gostiteljem iz prelepe Krope za trud, ki so ga imeli z nami in z željo: na veselo svidenje na sončnih Radišah! Končno pa se moramo zahvaliti tudi našemu neutrudljivemu pevovodji šimeju Wrulichu za trud, ki ga je imel s pevci. Želeli bi, da bi tudi na Radišah priredili koncert z istim sporedom. Nužej Tolmajer Občni zbor Koroške dijaške zveze (Nadaljevanje s 3. strani) Vzporedno s pripravami za tabor v Trstu pa smo skušali priti v tesnejši stisk z Zvezo mladine Slovenije v Ljubljani. Prvotno smo nameravali imeti v Kopru kulturno prireditev, na katero smo hoteli povabiti ljubljanskega nadškofa dn zastopnike v Jugoslaviji živečih manjšin. Vendar smo to namero iz finančnih razlogov opustili. Pogovore s predstavniki mladine Slovenije sta vodila predsednik Filip Warasch in Štefan Pinter. Bila sta tudi na sprejemu pri ljubljanskem nadškofu dr. Jožetu Pogačniku ter avstrijskem generalnem konzulu dr. Riesenfeldu. Zamejskega tabora se je udeležilo okrog 60 članov KDZ. V soboto, 9. julija, smo prišli v Trst. Popoldne sta bila na sporedu 2 seminarja s temami: Socialno politična pot zamejskih Slovencev ter vera in kultura med zamejskimi Slovenci. V nedeljo po maši je sledila diskusija o predavanjih. Na podlagi diskusije smo sestavili resolucijo. Popoldne je bila slavnostna akademija na Repentabru. Slovenska zamejska mladina je demonstrirala, da je živa, da realno in optimistično gleda na svet in da hoče ostati zvesta svoji veri in svojemu narodu. V ponedeljek je bila slavnostna akademija na Pepentabru. Slovenska zamejska mladina je demonstrirala, da je živa, da realno in optimistično gleda na svet in da hoče ostati zvesta svoji veri in svojemu narodu. V ponedeljek smo zapustili Trst. V Ljubljani sta predsednik komisije za narodnostna vprašanja g. Bojan Lubej ter tajnik g. Branko Čop sprejela delegacijo KDZ. Popoldne nas je sprejel ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, 22-člansko delegacijo pa je sprejel avstrijski generalni konzul dr. Riesenfeld. Iz njegovega govora smo spoznali, kako zna gen. konzul ceniti naš trud in naše delo. Največje presenečenje za nas je bilo, ko nam je generalni konzul prebral telegram avstrijskega zunanjega ministra dr. Tončiča, v katerem z zanimanjem zasleduje naše potovanje v Trst in Ljubljano. Tabor je bil vsestransko uspešen. Spoznali smo probleme tržaških in go-riških Slovencev, ki so v bistvu isti kot naši problemi. Srečanje z rojaki nam je dalo novega idealizma in zanosa. Mnogo smo se naučili za bodoče delovanje. O taboru v Trstu je »Naš tednik« že obširno poročal. Ker so poročila brez ugovora sprejeli, je preglednik prof. Vakovnik razrešil stari odbor, nakar smo izvolili novega: Predsednik: Grilc Matevž (Podkraj pri Pliberku); Ivica Zwitter (Št. Jakob v Rožu); Micka Wernig (Sv. Jurij na Vinogradih); Filip Warasch (Djekše); Ogris Anica (Ra-diše); Pinter Štefan (Svetna ves); Marktl Anton (Sv. Miklavž). V sosvet smo potrdili zopet dr. Franceta Czigana, dr. Reginalda Vospernika in kot duhovnega vodjo dr. Stanka Čegovni-ka. Pregledniki pa bodo v tem letu Jelen Stefan, Wutte Helena in Marko Jernej. Predsednik Matevž Grilc se je v lastnem imenu in v imenu odbora zahvalil za zaupanje. Orisal nam je nato delo, ki ga kane KDZ storiti v tem letu, in dal nam je nekaj direktiv: Naša naj večja naloga naj, bi bila, da pridemo v tesnejši stik z ljudmi na podeželju. Ker nam to lani ni uspelo, se moramo letos vse bolj truditi, da se podamo s »svojih prevzvišenih prestolov« med ljudi. Največji problem na Koroškem je šolski problem in 'prizadevati si moramo ta problem rešiti. Za uspešen kontakt z ljudmi pa je potrebno, da je vsakdo najprej človek. Treba pa je tudi organiziranega dela. Nadalje je dejal, da moramo združiti učitelj iščnike in učitelje v večjo enoto, da ne bodo samevali po vaseh, če smo se do sedaj uveljavili kot avstrijska organizacija in smo postali znani v zamejstvu in v vrstah matičnega naroda, se moramo zdaj resno lotiti kulturnega dela med našim ljudstvom, kajti težišče delokroga KDZ naj ostane na Koroškem. Mnogo je idej, mnogo možnosti: ob koncu leta lahko priredimo nekak seminar nekje na podeželju, lahko bi organizirali prireditve s petjem, z igrami, godbo itd., ali pa skupne izlete. Nadalje se je predsednik dotaknil razmerja do KSŠ. Izrazil je željo, da bi s treznimi pogovori in v duhu složnosti in tolerance se skupno s Klubom lotili tega problema. Predsednik je prepričan, da stvar ni tako kritična, kot jo nekateri gledajo in da jo bomo rešili, če nam je do skupnosti. Navzoči so z navdušenjem ploskali predsednikovemu govoru. Spregovoril je zastopnik KSŠ, Feliks J. Bister. Tudi on je dejal, da bomo našli rešitev, če