LETO VIII. ŠT. 39 KRANJ, 24. SEPTEMBRA 1955 Zmaga j železarjev Valjarno tanke pločevine so slovesno izročili t obratovanje Ni še minilo leto dni, kar je kolektiv valjarne tanke Gradnja valjarne tanke plo- in porabili nad 6 km el. kabla. , v . . . . . . n. čevine se deli v dve etapi. Pr- Vrednost do sedaj izvršenih Pločevine Železarne Jesenice praznoval 20-letnico obrate- gradnjo to- del znaša nad 1,795.000 dinar- "vanja in že spet praznuje večjo In pomembnejšo zmago^V ^ vaijarne) druga (pa adju- jev, preostala dela v letošnjem nedeljo dopoldne so se zbrali jeseniški železarji in javorni- stažo z ostalimi vzporednimi in prihodnjem letu pa bodo ški valjavci ter njihovi svojci k slovesni izročitvi v obra- oddelki. Z dograditvijo trio o- terjala še nad 800 milijonov tannj. prenovljene in „»OernMrane valiarne tanke pUfe- g-g* » «™ so številke,k. so ve- vine. Poleg predstavnikov jeseniške železarne so prisostvo- nQ z dograditvijo valjarne, likega pomena za jeseniško vali slovesnosti tuđi zvezni poslanec France Perovšek, kije mia zaključena z julijem Železarno in s tem za naše Mavricij Bore. tajnik republiškega sveta sindikatov Slo- pa je bila ustvarjena osnovna gospodarstvo sploh, venije, Jože Plevnik, predsednik metalurških sindika- ka^iteta 40 tisoč ton letno, P. Ulaga ' a '-a' » Aft07n. „ ah 122% vec od stare proiz- tov Slovenije, Mirko Zlatnar, predsednik OO SZDL za vodnje Za modernizacijo va-Gorenjsko, Miran Košmel^ predsednik OLO /Kranj, ijarne je izdelal tehnični biro Viktor Brun, podpredsednik jeseniške komune in drugi, nad 1000 načrtov. Izkopanega je bilo nad 12 tisoč ton raz- Slovesnost je otvorila god- niziranju visokih peči, posta- nega materiala, ugrajenega je »a na pihala »Svobode« Javor- vitvi 60 tonske SM peči, posta- bilo nad 5000 ton betona in nik z Internacionalo, nakar daljšku hale jeklarne za 100 m porabljenega nad 1000 ton ce-je valjavec France 'Traven y let stevttki: Zunanje politični komentar: Kam, Argentina? (stran 2) * Obrazi in pojavi: „ex" . . . (stran 3) 6 .Svobode" pred III. kongresom na Jesenicah (stran 4) SESTANEK PREDSEDNIKOV OBČIN iS PODROČJA KRANJSKEGA OKRAJA otvoril slovesnost in pozdravil goste. Pevci javorniške »Svobode so zapeli delavski pozdrav, ki mu je sledil referat o poteku gradnje, oz. modernizacije valjarne tanke pločevine. . Govoril je šef kapitalne izgradnje Dante Jasnič. Ta je po referatu izročil valjamo obratovodji Lojzetu Štrumblju in ostalim predstavnikom obrata, nakar sta čestitala k pomembnemu prazniku jeseniške železarne Mavricij Bore in Miran Kosme 1 j. Z državno himno je bil slovesen del izročitve prenovljene valjarne tanke pločevine v obratovanje zaključen, navzoči pa so si ogledali njeno obratovanje. Valj ama tanke pločevine je bila zgrajena 1934. leta. Ta otvoritve prenovljene valjarne tanke pločevine železarne na Jesenicah Kranj, 20. septembra. razpravljati z njimi o vpisu Danes so se sestali v Kranju vsi predsedniki občinskih posojila za dograditev hidro- ljudskih odborov kranjskega okraja, da bi skupno s pred- centrale v Vuhredu. Doslej sednikom OLO Miranom Košmeljem ter tajnikom Zupan- so namreč podjetja vpisala le čičem prediskutirali številne nerešene probleme in marši- 22 milijonov dinarjev name- katero nejasnost, v zvezi s poslovanjem novih občinskih sto 38, kolikor so se obvezala, ljudskih odborov. Posvetu je prisostvoval tudi prtedsednik Pri akciji za vpisovanje po- OO SZDL Mirko Zlatnar. sojila je bilo tudi opaziti deloma nerazumljivo stališče Največ težav je zgleda s si- v bližnji prihodnosti ne bo na nekaterih podjetij do vpisa stematizacijo delovnih mest. razpolago toliko uslužbencev, posojila. Na osnovi nove sistematizaci- da bi lahko zasedli vsa sije je predvideno v aparatu stematizirana delovna me- S PRORAČUNOM okrajnega ter občinskih ljud- sta, je bilo sklenjeno, da pri- SO TEŽAVE skih odborov le pet uslužben- stopijo tako okrajni kot ob- j\ja sejj je dq0 tu(jj pre_ cev več, kot jih je bilo doslej činski ljudski odbori k teme- cej govora o finansiranju iz v obeh okrajnih in v vseh Ijiti reviziji sistematizacije proračunov Položaj v prora-občinskih ljudskih odborih, delovnih mest. čunu bivšega radovljiškega Toda to je le sistematizacija Kakšni bodo novi krajevni okraja je dokaj kritičen Za-delovnih mest, kar ne pomeni, odbori in kakšno bo poslova- radi izpada dohodkov v Ze-da imajo ljudski odbori tudi nje krajevnih uradov, je bilo iezarni je tudi v planu doze na razpolago uslužbence tudi eno izmed pomembnejših hodkov OLO Radovljica pri-za vsa delovna mesta. Okraj- točk dnevnega reda današnje manjkljaj v višini 124 mili-nemu