ljubimo resnico in če bomo najprej premislili in potem storili to, kar je narodu v korist, čestital je novoizvoljenemu predsedniku. Zdi se, da je »po pustih logih skupnega dela in dialoga zavel svež veter,« in prepričani smo, da bo obrodil sadove. Pod slučajnostmi je Warasch predlagal, da naslovimo na prosvetno ministrstvo pismo ter opomnimo na gradnjo slovenske gimnazije. Na tem mestu naj bo izrečena beseda zahvale tudi Mohorjevi družbi, ki nam je dala vedno za naša predavanja in prireditve na razpolago prosvetno dvorano. Občni zbor smo zaključili s pesmijo »Dro bratje ... Bilanca preteklega dela je razveseljiva. Čuti se, da organizacija rase in se razvija. Z novimi močmi, z novim idealizmom se lotimo dela! V skupnosti je moč! — Prijatelji, na delo! P. St. TISKOVNA KONFERENCA DIREKTORJA GRAŠKEGA VELESEJMA: Velik pomen graškega jesenskega sejma V četrtek, dne 22. septembra, dopoldne, je bila v Celovcu tiskovna konferenca, na kateri je direktor graškega sejma Josef Stofler seznanil novinarje koroških dnevnikov in tednikov s pomenom graškega jesenskega velesejma. Direktor Stofler je dejal, da bo letošnji jesenski graški sejem, ki ga bo odprl v soboto, 1. oktobra, ob 10. uri dopoldne, podkancler in trgovinski minister dr. Fritz Rock, zaradi številne mednarodne udeležbe evropskih in prekomorskih dežel imel velik gospodarski pomen za jugovzhodno Evropo. Stofler je dejal, da se po graškem sejmu posebno v zadnjih letih močno krepijo in razvijajo osebni in gospodarski stiki med Avstrijo in Jugoslavijo. Jugoslavija je namreč že deset let zastopana v svojem doslej na vseh avstrijskih sejmih največjem paviljonu. Za razstavo njenih vin so letos tej državi kot edini namenili kar dva paviljona. Direktor graškega velesejma je povedal, da bo na letošnjem jesenskem sejmu iz tujine sodelovalo 23 držav s 404 razstavljalo. Skupaj bo z domačimi razstavljale! na jesenskem sejmu zastopanih skoraj 1500 tvrdk. Razstavljajo tele tuje dežele: Združene države Amerike, Belgija, Bolgarija, Zahodna Nemčija, Kanada, Danska, Finska, Francija, Velika Britanija, Iran, Italija, Japonska, Jugoslavija, Luksemburška, Holandija, Norveška, Pakistan, Poljska, Švedska, Švica, Španija, Češkoslovaška in Ogrska. Poleg vsakoletnih običajnih mednarodnih razstav, ki izražajo velik pomen graškega jugovzhodnega sejma, sodelujejo na tem najstarejšem avstrijskem sejmu, in sicer letos prvič v obliki kolektivnih razstav: Velika Britanija in Švedska (avstrijski so-udeleženki v Evropskem združenju za trgovino = EFTA), Kanada in Iran (Perzija). Poleg omenjenih so najavile svoje kolektivne razstave še: Združene ameriške države, Bolgarija, Finska, Italija, Jugoslavija, Pakistan in Trst, tako da bodo v okviru letošnjega jesenskega graškega velesejma priredili skupno enajst kolektivnih razstav. Vodstvo je za države kolektivnih razstav dalo na razpolago najlepšo in reprezenta-tivnejšo v središču razstavišča ležečo halo (»železno halo 10), imenovano »hala narodov«. Modeme hale, odlična organizacija in pa stroga razdelitev po strokah so prinesle graškemu sejmu upoštevanja vreden sloves. Tako velja v strokovnih krogih kot sejem z največjimi prodajnimi uspehi. Statistično je ugotovljeno, da razstavlja na graških sejmih preko 75 odstotkov proizvajalnih podjetij. Graški sejem je v Avstriji edino gospodarsko razstavišče, na katerem je zastopana železarska industrija v polnem obsegu. Na njej je moč videti bogat prerez avstrijske železarske in jeklarske proizvodnje z njenimi po vsem svetu znanimi specialnimi izdelki. Pred 1 letom je dobilo na graškem razstavišču tudi gradbeništvo svoje mesto in Velika izhita perila s Masa pri L IlUiutet Klagestat Alter Platz 35 P F G Fin štedilnike znamke TiroliJii v najboljši kvaliteti in največji izbiri! PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA BRATJE RUTAR & Co. DOBRLA VES - EBERNDORF A 9141 Tel 04236-281 opravičuje s tem naziv »avstrijski železarski in gradbeni sejem«. Na razstavni površini dvanajst tisoč kvadratnih metrov ima obiskovalec sejma priložnost videti: gradbene stroje, orodje in gradbeni material. Tokrat bo bogata kmetijska in gozdarska razstava. Avstrijsko, še posebno štajersko kmetijstvo in gozdarstvo bo pokazalo, da se že polagoma prilagaja bodoči Evropski gospodarski skupnosti. Površinsko največja razstava pohištva alpskih dežel bo prikazala zopet vsakovrstne oprave, tako da bo zadovoljila vsakega obiskovalca. Posebno mesto na graškem jesenskem sejmu 1966 zavzema kuhinjska oprema in celotna potreba tujskoprometne-ga gospodarstva, kajti vprav zvezna dežela Štajerska velja v tujskoprometnem oziru kot dežela z izredno ugodnimi cenami. V lastni hali 5 »Razstava za otroka« bodo razstavili vse, kar potrebuje otrok: od otroških igrač pa tja do obleke in obutve, prehrane in vobče vse, kar je v zvezi s higieno in stanovanjem otroka. Ta tako imenovani »otroški paradiž« bo z velikim zanimanjem privabljal male in velike obi- skovalce. Medtem ko je bil pri jubilejnem spomladanskem velesejmu 1966 poudarek '»kako naj stanuje otrok«, bo jesenski sejem poudaril »štajersko otroško sobo«. Poleg razstav o sodobni embalaži (zavijanju), tovarniških strojev in orodja za predelavo kovin in lesa, bo izrednega pomena tudi razstava štajerskega sadja in zelenjave za trgovce in potrošnike. Na svoj račun pa bodo prav zagotovo prišle gospodinje v hali 12 »gospodinjski paradiž«, medtem ko bodo vsakodnevne modne razstave nudile vse za damo, gospoda in otroka. Direktor graškega sejma Josef Stofler je ob koncu tiskovne konference še naglasil, da se prireditelji sejma iz leta v leto trudijo, da bi se s kakovostnimi razstavljenimi izdelki čimbolj približali trgu, privabili kupce in jim s smotrno razporeditvijo razstavljenega blaga omogočili najširšo izbiro. Kot posebno ugodnost za obiskovalce sejma, ki stanujejo izven Gradca in v sosednjih zveznih deželah je dejstvo, da se je uprava velesejma odločila dvakrat na teden, to je v četrtek in soboto podaljšati obisk do 20. ure zvečer, medtem ko bo sejem odprt druge dni od 9. do 18. ure. V sejmskih dneh bodo vse trgovine v Gradcu odprte tudi ob sobotah popoldne. Graški jesenski velesejem bo odprt od 1. do 9. oktobra 1966. Plemenski sejem ,simodolskega goveda v Leobnu Alpska živinorejska zveza simodolskega goveda za Štajersko in Koroško bo odprla svoj sejem, že 83. po vrsti, v sredo, 5. oktobra 1966, v gornji podeželski hali v Leobnu na Štajerskem. Prignali bodo: 40 bikov in 340 močno nosnih krav. Časovni red: V torek, dne 4. oktobra 1966, ob 13. uri bodo izbirali in ocenjevali govedo. V sredo, 5. oktobra 1966, ob 9. uri pa bo otvoritev sejma. Vse živali so iz hlevov, ki so uradno potrjeni, da nimajo tuberkuloze in bruce- Zmožno prodajalko tekstilij z znanjem slovenskega jezika išče PUPPENDOKTOR Strokovna trgovina za potrebe dojenčka in otroške mode. KLAGENFURT, FuBgangerzone lože (Bangove. bolezni), in ki so zavarovane od hleva do hleva. Vse krave so cepljene proti slinavki in parkljevki. Velika ponudba na sejmu bo nudila kmetom bogato priložnost izbire za nakup dobre in lepe plemenske živine. Pojasnila daje Alpska živinorejska zveza simodolskega goveda za štajersko in Koroško, Judenburg, Frauengasse 19, telefon 21-21 in Celovec, Museumgasse 5, telefon 48-11. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 2. 10.: 6.15 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 3. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda. Cerkev in svet. Beremo za vas (Josip Jurčič: Deseti prat — 1.) — 18.00 Za našo vas. — TOREK, 4. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — športni mozaik. — Poje mladinski zbor državne gimnazije za Slovence v Celovcu. — SREDA, 5. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 6. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Venček narodnih. Iz zdravnikove beležnice. Kaj pravite k temu? (Prof. M. Rus: Tituliranje — 5.) - PETEK, 7. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Domače vesti. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Poje moški zbor „Lira'’ iz Kamnika. Beremo za vas (J. Jurčič: Deseti brat — 2.) — SOBOTA, 8. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« KMET ima več uspeha pri svinjah, če pujske dobro goji, pri krmljenju prav porabi različne odpadke, če vnaprej prepreči razne bolezni in če je treba, nudi živalim pravilno prvo pomoč. Vse to in še mnogo drugega se naučiš iz knjige »Hygiene des Schweines«, ki jo naročiš pri živinozdrav-niku Matevžu Maroltu, 9800 Spittal/Drau, Ponauerstr. 27a. Broširana stane 70,— šil. Koroškem_______________________________ poro našim dijakom. Visokošolskega doma na Dunaju »Korotana« se je tudi spomnil s svojim plemenitim darom. Zavedal se je, da je Slovenec in je kot značajen krščanski mož tudi z dejanji pokazal, da hoče ostati zvest svojemu ljudstvu do groba. Še malo pred smrtjo je pisal in se zahvalil za knjige, ki jih je po naročilu prejel. Rojakom po svetu je zgled, kako je treba ostati zvest nekdanjim idealom in podpirati borbo za resnico in pravico. Plemenitemu naročniku naj bo Bog bogat plačnik! SELE (Skioptično predavanje) V nedeljo, dne 25. septembra, nas je zopet obiskal č. g. Vinko Zaletel in nas je zopet z besedo in s slikami vodil po Indiji. Videli smo deželo in mesta, mogočne stavbe, novejše in stare iz časov mohamedanskih vladarjev, življenje na