in občinskim ljudskim seje. Za sedaj je predvideno, j0nov dinarjev, za preteklih 8 kr-ft Zf~ rjavili dvoie duo zgraditvi nove kotlarne z no- menta. Domači monterji, kiju- odborom jih primanjkuje nič da bodo v krajevnih pisarnah mesecev, do konca leta pa se so P^*«r~ ■ vim 25 t/h parnim kotlom itd., čavničarji, instalaterji, elek- več in !nič manj kot 120. skoraj povsod po dva usluž- predvideva še nrimanikliai v ogrodij z letno kapaciteto predvideva še primanjkljaj v V vseh ostalih republikah benca in_ sicer_ vodja pisarne višini 4 milijonov dinarjev. Do Loon Hočpvine Postro- Je sle sadjarske in čebelarske te za poljedelski razstavi gradam za razstavljeno gove- kar bi zahtevalo prenehanje ustave, uro kasneje pa bo o- predvidene nagrade v znesku j0 živino bo znašala 125.000 di- obratovania tanke pločevine tvoritev razstave goveje živi- 26.000 dinarjev, za sadjarstvo narjev. Najnižja nagrada, ka- n«„X4~~ au'?n SJS! ne Pred Zadružnim domom. 25.000 dinarjev in za čebelar- tero ^ ■ razstavi avec »'uitro prijateljeT mladine rave za ■ ii za leto dni. Vodstvo podjetja ki HlSrnlSi ske Mdruge na območ1u nove- k0 bodo tudi nagraieni kmet omogočila redno obratovanle Za občinskega ljudskega odbo- je, ki bodo rastavili najlepš* ^SS^S^M^^ ra Cerkl* in Sicer K-etijska govejo živino z rodovniki, ka njena je bila pogodba z avstrijsko firmo Induplan-Linz. Z delom so pričeli leta 1953 in ga dokončali konec julija letos. Izgradnji nove valjarne debele pločevine, ki je bila prvi pogoj za likvidiranje nad 50 let stare pločevinske Vse to pripravljajo kmetij- stvo 15.000 dinarjev. Prav ta- :e zadruge na območju nove- ko bodo tudi nagrajeni kmet- ga občinskega ljudskega odbo- je, ki bodo rastavili najlepšo ra Cerklje in sicer Kmetijska govejo živino z rodovni! Slavnostni sprejem prejel " razstavljj znaša 1000 dinarjev. Nagrade za rastavljavce na tej razstavi so prispevali Kmetijska zadruga iz Oerkelj 50.000 dinarjev, Kmetijski zadrugi iz Zaloga in Brnikov po 25.000 dinarjev, Kmetijska zadruga iz Velesovega 20.000 dinarjev, organizacija, v Prešernovem gledališču OZ2 uredništvo časopisa »Glas Gorenjske« 12.000 dinarjev. Med- ki naj svetuje in vzgaja Kranj, 21. septembra. Danes so se zbrali v Kranju predstavniki Društva prijateljev mladine, sekretarji komunskih komitejev SZDL ter drugi zastopniki političnih organizacij. Razpravljali so o važnih nalogah društva prijateljev mladine ter o organiziranju Tedna matere in otroka. Predsednik Okrajnega odbo- lje z večjo skrbjo zasledovati ra zveze DPM za Gorenjsko vprašanje ustanavljanja mleč- Preteklo soboto je priredila turo m prosveto občinskega tem ^0 ^ živinorejska raz- tov. Majdič je v svojem poro- nih restavracij in prodajaln valjarne, preselitvi starih pre- v počastitev 5-letnice obstoja ljudskega odbora v Kranju stava zakliuč.ena že opoldne, čilu naznačil nekaj najvažnej- brezalkoholnih pijač; skrbeti, delovalnih obratov v nove v avli Prešernovega gledali- Danila Gnlova, sprejem za bado poljedelska, sadjarska in ših problemov nri vzgou o- da mladina najde pravo raz- prostore v Hrenovici, moder- sca predsednica Sveta za kul- goste. čebelarska razstava zaključe- trok. Pereče je zlasti vpraša- vedrilo ter v ta namen orga- Ofeveslilo bralcem, naročnikom in prtlaieliem naloga lista Prav gotovo ste opazili, da je izšla zadnja številka našega lista zgolj na šestih straneh in ne na osmih kot običajno. Žal je današnja številka prav tako na šestih straneh. Hkrati vas obveščamo, da bo izšla naslednja številka celo na štirih straneh. Zakaj? Verjetno vam je znano, da se v našem podjetju »Gorenjski tisk« dogajajo zadnje čase precejšnje spremembe. Do 1. oktobra bomo odprli lastno novo klišarno. Hkrati delamo tudi nove prostore za strojno stavnico, ki se bo Preselila iz dosedanjih nehigieničnih v nove svetle prostore še ta teden. No prav zaradi preselitve teh strojev v nadstropje višje, so nastale te tehnične ovire, zaradi katerih moramo izhajati v zmanjšanem obsegu. Naše cenjene bralce prosimo, da nam oproste te nevšečnosti, ki so nastale zaradi tehničnih ovir, obljubljamo t>a, da bomo sedanje zmanjšano število strani nadoknadili našim bralcem, prej ko bo mogoče. UREDNIŠTVO Sprejema so se udeležili ne šele zvečer, številni politični, kulturni in javni delavci z Gorenjske in Istl dan P^oldne pa bo v nje materialnih sredstev — nizirati razne zabavne centre vprašanja prostorov, inven- (igrišča, lutkovna gledališča "v-"'" "*r » tarja, rekvizitov za mladino itd.). V bodoče bo treba tudi okviru Kmetijskega dne tudi £a at kmečka »ohcet«. Ta itd. Nadalje je nujno začeti z bolj paziti na vzgojo