cesti, semenj, živali: kače, tigre, bivole in »svete« krave, ženitev, spokornike, fakirje, pa tudi katoliške misijonarje, sestre in zdravnice in še marsikaj drugega. Lepa udeležba pri predavanju dokazuje, da ta način prosvetnega dela zelo ugaja. Gospod predavatelj je obljubil, da bo še prišel. Naša vas je bila pretekli teden par dni ob cesti hudo razrita. V globok jarek so 'polagali kabel, ki bo služil za razsvetljavo vasi. Tudi nekaj telefonske napeljave je nadomeščene s kablom. Avstrijska plovna družba v Kopru Po raznih izjalovljenih poskusih ustanovitve avstrijske mornarice za odprto morje poroča sedaj o novem takem poskusu dunajska strokovna revija »Verkehr«. Pred kratkim so vpisali v trgovinski register »Dr. Herbert Kraus, družbo z omejeno zavezo«, katere namen je ukvarjati se s pomorsko plovbo. Družba namerava s hladilnimi ladjami prevažati živila, dalje tudi nabavljati ladje za plovbo po odprtem morju, ki jih bo predelala, na novo opremila in dajala v najem. Podjetje bo svoje ime pozneje spremenilo v »Austrian Frigo družba z o. z. za prevoze s hladilnimi ladjami & Co.« Razpolaga s temeljno glavnico 6 milijonov šilingov. Kot poroča »Verkehr«, sodeluje pri podjetju grški ladijski strokovnjak Chloupillas. Zatiranje žitnega molja Že nekaj let se v shrambi drže žitna molji, ki objedajo pšenico. Prosim za pojasnilo, kako bi jih zatrl. Velika čistoča v shrambah je prvi pogoj, da se žitni škodljivci, med njimi tudi žitni molj, v njih ne zarede. Pred shranjevanjem je treba shrambo popolnoma sprazniti ter zamazati vse špranje na stropu, stenah in podu s cementom ali ilovko. Seveda odstranite tudi vse smeti in ostanke žita od prejšnih let. Nato poškropite stene in pod ter skrinje in druge posode z rapei-nom, tako da pride na 2,5 kvadratnega metra 1 deciliter tekočine. Če tega sredstva ne bi mogli dobiti, lahko poškropite tudi z 0,3 % lindan oljem — kot ga uporabljate proti koloradskim hroščem. Ko nasujete v skrinje žito, ga je treba zračiti. Priporočajo^ da bi to delali vsake tri tedne. Brž ko opazimo, da so žito napadli škodljivci ali pa pri starem, preden ga damo v očiščeno kaščo, ga moramo razkužiti. Za to je po svetu na voljo več sredstev n. pr. oglikov žveplec, damo ga v plitke skodelice na vrh žita v skrinji, kjer izhlapi. Ker je plin težji od zraka, prodre med žitno zrnje in uniči vse škodljivce. Brž ko skodelice nastavimo v skrinje, jih moramo kar se da tesno zapreti, nato pa zapustiti prostor. Šele čez dva dni lahko zopet stopimo vanj. Če imamo žita na kupu, postavimo na vrh prav tako skodelico s sredst- Žegnanje v Žitari vesi v nedeljo, 2. oktobra 1966 Ta dan bo zakona pri ^Qut 00 /\ 00 N 00 J 00 E Dva moža z bradavico (Japonska V starodavnih časih je živel kmet, -ki ga je bila sama dobrota. Brižno se je preživljal, garal od jutra do večera, ali kljub temu je bil vedno vesel in zadovoljen. Na desnem licu pa je imel ta kmet veliko in grdo bradavico; bila je neki tako velika kakor hruška in mu je na moč kazila obraz, strašno smešen je bil videti. Toda dobri mož si ni tega k srcu gnal in, če so ga tu pa tam hudomušneži podražili, da pase garjevo ovčico-bradavico, se je še on z njimi smejal in jih je tako vedno ugnal v kozji rog. Ljudje so ga radi imeli in prijateljev je imel na izbiro. # Nekega dne je šla ta dobrota in sirota zopet v gozd pobirat dračje. Nenadoma se je nebo stemnilo in moža in njegovo garjevo ovčico je ujela nevihta, da se je moral zateči v neko votlo drevo, v katerem je našel zavetje pred dežjem.. Ko se je nevihta polegla, je bila že noč in kmet ni mogel najti poti domov; zato je ostal v drevesni duplini in čakal jutra. V gozdu pa je bilo zelo samotno in strašno in moža je bilo tako strah, da ni mogel zaspati. Že se je bližala polnočna ura, ko je zaslišal nenadoma neznansko čudne glasove in glasen smeh. Prestrašen je pomo-lel glavo iz skrivališča in zagledal vse polno gozdnih škratov s čudovitimi obrazi in vsak je bil drugačen. V bližini drevesa, v katerem je sedel kmet, so veseljačili in se krepčali z jedačo in pijačo, da jih je bilo veselje gledati. Le kakšni so bili! Nekateri so imeli samo po eno oko, drugim so manjkala usta, mnogi so bili po vsem telesu pokriti z rdečima lasmi; bili so med njimi črno- in belolasci, pa tudi taki, ki so imeli kljune namesto nosov. Ko so se do sita najedli in napili, so začeli peti in plesati. Kmet, ki je rad plesal in prav tako rad potegnil požirek dobrega sakeja (vino iz riža, ki se gorko pije), ni mogel več strpeti v svojem skrivališču, kajti tudi njemu je začelo od veselja poskakovati srce. Prilezel je počasi iz svojega skrivališča in se bližal rajajočim. Ti so prestrašeno zakričali, ko so zagledali človeka, in so hoteli zbežati. On pa jim je zaklical: »Kar ostanite! Nikar se me ne bojte! Jaz vam bom samo pokazal, kako se še bolje pleše.