kmečke tudi nekaterih drugih krajev Slovenije. Na sprejemu smo Jfe<; ? *?T? kmecka organiziranjem pionirskih od- in vajeniške mladine, nuditi opazili tudi-predsednika odbo- oncet do taksna, Kot so jo m- redov Le_ti bi z raziiCnimi pomoč samskim domovom itd. ra za kulturo in prosveto ».vaj™1 ^^IJ1? F ~ krožki, skrbjo za vključitev Po pregledu vseh teh pro- Zvezne ljudske skupščine Bo- n1^1- Skupaj bo sodelovalo pri miadine v mladinsko organi- blemov je Okrajna zveza risa Ziherla, zveznega poslan- tej ohceti precejšnje število zacjj0 m raznimi drugimi pri- DPM sestavila okviren plan ca Franca Perovška, sekretar- svatov, ki bodo poročno balo reditvami obenem popularizi- bodočega dela. Treba bo takoj ja Sveta za prosveto in kultu- vozili na sedmih vozovih. Pot va\i jn afirmirali tudi društvo pristopiti k formiranju odbo- ro LRS Vlada Vodopivca, rek- bo vodila kmečko »ohcet«, ki prijateljev mladine do kate- rov društva prijateljev mla- torja Akademije za igralsko bo sla že dopoldne iz Cerkelj, rega se opažaj0 še nekateri dine, po možnosti še v letoš- umetnost dr. Franceta Kobler- skozi Voglje, Voklo, Šenčur, manjvrednostni odnosi. Škrat- njem letu ustanoviti v Kranju ja, predsednika OLO Kranj Visoko in Lahovče spet v Cer- ka, treba bi bilo prikazati centralno pravno in vzgojno Mirana Košmelja, predsedni- kije, kjer bodo kmečki fantje vlogo organizacije DPM vsem posvetovalnico, okrepiti seda- ka ObLO Kranj Vinka Haf- naredili preprezo, nakar bodo ljudem kot organizacijo, kate- njo komisijo katera bo priče- nerja in druge. šli vsi sodelujoči pri ženitve- ra skrbi za vzgojo naših naj- la reševati vprašanja v zve- Po slavnostnem sprejemu so nem obredu v Zadružni dom mlajših in spremlja njihovo zi z letovanjem otrok, orga- se gostje udeležili otvoritve na kosilo, kjer bosta oče in pot, jim svetuje pri vklju- nizirati v vseh komunah razstave Prešernovega gledali- mati čakala nevesto in ženi- čitvi v poklice, jih vzgaja za vzgojna posvetovanja, pred- šča v Mestnem muzeju, ka- na. Po kosilu bo ženidbeni življenje itd. vsem pa je treba .pomagati tero je otvoril predsednik U- ples in nato prosta zabava za V ta namen bo treba usta- komunskim odborom pri for- pravnega odbora PG France vse. noviti tudi nujno potrebne miranju pionirskih odredov. Bratkovič. F. B. vzgojne posvetovalnice, nada- L. J. 8935 OB TEDEN DOT PO SVETU V TOREK ZVEČER se je začelo X. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Ze v začetku zasedanja je bilo poudarjeno, da se v tem letvi lahko bolj kot kdaj koli z zaupanjem gleda v bodočnost. Osnovna vprašanja sedanjega zasedanja Generalne skupščine bodo po izjavi vodje jugoslovanske delegacije Koče Popoviča: razorožitev, univerzalnost OZN, mirnodobna uporaba nuklearne energije in pomoč nerazvitim državam. Ze prvi dan zasedanja je bil bdbit predlog sovjetskega predstavnika Molo-tova o sprejemu LR Kitajske v OZN. Proti je glasovalo 42, za pa 12 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Upamo, da slab začetek ne bo vplival na nadaljnji potek zasedanja. V TEM TEDNU je obiskalo Jugoslavijo nekaj vidnih osebnosti in delegacij. Te dni se mudi pri nas bivši predsednik francoske republike g. Pierre Mendes - France. Je na privatnem obisku, vendar je izkoristil svoje dosedanje bivanje v Jugoslaviji za razgovore z vidnimi predstavniki našega gospodarskega življenja. Sprejela sta ga tudi predsednik republike Josip Broz - Tito in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Prav tako je na privatnem obisku v Jugoslaviji tudi prvi podpredsednik sovjetske vlade g. Anastas Mikojan. On bo preživel pri nas svoj letni dopust. Tudi njega je sprejel predsednik republike Tito. V torek je prispel na dvodnevni obisk tudi ameriški demokratski senator Keefower. V Jugoslaviji pa se mude trenutno tudi burmanska gosp. delegacija, ki se pogaja z našo delegacijo o sklenitvi gospodarskega sporazuma, sovjetska novinarska delegacija in delegacija finskih vojnih invalidov. PO SOVJETSKO - ZA-HODNONEMSKIH razgovorih v Moskvi, je prispela v Moskvo tudi delegacija Vzhodne Nemčije in je razgo var jala s sovjetsko vlado o novem statutu DemnV-rotične repub. Nemčije. V torek je bil podpisan med SZ in Vzhodno Nemčijo sporazum, katerega osnovno določilo je, da lahko Demokratična republika Nemčiia »nemoteno sklepa o notranji in zunanji politiki, vštevši sklepe o stikih z Zvezno republiko Nemčijo. Pri tem sporazumu gre predvsem za oslabitev pretenzii zahod-nonemškega kanclerja dr. Adenaueria, da ima samo Bonn pravico »govoriti v imenu vse Nemci ie«. Ta sporazum nai bi oslabil tudi zamisli Zahoda o poteh, ki nai bi