« Pri teh besedah je poskočil in se zavrtel, da se je vse kresalo. Škratom je bil neznansko všeč njegov ples in so ga skušali posnemati; dali so mu tudi jesti in piti, kolikor je le hotel. To je bilo veselja! Veseljačili so vso noč, dokler se ni pričelo svetlikati jutro. Tedaj so dejali škrati: »Ti si nas zelo dobro zabaval in tvoja družba nam je zelo ljuba. Obišči nas še jutri ponoči!« p r a v 1 jica) Kmet je obljubil, da pride, toda škrati so hoteli imeti zagotovilo, da bo tudi v resnici prišel. »Veš kaj,« so mu dejali, »za jamstvo bomo vzeli tvojo bradavico, jutri pa ti jo bomo zopet vrnili.« Na te besede ga je kavsnil eden, ki je imel od sile dolg kljun, v lice in mu odbil bradavico, ne da bi čutil mož pri tem količkaj bolečine. Škrati so se glasno zasmejali, nato so zbežali in mu klicali, naj ne pozabi zopet priti. Kmet je potipal svoje lice: čudno, bilo je čisto gladko in na njem ni -bilo niti sledu več o bradavici niti brazgotine ne; neizmerno je bil vesel in je trdno sklenil, da ne bo nikoli več stopil na ta prostor, da se ne sreča s škrati; prav nič si ni želel, da bi mu vrnili bradavico. Bog, da jo je oddal! Prav zadovoljen se je vrnil domov, kjer se mu niso mogli dovolj načuditi, da nima več bradavice. Pripovedoval jim je na dolgo in široko, kako je plesal škratom in s kakšno srečo so ga zato nagradili. Previdno pa je zamolčal, da so mu vzeli bradavico samo za jamstvo, da jih še obišče. V tasti vasi pa je živel še drug kmet, ki je imel prav tako bradavico na licu. Ta jo je pa imel na levi strani. Toda ni bil tak kakor prvi kmet, sama grehota in tegoba ga je bila. Bog ne daj, da bi kdo samo besedico zinil o njegovi grdi bradavici, takoj je bilo po njem. Ko je slišal o sreči svojega soseda, je kar norel od nevoščljivosti in je bil še bolj jezen na svojo bradavico. Burjal je v eni sapi k prvemu kmetu, ki mu je moral natančno popisati prostor, na katerem je naletel škrate. Ko se je zmračilo, jo je mahnil v gozd in je tudi res kmalu našel škrate. Hotel pa je najprej slišati, kaj se bodo pogovarjali, zato je zlezel v tisto duplino, v kateri je tičal prejšnjo noč njegov sosed, škrati niso govorili mnogo, ozirali so se od časa do časa okoli po gozdu, kot bi koga pričakovali; slednjič so dejali: »Zdi se, da našega včerajšnjega prijatelja najbrž nocoj ne bo.« Ko je to slišal kmet, je skočil plesaje iz svojega skrivališča in zaklical: »Sem že tu!« Škrati so se ga močno razveselili, dali so mu piti in jesti in ga končno pozvali, naj zopet pokaže svojo umetnost. Ta kmet pa je bil strašna neroda, tudi ni mogel prenesti mnogo pijače in zato je samo leseno štorkljal okrog, namesto da bi bil plesal. Seveda niso bili škratje zadovoljni s takim plesanjem in so mu zlovoljno klicali: »Ti, bradavienik, danes pa nisi tako spreten, kot si bil včeraj in nam ne delaš prav nič veselja s svojo druščino. Glej, da izgineš in ne prikaži se več; in ker nočemo nobenega spomina od tebe, na svojo bradavico nazaj!« Eden izmed škratov je potegnil bradavico iz žepa in jo je vrgel preplašenemu možu — čof — na desno lice. Nato so ga nagnali, da se je moral z dvema bradavicama vrniti domov. Čeprav je rentačil od jeze, 'so vendar ljudje bušili v smeh, ko so ga zagledali. Saj se niso mogli zdržati. On pa se je strašno kesal, da je romal v gozd k tem vražjim škratom še po eno bradavico. Da, da, naj bi bil rajši ostal doma! Nevoščljivost je slabo zdravilo za bradavice. PAJEK (Literarna basen) Mlad pajek je mrežo razpel, da kako mušico bi ujel; po zmoti pa zgrabi čebelo, ki med ima, a tudi — želo. Gorje, če čebela ga piči! Življenje neznatno mu uniči, da v veke bo spal med mrliči... Čebela pa rada usmili se pajka, da stara ne bode mu plakala majka; sirota naj dalje brezskrbno živi, po stari navadi naj mreže si spleta, po zračnih vrveh glumač ta naj leta; vendar pa čebele naj v miru pusti, po svoji naj šegi mušice lovi! Zanimiv drobiž »Redilno vrednost ljubezni« je pred kratkim raziskal profesor dr. Weininger z univerze v Torontu na belih miših. Prvo skupino miši je prepustil samim sebi, drugo so pa večkrat na dan vzeli v roke in jih božali. Že po 21 dneh se je pokazalo, da so bile živalce s »posebnim obrokom« ljubezni krepkejše in živahnejše. # Z rumeno pobarvanim tovornim avtomobilom, kot jih imajo mestna podjetja v Chicagu, se je pripeljala skupina neznanih delavcev na veliko stavbišče in tam pred očmi mimoidočilh naložila voz svinčenih cevi. (To pa niso bili nikaki delavci, temveč tatovi.) Vprav so se hoteli odpeljati, pa jih je ustavil policist in se je stvar ponesrečila. Možu postave so se zlikovci zdeli namreč zaradi tega sumljiva, ker so bili za mestne delavce preveč hitri pri delu oz. pri nakladanju. Pastor majhne občine v ameriški zvezni državi Pensilvaniji je s prižnice obsodil čezmerno pijančevanje ter klical ogenj z nebes na obrate, ki ga pospešujejo. Naslednji dan je uničila strela največjo zganjamo v kraju. Lastnik žganjarne je baje vložil proti pastorju tožbo za povračilo škode. Za do&tb volit Žena: »Povej, Janko, kaj bi storil, če bi jaz umrla in bi ti postal vdovec?