pripeljale k združitvi Nemčije. PRETEKLI TEDEN je bil podpisan tudi sovjetsko finski sporazum. Pravzaprav je bila samo podaljšana sovjetsko - finska pogodba o prijateljstvu, sklenjena leta 1948. Najbolj značilno pri obnovi te pogodbe pa je dejstvo, da je sovjetska vlada privolila, da 42 let pred rokom izroči Finski svoje vojaško o-porišče Porkalo, na katero je dobila pravico s pariško mirovno pogodbo. Ta sovjetski sklep bo nedvomno pripomogel k zmanjšanju napetosti v svetu in k ureditvi položaja tudi v tem delu sveta. ZARADI STAVK prometnega osebja v Parizu je ob koncu prejšnjega tedna glavno mesto Francije ostalo brez javnega prometa. Stavka še traja. Udeležuje se je kakih 20 tisoč delavcev in nameščencev, ki zahtevajo povišanje plač za 15°/«. Gorenjske gospodinje stremijo za napredkom Promet se je povečal la 44 %, poraba umetnih gnojil pa za 120 Pred združitvijo KZ Kamnik in KZ Godič Z Zadnje dni avgusta je bil v in Okrajna zadružna zveza, " Radovljici seminar za konser- ki sta prispevala finančna viranje sadja in zelenjave, sredstva. posebno važnost pa so pola- V septembru in začetku Polletni občni zbor Kmetij- dreves, vendar pa je bilo le- druge je imel za 2 milijona gali na izdelovanje brezalko- prihodnjega meseca bodo u- ske zadruge v Kamniku je po- tos zaradi slabega vremena din manj prometa, vendar već bolnih pijač. Udeleženke — deleženke prvega seminarja kazal, da kamniški zadružni- poškropljenih proti kaparju dobička kot lani. V vseh svo- največ je bilo učiteljic — iz vodile po raznih krajih Go- ki dobro gospodarijo. Zaupa- samo 5100 sadnih dreves, pro- jih poslovalnicah in skladišču raznih krajev (bivšega radov- renjske tečaje za konservira- nje, ki ga imajo kmetovalci ti 11.000 v preteklem letu. je ustvarila zadruga nad 1 mi- Ijiškega okraja, so bile na te- nje sadja in zelenjave ter do svoje zadruge, je poudar- Živinorejski odsek je pričel lijon dobička, ki ga bo korist- čaju seznanjene s teorijami brezalkoholnih pijač. Vse de- jeno tudi v stalnem narašča- s selekcijo živine. Zdaj ima no uporabila za napredek konserviranja in raznimi naj- lo sodi delno v okvir letošnje nju članstva in dviganju pod molzno kontrolo 34 krav. kmetijstva. Tudi pekarna kot novejšimi praktičnimi postop- brezalkoholne akcije Rdečega prometa. Od novega leta je Z majem se je pričelo v kam- samostojen obrat zadruge in ki. Znanje, ki so ga pridobile križa in pobude Zveze za- število članov naraslo za 25 ruškem okolišu z umetnim gostilna v Tunjicah sta poka- na seminarju, bodo posredo- družnic ter Zveze ženskih odstotkov in znaša zdaj 91 osemenjevanjem krav, pri če- zali lep napredek v poslova- vale dalje vsaka na svojem društev. članov. V okviru zadruge de- rner odpade na področje KZ nju. področju. K uspehu seminar- Ob letošnji bogati sadni le- lujejo sadjarski, kmetijski, Kamnik 50%> do sedaj oseme- Občni zbor je tudi pretre- ja je pripomogla predvsem tini bi morali zlasti paziti na živinorejski, semenski, grad- njenih krav. sal predlog, da se kmetijski Štefka Bregantova, katera je to, da ne bi sadje brez ko- beni in kreditni odsek. V pr- Čebelarski odsek je šele zadrugi Kamnik priključi KZ svoje znanje in praktične iz- risti propadalo in da bi razen vem polletju je imela zadru- letos pričel z delom. Zadruga Godič. To združitev pa mora kušnje lepo prenašala na u- žganih (pijač izdelovali čim- ga prometa v višini 48 milijo- Je prispevala svojim članom potrditi izredni občni zbor, ki deleženke. Da pa je seminar več brezalkoholnih sadnih nov 787.000 din ali za skoraj brezplačno po 3 kg sladkorja bo sklican v kratkem. sploh lahko začel z delom je Pijač ter da bi sadje tudi bu- 44% več kot v istem razdob- za vsak panj. Lesni odsek za- Zika pripomogel Svet za prosveto šili. Važna ni samo gospodar- ju lanskega leta. Največ odpade seveda na kmetijski odsek, ki je odkupil oziroma nabavil nad 17.000 kg raznih semenskih žit, 8000 kg semenskega krompirja, 13.000 kg močnih krmil in 1183 kg raznih zaščitnih sredstev proti Društvo se bo še nadalje razvijalo ska temveč tudi zdravstvena ■MSfi stran predelave sadja. Učiteljice — udeleženke seminarja so sklenile, da se bodo seznanjale tudi z drugimi panogami gospodinjskega izobraževanja. To znanje bodo Po zgledu ostalih krajev je sih zelo težaven življenjski Istočasno pa bo s tem rešeno potem posredovale zlasti sadnim ~in"rasflinskim škod- že lani oktobra v prisot- položaj. Ta naloga pa je tudi vsaj delno eno izmed važnih kmečkim in delavskim go- ljivcem nosti ljudskega poslanca Mire ena izmed glavnih nalog žen- problemov obrtniških uslug, ki spodinjam. Znano je, da so p ' ... ... . Svetinove tudi v Loki usta- skega društva, ki v zadnjem so v našem mestu zelo drage, gorenjske gospodinje dovzet- r«*Si '■Umv •sS103 h 1& novljeno žensko društvo, za času zopet kaže, da se bo zelo zamudne in — redke. Morda ne za vse novo, zato delo na področju Kamniške zadru- katerega so pokazale žene ve- lepo razvijalo. Društvo je so- bi žene podprle iniciativo, da med njimi prav gotovo ne bo S^aIff «Wr°rV?Rn nnn v« liko zanimanja ter so dose- delovalo pri pripravah za bi se pri posameznih podjet- brez uspehov, r imnTir v iT Pr°~ gle že prve usP^- Prav tako Dodka Mraza, organiziralo jih osnovale uslužnostrie de- Morda bi bilo prav, če bi ti 110.000 kg, kolikor ga je je občinski ljudski odbor s proslavo 8. marca ter sodelo- lavnice, ki bi ženam pomaga- se posamezne gospodinje ogla-buo porabljeno v preteklem predsednikom Svetkom Koba- valo pri vseh množičnih ak- le reševati in nositi gospodinj- šale v »Glasu Gorenjske« in letu. Samo za jesensko m po- lom pokazal za delo in težave cijah in proslavah. ske skrbi s hitrim, kvalitet- tu povedale, kaj jih najbolj mladno gnojenje so naročili žena polno razumevanje. Letos imajo precej obširen nim in poceni popravilom, zanima oziroma kje je njiho- 180.000 kg. v preteklem letu so žene program. Urediti nameravajo Vsaj za kovinsko, električno vo znanje najbolj pomanjk- Zadruga je organizirala tu- priredile zelo uspel šivalni primeren lokal za gospodinj- in mizarsko stroko so pogoji ljivo. Dobrodošli bi bili tudi di borbo proti sadnim škod- tečaj, kjer so ogromno pri- ski biro, kjer bi sprejemale za to že dani, z dobro voljo predlogi, kako naj bi ta go-ljivcem s škropljenjem sadnih dobile in si olajšale svoj, vča- žene dela pletenja, šivanja, odgovornih činiteljev pa bi spodinjski pouk oziroma go- krpanja perila, pobiranja zank mogli dejavnost gospodinjske- spodinjsko izobraževanje or-~ ^ # 1» l na n°gavican ita-» skratka, da ga biroja ženskega društva v ganizirali. Na taka vprašanja Skupščina gorenjskih invalidov ^ZoLS^™^™ ŠSS R jssžs?" ^ raz~ w potem skuSaU odgovariati pa bodo žene - gospodinje, ki V nedeljo dopoldne je bila najprej poslušali poročilo o so v1?0.013, j*?. oi zele*e kaJ za" — v zgornji dvorani Sindikal- delu Okrajnega odbora zveze služiti, dobile tu razna hono- nega doma v Kranju združit- v Kranju in Radovljici. V po- rarna dela in zaposlitve: po- vena skupščina obeh okrajnih ročilih je bilo navedeno, da J™00 zaposlenim pri gospo- odborov Zveze vojaških vojnih ima ta organizacija v svojih dmjstvu in pospravljanju, invalidov iz Kranja in Radov- vrstah 3400 invalidov. Od teh varstvo otrok ipd. ljice. jih je na področju bivšega .Govor je tudi o skupni pral- Na skupščini so delegati kranjskega okraja 2100, ostali mci» kar Pa 01 verjetno ne u- pa so iz bivšega radovljiške- sPelo> ker bl bil° premalo in- ga okraja. teresentk. Zato naj se žene čim bolj zanimajo za delo društva, V posebni točki dnevnega ker bo le tako možno ugoto- ^ . ,., , , . . reda so razpravljali o bodo- viti vs<- potrebe pa tudi mož- Zacudilo nas je pisanje o vsakemu na vpogled knjugo čih nalogah svoje organizaci- nosti za uspešno delo Na razmerah v Vojnem počitni- pritožb in pohval: Kopico pije, ki bo sedaj skupna za vso skupnih sestankih bodo žene škem domu »Sloboda« na Ble- sem, ki so jih napisali ravno Tu je'bilo danes posvetova- Gorenjsko. Največ pozornosti ta vprašanja najbolje rešile. du> Predvsem o odnosu naše- vojni invalidi v znak priznanje predsednikov občinskih o^0 posvetili organizacijski _ ga podjetja do vojnih invah- nja in zahval za lep dopust odborov SZDL in sekretarjev cepitvi in ustanavljanju ob- gvajmA *i i dov> Resnici na liubo moramo na Bledu v našem Vojnom Zveze komunistov z Gorenj- finskih odborov Zveze voja- IlelO tloLU Cerklje povedati, da se je ravno naše odmaralištu »Sloboda«. To je ske. Razpravljali so o nalo- §kih vojnih invalidov. Razen aW.;n^ i^-« P°dJetje odločilo, da prevza- za Pas merilo in tudi najbolj- gah političnih organizacij pri te8a Pa še organiziranju in- Nov občinski ljudski odbor me v casu sezone večje šte- ša kontrola, da so gostinske uveljavljanju komunalnega validskega športnega tekmo- Cerklje je imel dosedaj že dve vilo vojnih invalidov, ker so usluge pri nas dobre in v sistema. Govorili so tudi o ne- vanJa na Gorenjskem, ki je v seji. Medtem ko je na prvi se- jih drugi obrati na Bledu od- zadovoljstvo vseh, ki so bili katerih težavah pri izpolnje- teku- ji razpravljal o organizaciji klanjali. V času sezone ni bi- P" nas. -in in svetovati v Gospodinjskem biroju v Kranju. Politično posvetovanje v Kranju Pojasnilo k članku: „Ako