« Mož: »Isto kot ti, če bi jaz umrl in bi ti bila vdova.« Žena: »Ti, falot! Prej si pa zmeraj trdil, da ne moreš brez meneTiveti!« * Žena: »Zakaj pa stojiš zmerom pri oknu, kadar jaz pojem?« Mož: »Zato, da ne bi ljudje mislili, da te tepem.« Pogosto opravljamo ženske, da preveč govorijo. Vendar ta predsodek ne drži vedno, saj vidimo med rekordnimi govorniki izključno moške. Eden od najbolj vztrajnih »maratonskih« govornikov je nedvomno 31-letni Irec Kevin Sheehan, ki je v decembru leta 1957 nič. manj kot 134 ur brez prestanka govoril, bral, kričal in šepetal. 20 skodelic čaja in 125 cigaret je bilo poživilo, s katerim se je najbolj klepetavi mož sveta bodril za dosego rekorda. Sheehan si je s tem spet priboril svetovno prvenstvo, ki ga je izgubil leta 1954, ko ga je nadkrilil neki Rus iz Vladivostoka. Ta pa je takrat dosegel le 131 ur neprestanega govorjenja. Če vzamemo tega zgovornega Irca za merilo, so rekordi, ki jih lahko včasih doživimo na odru, precej manjša. Tako je moral neki igralec v nekem londonskem gle- dališču zaporedoma spregovoriti 3500 besed. Potreboval je pa v ta namen le 20 minut. V parlamentih mnogih držav je bila nekoč navada, da so razni poslanci z dolgimi govori skušali omehčata nasprotnika. To je bilo zlasti priljubljeno v Združenih državah po prvi svetovni vojni in so morali končno čas govornikom posameznih strank v kongresu omejiti. Vseeno je pa neki teksaški poslanec še pred nedavnim govoril 23 ur. Leta 1937 je govoril neki poljski profesor brez presledka 26 ur o napakah in slabostih žensk. Med drugim jih je obtoževal tudi, da preveč govorijo. V britanski spodnji zbornici pa je dosegel nasprotni rekord poslanec, ki 20 let pri parlamentarnih razpravah ni odprl ust. Kljub temu je bil ta molčeči politik pri zadnjih volitvah spet izvoljen z veliko večino! Čudno, kajne?! »Sedaj se je zopet premaknilo naprej! Tale Eddie Boston bo moral povedati!« »Gospodična Pavla VVendell hoče poskusiti.« »Najbrž dobra misel! — Katero moško srce bi ostalo nemo vpričo čednega dekleta? To je najino upanje!« 17 Čez dolgo je Bob zaslišal, da zvoni telefon. Na srečo je bila izba prazna. Pri telefonu je bila Pavla Wendell. »Ali je vam uspelo?« je tiho vprašal mladenič. »Nič. Eddieju se je strašno mudilo. Po-basal je svoje reči, plačal svoj račun in zdirjal iz hotela, komaj, da sem ga ujela še zadnji hip. ,Čujte Eddie’, sem dejala, .rada bi vas vprašala .. .’ Več nisem mogla reči. Pokazal je na kolodvor. ,Sedaj ne, Pavla! Moram ujeti vlak v Los Angeles!’ In res, skočil je na .vlak, ko se je že premikal.« »Čudno. Saj bi se bil vendar moral vrniti z vašo družbo, kajne? V avtu?« »Seveda! Tudi zame je tu uganka. Vsekakor pa — na žalost — svoje izkušnje za detektiva nisem napravila ...« »Storili ste, kar ste mogli.« »Le škoda, da nisem več dosegla! V eni tiri moram odpotovati v Hollywood. Ali boste še tu, ko se vrnem?« Bob je vzdihnil. »Kaže, da bom za večne čase moral ostati tukaj!« '»To je res neprijetno!« »Ste pa ljubeznivi!« »Vam neprijetno, hočem reči!« »A tako; Za to sem vam hvaležen! Torej upajva, da se skoraj vidiva!« Ah Kirn je stopical okrog svoje kuhinje. Bob mu je pomigal, naj pride k skednju. »Svoje upe sva gradila v oblake!« Sporočil mu je Pavlin neuspeh. Chan ni bil posebno presenečen. »Sem že slutil, da bo tako. Eddieju Bostonu je o Delaneyu vse znano in je to Maddenu tudi priznal. Čemu neki naj bi še mi po-skušaji govoriti z Bostonom? Madden je prvi-govoril z njim.« Bob je sedel na dosluženi stol, ki so ga iz hiše pregnali semkaj, in z rokami podprl glavo. »Izgubljam pogum. Z glavo rineva skozi kamnito steno.« »V takem položaju sem bil že pogostokrat v svojem življenju. S svojo staro glavo sem rinil v zid, dokler me ni zabolelo in se mi posvetilo.« »Kaj predlagate?« »Tukaj na farmi ni nobene možnosti več. Iskati moramo drugje. Imena treh mest mi plešejo v glavi: Pasadena, Los Angeles, Hollywood.« »Kako prideva tja? Stojte, domislil sem se: Madden mi je davi rekel, naj v Pasadeni poiščem Draycotta. Po čudnem naključju sta se včeraj zgrešila.« »Ali je divjal?