ti ne val|a, možeš da ideš!" Kranj, 19. septembra. vanju okrajnega družbenega p0 dokaj živahni razpravi, dela v novi komuni je na 2. lo zabeležiti nobenih nespo- Želeli bi v bodoče, da se plana in o vpisu posojila za v kateri je bilo načetih precej Hfi« i7volil x> npt „vptnv ,B razumov ali konfliktov z nji- pri kritičnem pisanju le bolj gradnjo elektrarne Vuhred. misli in pobud, so delegati iz- J P mi m nam Prav mč ni objektivno ugotovi, kaj je res- Postavili so roke za letne volili svoj 23-članski odbor in pet komisiJ- Prav tak° P3 Je ga o kakšnih nameravanih se- niča in kaj so le želje ali konference organizacij ZK, ki 9-članski izvršni odbor. Za določil tudi novih 9 krajevnih stankih in protestih. zahteve kakega posameznika, naj se izvedejo od konca no- novega predsdenika ZWI za odborov, katerih sedeži bodo Naše podjetje je nudilo vembra letos do začetka pri- Gorenjsko je bil izvoljen no- v Dvorju Lahovčah Poženi- vsem v°Jnim invalidom isto hodnjega leta. silec spomenice 1941, major . ch-ih' • c? +' hrano in stanovanje kot vsem Sejo je vodil predsednik Jože Breznik, medtem ko je lcu' MlsKl vasi> Senturski go- ostaiim našim gostom, ki so Okrajnega odbora SZDL tova- bil za tajnika izvoljen Jože ri, Stefanji gori, Velesovem, Vsi izključno oficirji JLA. Kot riš Mirko Zlatnar. Cvikl. Zalogu in Zg. Brnikih. dokaz pa lahko predložimo r Peron je odstopil. Oblast je prevzela vojaška junta. Začela so pogajanja z uporniki. Sovražnosti so ustavljene. — To so najnovejše vesti iz Argentine. Liudje in dogodki Kam, Argentina...? Španski kolonizator j i so popolnoma izgnani iz Amerike šele ob koncu 19. stoletja, po porazu v vojni z ZDA. Toda za države Latinske Amerike nastopa druga ne- Peti upor ki je v zadnjih cev. Leži na jugovzhodu Juž- 90% raznih kulturnih usta- varnost: prodiranje ameriške- nekaj mesecih izbruhnil v Ar- ne Amerike. nov. ga kapitala, ki počasi izpodri- gentini je začel pretekli te- Za razliko od ostalih juž- A°£?™i Jndurtrijski veji v £ agjtefld taMgUkgttg den Odkar je Peronova vla- neameriških držav, prevladu- sta t€kstnna in pre- tapravlako /ehta to bogato da ihotela ločiti katoliško cer- ieio v Areentini belci PororxLi « ll' med niirm Precei nemških prevladujejo veleposestniki z dve tretjini inozemskih inve- Člani kolektiva: Prvi podpis nečitljiv, Dimitrovič Drago, Odar Ančka, Petelin Kati, Kavčič Marica. nacistov. strani unnrnikov so bile pred- Gospodarstvo Argentine je 1°° do 2°0 tisoč glavimi čre- Po vojni se pojavljajo v ar pravo državljansko vojno. Na u"va*'wv' več tisoč ha zemlje in s po stici j. vsem letalske in pomorske e- zelo raznoliko. Argentina je dami goveje živine. Obdelova- gentinskem gospodarstvu do- note argentinske vojske. ena gospodarsko najrazvitej- n-ie zemlje je zelo ekstenziv- ločene oblike državnega ka- Doslej položaj še ni jasen, ših dežel Latinske Amerike. no in primitivno. Zato pred- pitalizma, predvsem pri od- Vojaške operacije so sicer po Se večje pa so nadaljnje stavljajo veleposestniki poli- kupu kmetijskih pridelkov. Peronovem odstopu preneha- možnosti za njen gospodarski tično konservativno silo. Država odkupuje preko svojih le, toda poulični nemiri v razvoj. Prav to je vaba, ki — — — podjetij kmetijske pridelke Buenos Airesu dajejo slutiti, privlači nove in nove nase- jboj ZA OSVOBODITEV ^C razmeroma nizkih cenah da do pomiritve še ne bo ta- ljence. Dela je dovolj, saj je Argentine začenja hkrati . In .lih plasira po visokih ce ko kmalu prišlo. komaj desetina vse zemlje ob- Poglejmo na kratko, kakšna delane, je ta dežela, o kateri se v teh dneh toliko govori. nah na svetovnih tržiščih. Ta- splošnim bojem iužnoamerfi,- , jj. •' iTj-l • ko izvaža predvsem meso in skih držav za osvoboditev iz- mc i7deike ki so zelo iska- Doslej je vsa gospodarska pod španskega in portugalske- ni ' tr u t' ' ln*0 Vnlne dejavnost močno skoncentri- ga kolonialnega jarma V za- ^ fet k 160.000 ton. rana na četrtini celotnega ar- četku 19. stoletja se dvigne Donar ki nri tel trgovini dr- ARGENTTNA je zvezna re- gentinskega ozemlja okoli proti kolonialnim zavojeval- ?avi 0'stnne pa s0 stoka v po- publika. Sestavljena je iz 16 Buenos Airesa, glavnega me- cem Brazilija pod vodstvom Reben fond za pospešovnnje provinc in 10 ozemelj. Obse- sta dežele. Na tem področju nacionalnega junaka Bolivar- Industri aliza cd j e in za odku- ga približno 3 milijone kva- živi tri četrtine vsega prebi- da, leta 1819 pa general Sa- rk)vanje inozemskih inv^'di" dratnih metrov in ima nekaj valstva države, tu je tri četr- int Martin izbojuje dokončno več kot 16 miljonov prebival- tine vseh železniških prog in neodvisnost tudi Argentini. S. Đ. Posvet s predsedniki občinskih odborov (Nadaljevanje s prve strani) DELOKROG TRZNE INSPEKCIJE IN SODNIKOV ZA PREKRŠKE Precej je bilo govora o u-postavitvi raznih služb in inšpekcij v občinah. Izkazalo se je, da občinam, predvsem o-nim manjšim in zakotnejšim, primanjkuje precej kadra. Zato je bilo sklenjeno, da bodo delali tržni inšpektorji v kranjski občini tudi v občini Cerklje. Občine Skofja Loka, Gorenja vas, Ziri in Železniki pa se bodo o delokrogu tržne inšpekcije na njihovem področju še dogovorile. Jeseniški tržni inšpektor bo delal tudi na področju Bohinja, radovljiški tudi na Bledu, medtem ko bo tržiški samo na področju Tržiča. Sodnik za prekrške v Kranju bo uradoval tudi v Cerkljah. Njegov kolega v Škof j i Loki pa v obeh dolinah. Jeseniški v' Bohinju, radovljiški na Bledu, tržiški pa samo v Tržiču. Na koncu so razpravljali tudi šo o organizacijski strukturi Komunalnih bank na Gorenjskem. Dokončno o tem še niso odločali, vendar so sprejeli sklep, da je treba to problematiko še temeljito (proučiti in šele nato smotrno u-krepati. A. 031925 Z REKE PIREJ PO MORJU Lepote in znamenitosti Akropole privabljajo množice v bogastvo, lijs in... Odločen odgovor članov SZDL na izzi?anja homškega žopnika Na zadnjem sestanku članov vaške skupnosti in naj bi jo SZDL v Radomljah, so se raz- tudi ona koriščala in uprav- govarjali predvsem o novih ljala, medtem ko šolska ogra- krajevnih odborih in njihovi ja in orodje sploh ni bila last (Nadaljevanje) štetjem so uničili Perzijci, za- štora za okoli 17.000 gledal- vede se razjeziš - kot da bi vlogi. ^ radomelj_ Zad^"Se ^ ^ kar y Hom_ • VIHARJU KLUBUJEM — to je bil leta 420 pred našim cev. Sedeži so še dobro ohra- bil neuničljivi marmor slad OSTANEM ... štetjem zgrajen novi — »da Na najvišjem in ■ najveli- našnji«. Ker je bil v 6. stolet- častnejšem delu Akropole se ju spremenjen v katoliško dviga največja umetnina vseh svetišče in kasneje v času časov — Partenon. Zgrajen je Turkov v harem, je ostala še bil v času Perikleja iz belega vse do danes njegova prvot- marmorja in obdan s 46 dor- na notranjost nerešljiva u- skimi stebri. Ta mogočni ganka. Opaziti je le, da je i- hram je dolg 77 m in visok mel vhod iz dveh strani — na 22 m. Nad stebri so razni re- jugozapadni v Pozejdonovo liefi — prikazano je rojstvo svetišče in na vzhodni v sve- boginje Atene, .borba Atene tišče boginje Atene, in Pozejdona itd. Največjo znamenitost Ereh- V notranjosti Partenona je teona pa je na nasprotni bil slavni lup boginje Atene, strani marmornati balkon s ki ga je zgradil Fidija. Kip šestimi kariatidami, od kate- je bil visok 9 m, telo boginje rih pa so nekatere originale je bilo iz slonove kosti, ogri- prenesli v britanski muze.], njalo pa iz zlata. Vse te dragocenosti so bile ALI JE TO VSE? uničene. Največjo škodo so Dolgo bi morali še našteva- povzročili Turki, ki so Par- ti in opisovati, če bi hoteli tenon uporabili za skladišče napisati vsaj delček te ne- niunicije. Eksplozija je tedaj uničljive veličine. Vsak kos mnogo uničila. Nekaj umet- marmorja pomeni nekaj svo njeni. Viden je tudi še kraj, kor, ki bi se ob dotiku poško- ske občine bodo štirje krajev- cu ni v sogiasju z razvojem ni odbori, in sicer v Radom- naŠQ socialistične družbene u- odgovorno delo, saj si doma- ni SZDL ostro obsodili tudi X Partenon XX Erehteon XXX Odeon Iroda Atika čini prizadevajo v Radomljah delovanje homškega župnik« urediti cestno kanalizacijo in Babnika, ki povsem načrtno zgraditi vodovod, kar je že- in premeteno nagaja družbe-lja večine prebivalstva. Poleg nim organizacijam in hoče z tega si želijo urediti še cest- raznimi cerkvenimi obredi no razsvetljavo in popraviti preprečiU praznovanje naših most čez Bistrico. Ob podpo- narodmh praznikov ter drugih ri vsega prebivalstva bodo va- manifestacii Ski odbori svojo nalogo ne- UuasK»a manifestacij, dvomno izvršili, saj so Rado- Tako je nameraval organi-meljčani in okoličani znani po zarati »žegnanje« orgel v hom-svoji delavnosti v prid skup- Ski cerkvi prav na največji nosti. Tako so si pred dvema praznik naših delovnih ljudi letoma zgradili velik sodoben — 1- maja. Ker se je bivši ob-kulturni dom, ki je središče činski ljudski odbor Radomlje kulturne dejavnosti v kraju in temu Babnikovemu izzivanju ki je Radomljam lahko le v uprl, je žegnanje orgelj pre-ponos. stavil kar na 24. julij, ko so Radomeljčani prav tako že- Radomeljčani proslavljali le, naj občina izposluje osa- svoj občinski praznik. Nekam kjer so imeli orkestro; po- doval. Toda kaj bi bilo, če bi mosvojitev opekarne in lesno- čudno