« »Čudim se, da ni. Mislim, da je hotel Draycotta nalašč zgrešiti, ker je bil zraven profesor. Gospodična Wendell se z avtom že tako pelje v tiste kraje, če pohitim, jo lahko spremim.« »To bo gotovo zelo prijetno potovanje! Tedaj pohitite! Več se bova lahko menila, ko vas bom zopet vozil v Eldorado.« Skozi priprta vrata Maddenove spalnice je zagledal Bob debelo postavo smrčečega milijonarja. Glasno je potrkal. Čudovito prožno je planil gospodar s postelje, oči je široko odprl, skoraj kakor bi ga bilo groza. Bobu se je malodane zasmilil: Čisto gotovo se je Madden ujel v nevarno mrežo ter se je obupno otepal. Navzlic svojim milijonom ni bil srečen .. . »Žal mi je, da sem vas prestrašil, gospod Madden. — Toda imam priliko, da bi se lahko z enim izmed filmovcev peljal v Pasadeno. In ker se Draycott doslej ni oglasil . . .« »Tiho!« Madden je skrbno zaprl vrata. »Draycottova zadeva ostani med nama! Morda se vam čudno zdi, kaj naj vse to pomeni, toda ne morem vam razlagati — ne glede na to, da se mi Gamble ne zdi to, za kar se izdaja... In... Ne, kaj bi dalje govoril o tem! Sporočite Draycottu, naj počaka v hotelu v Eldoradu, dokler sam ne poiščem z njim zveze.« »Da, gospod Madden! Nadležno mi je, da se je stvar tako zavlekla . . .« »Že dobro! Recite Ah Kirnu, naj vas pelje v mesto, če morda vaši filmski prijatelji ne pridejo semkaj po vas.« »Ne, nadlegovati bo treba strežaja. Srčna hvala! Vrnem se čimprej.« Urno je zbasal Bob nekaj malenkosti v žep suknjiča ter na dvorišču čakal Kitajca. Prišel je Gamble — radoveden kakor vselej. »Saj nas menda ne mislite zapustiti, gospod Eden?« je vprašal z milim glasom. " »Nak, tega veselja vam pa ne napravim še! Le kratek skok . ..« »Po opravkih?« je nežno izpraševal profesor. »Morda!« V istem hipu je kitajski voznik pripeljal avto in Bob je urno skočil noter. Vozila sta se v zlatem žaru sončnega zahoda. »No, Charlie, v detektivstvu sem popoln novinec. Kaj naj naj prvo storim?« »Ne skrbite! Bom jaz v vaši bližini.« »Kako se boste pa sneli pri Maddenu?« »Malenkost! Jutri poprosim za dopust, češ da obiščem bolnega brata v Los Angelesu. To je stara zvijača vseh kitajskih strežajev. Madden se bo jezil, sumil pa ne bo nič. Vlak v Pasadeno odhaja iz Eldo-rada zjutraj ob sedmih. Tja pridem ob enajstih. Kajne, da boste tako dobri, da me počakate na postaji?« »Z največjdm veseljem! Najprvo bova o-pravila v Pasadeni, kajne?« »Skušala bova dognati, kaj je Madden tam v sredo počel. Kaj je bilo v banki? Ali je obiskal svojo hišo? Potem odrineva v Hollywood ter iztakneva Eddija Bostona, potem pa najprej v Los Angelesu ono pevko.« (Dalje prihodnjič) Avstrijska telwixiia NEDELJA, 2. oktobra: 12.50 Kratka poročila — 12.55 Mednarodna nogometna tekma iz Helsinki-ja Finska—Avstrija (Evrovizija) — 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Štirje muzikantje — 17.50 Za otroke od 11. leta dalje: Mladinski svet — 18.20 Vrtovi na morskem dnu — 18.50 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.55 Kratka poročila — 19.00 Pogled z okna — 19.30 Aktualni športni pregled — 20.05 1. večerna poročila — 20.15 Prenos hessenškega radia: „Gospod Puntila in njegov hlapec Matti” ljudska igra Berta Brechta — 22.15 Kristjan v času — 22.25 2. večerna poročila. Tretjo nedeljo v oktobru (16. 10. 1966) bo žegnanje v Dobrli vesi Popoldan bo pleina iHSeliea a hote La (Thitcui Igrajo Mežičani. Vsi prisrčno vabljeni! PONEDELJEK, 3. oktobra: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: tečaj francoskega jezika — 19.00 Pustolovščina pod vodo — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki s športom — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Maigret in čuden mrlič; kriminalni komad — 21.05 Berlin, mesto brez sanj — 22.05 čas v sliki — 22.25 Janine Aimee (47). Zgodba francoske mladenke. TOREK, 4. oktobra: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tečaj angleškega jezika — 19.00 Preudarjanje prenaša obresti — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 „Noč pred poroko”, zakonska komedija — 21.55 Obzorja, pogledi, poizvedovanje, pojasnila — 22.40 Svetovni dan živalskega varstva. Govori predsednik društva svetovnega živalskega varstva univ. prof. dr. Wilhelm Marinelli — 23.00 čas v sliki. SREDA, 5. oktobra: 10.00 šolska televizija: Potovanje v zgodnji krščanski svet — 11.00 Program za delavce: Kraxka poročila — 11.03 Maigret in nenavaden mrlič — 11.50 Noč pred ohcetjo — 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 17.25 Škrat s trobcem in iznajditelj — 17.45 Rešitev. Angleška kratka filmska serija s psičko Junio — 18.00 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.20 Kratka poročila — 18.25 Francoščina pri vas doma: tečaj francoskega jezika — 18.45 Tip revija in zabeleženo za ras — 19.00 Mednarodna nogometna tekma iz štokholma med Švedsko in Avstrijo (Evrovizija) — 20.45 Večerna poročila — 20.50 Izložba in kratki filmski mozaik —21.10 Tako zveni na Dunaju — 22.05 Čas v sliki — 22.25 Kaj menite? Debata šefov urednikov — 23.25 Janine Aimee (48) Zgodba francoske mladenke. ČETRTEK, 6. oktobra: 11.00 šolska televizija: Kratka poročila — 11.03 Sellrain; gorska vas — 12.00 Kaj lahko postanem? Vrtnar in vezač rož — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Benvenuti v Italiji. Tečaj italijanskega jezika — 19.00 športni kalejdoskop — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Prenos zahodnonemškega radia: Utemeljitev sodbe; televizijska igra — 21.55 Prometni obzor. Oddaja v službi prometne vzgoje — 22.40 Čas v sliki. PETEK, 7. oktobra: 10.00 šolska televizija: Gost pri Fritzu Hochvviilderju — 11.00 Program za delavce: Kratka poročila — 11.03 Tako zveni na Dunaju — 12.03 Kratka poročila — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Nemščina za domačine — 19.00 Televizijska kuhinja: Poljske vsakovrstnosti — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Časniška KMETJE POZOR! NAJNOVEJŠE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE BRZOPARILNIKE (kotle) KOTLE ZA ŽGANJEKUHO SADNE STISKALNICE (»preše«) VSEH VRST vam nudi ugodno domača tvrdka Johan Lomšek Št. lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246 služba: dokumentacija o delu varnostnih oblasti pri pojasnitvi kriminalnih slučajev — 20.45 Glasbena prireditev Chucka Kerremanna — 21.00 Čas v sliki - 22.05 Veselje ob glasbi - 22.30 Janine Aimee (49). Zgodba francoske mladenke. — Avsfria Celovec - Avstri a Dunaj 1:0 Celovška Avstrija je slavila v nedeljo pomembno zmago, saj je premagala visoko favorizirano nogometno moštvo — dunajsko Avstrijo, kajti ta velja za bodočega avstrijskega nogometnega prvaka nacionalne lige. A kljub temu se celovško moštvo ni ustrašilo tako znanega kluba in je šlo korajžno v boj. To pa je privedlo do uspeha. Si- cer je padel edini gol po enajstmetrovki, vendar tega ni podcenjevati, ker so bili celovški igralci ves čas enakovreden nasprotnik, posebno se je odlikovala obramba z golmanom Szanwaldom na čelu. Na sliki vidimo, kako je streljal Hohen-berger enajstmetrovko v mrežo dunajske Avstrije. qUBlLXUMl jilli AuBerdem noch: 3°/o fll&O-Rabatt! 'miBi milllllHUi 10JAHRE1 Kristus, Veliki duhovnik, je v nedoumljivi božji previdnosti hotel, da je dr. Rudolf Bliiml stolni prošt krškega kapitlja, papežev hišni prelat po dolgem trpljenju, spreviden z zakramenti za bolnike, umrl v sredo zjutraj, 28. septembra, v elizabetinski bolnišnici. Pogreb bo v petek, 30. septembra, ob 14. uri popoldne iz Krške hiše v celovško stolnico, kjer bo pokojni po škofovi sv. maši in pogrebnih obredih položen v grobnico. Pokojnega prelata, ki je vse svoje duhovniško življenje posvetil dušno-pastirskemu delu širom škofije, daroval največ moči škofijskemu dušno-pastirskemu uradu za dvojezično ozemlje, v sobratski požrtvovalnosti vodil dolga leta duhovniško Sodaliteto ter bil več let predsednik Mohorjeve družbe, hočemo ohraniti v hvaležnem spominu in ga priporočamo v pobožno molitev. Celovec, dne 28. septembra 1966. ŽALUJOČI SORODNIKI ;;:v( SOBRATJE SODALITETE STOLNI KAPITELJ MOHORJEVA DRUŽBA •I 1 1 i I m Vsem čč. gg. poverjenikom in udom Družbe sv. Mohorja sporočamo, da je njen dolgoletni tajnik, podpredsednik in predsednik, milostljivi gospod dr. Rudolf Bluml prošt stolnega kapitlja in papežev hišni prelat po težki in dolgotrajni bolezni, spreviden s sv. zakramenti, v starosti 68 let v jutranjih urah 28. septembra v bolnišnici sester elizabetink zaspal v Gospodu. Blagopokojnega gospoda prelata bomo v petek, dne 30. septembra ob 14. uri popoldne spremljali iz Krške hiše v stolnico, kjer ga bomo po škofovi sv. maši položili v grobnico krškega stolnega kapitlja. Rajni gospod prelat je bil skoraj vse svoje življenje odbornik, dalj časa podpredsednik in predsednik Družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja se mu še enkrat zahvaljuje za vse delo in ves trud. Vsemogočni Bog naj mu obilno poplača, kar je vsa svoja duhovniška leta deloval in trpel za slovenski narod na Koroškem. Celovec, dne 28. septembra 1966. ODBOR DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU Haš tednik Učenika Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „NaS tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22. ffr., za Belgijo 250. bfr., za Švico 20. .šfr., za Anglijo 2.— f. sterl, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žreltc. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.