je, da župnik Babnik nm pa so odnesli Angleži v jega, vsak del zemlje kamor membni možje so imeli v se- vsi prijemali in morda še pi- industrijskega obrata, ki sta ni mogel izkoristiti za to cer- dežih vklesana svoja imena, v sali po stebrih, kariatidah, sklopu ljubljanskih pod je- kveno prireditev eno izmed prvi vrsti pa so bili častni stopnicah itd. sedeži. Le kaj bi še ostalo po 2500 Dalje so tu še razni zname- letih? (Se nadaljuje) L. Jeglič tij. Ta želja prebivalstva je enajstih nedelj med prvim povsem upravičena, saj v teh majem in 24. julijem. Ko pa dveh podjetjih ustvarjajo do- so 11. julija letos okoliška hodek le domačini, ki so tam kmetje praznovali 20. obletni- zaposleni. S tem bi se doho- co velike stavke v papirnici dek komune nedvomno precej na Količevem, je homški žup- povečal, in bi kraji, kjer pre- nik Babnik organiziral roma- bivajo zaposleni delavci teh nje na Brezje z več kmečki - podjetij, od tega tudi imeli mi vozovi. Na sestanku so varne klobukov, ki ima precej koristi. navzoči ugotovili, da je cilj že dolgoletno tradicijo, ter Udeleženci sestanka so kri- takšnega ravnanja in izziva- Središče kovinske industrile na Trati V loški komuni se poleg to- Erehteon z znamenitimi kariatidami svoje muzeje. stopiš je nekoč služil povsem Toda kljub namernemu u- drugemu namenu in še celo ničen ju, kljub ropanju in vre- lega razmetanega, danes ne-menskim neprilikam, je ostal oblikovanega, marmorja po-Partenom ponosen, neuničljiv meni mnogo, in večen zaklad Grkov. Ze vhod v Akropolo — ve- ličastni stebri Propileja s pe- KARIATTOE — NAJLEPŠI tirni vrati — priča grško moč OKRAS EREHTEONA v boju s sovražniki. Nadalje Na levi strani veličastnih in je nadvse zanimiv Odeon Iro-masivnih stebrov Partenona da Atika, zgrajen v rimskem so prav nasprotni — manj stilu. Ta Odeon ima okoli 5 masivni — stebri Erehteona v tisoč sedežev iz marmorja. Na jonskem slogu. Toda kljub tem kraju so še danes stalno temu je ta hram, ki stoji na operne predstave, mestu, kjer sta so borila bo- Nedaleč odtod je tudi naj-ginja Atena in Pozejdon za starejše grško gledališče. V nadoblast, zgovoren dokaz ne- tem znanem Dionizevem gle-uničljive umetnosti. dališču so se prvič predsta- Zgrajen je bil v čast za- vili s svojimi tragijami Sofo-ščitnici mesta — Ateni. Stari klej, Evripid, Ajshil in kome-hram iz leta 480. pred našim diograf Aristofanes. Tu je pro- niti spomeniki, med katerimi je pomemben zlasti Lisikra-tov, dalje množica svetišč — Jupitrov in Tezejev hram, ob izhodu pa je grobišče z umetniškimi nagrobnimi kamni. To je samo delček najlepših umetnin. Danes Akropolo obišče predilnice, razvija industrija tizirali nerazumljivo samovolj- nja župnika Babnika razbijati dnevno na stotine tujcev, do- zlasti v dveh smereh: v lesno nost nekaterih članov kmetij- praznike naših delovnih lju-mačinov in šolskih otrok. Vo- industrijski (z Gradisom in ske zadruge v Homcu, ki je di. Ali ne izkorišča ta župnik £j diči imajo dela dovolj, stalno iesnomdustrijskim kombina- privatniku prodala vaško mla- verska čustva državljanov za te zasledujejo stroge pazniko- tom Jelovico, ki se ji bo pri- tilnico, šolsko ograjo in razno zahrbtne politične akcije prove oči in ukazujoč glas: »Pa- ključila še Tovarna furnirja orodje. To je zadruga storila ti naši družbeni ureditvi? zi, ne dotikaj se ...« Včasih \z Borovelj) in kovinski, ki je na predlog Jožeta Rodeta, ki Na sestanku so navzoči čla-postane ta glas že zoprn, ne- še mlada in se šele razvija, je obenem tudi cerkveni kiju- ni SZDL soglasno sklenili, da Eno središče kovinske bo o- čar, poleg tega pa še eden pošljejo resolucijo Verski koštalo v Vincarjih, kjer seda- najmočnejših kmetov v Hom- misiji pri izvršnem svetu LRS nji »Motor« širi svoje obrate cu. Mlatilnico so prodali z iz- v kateri odločno obsojajo razprav do Selške Sore, katere- govorom, da je pokvarjena in bijaško delovanje homškega mu se pridružuje še mlada, neprimerna za uporabo, denar župnika Babnika in drugih komaj -nekaj -mesecev stara od izkupička pa bi naj upo- njemu podobnih organizator-obrtna elektro - radio delav- rabili za nakup raznih umet- jev klerikalnih akcij proti na-nica »Elra«. Drugi center pa nih gnojil. Mali kmetje so tej družbeni ureditvi, bo nastal iz podjetja »Skip<, prodaji nasprotovali in to po- " . „„m 'v™rn -„ ki ga bodo razširili na 300 de- vsem upravičeno. Ce je bila Ciam bZ,1Jij so na Koncu lavcev z adaptacijo bivših mlatilnica dobra za privatni- stanka poudarili, da ni nihča Hainriharievih lesnih obratov ka, ki jo je kupil, bi bila do- proti veri ali verskim obre-na Trati, zraven kolodvora, bra tudi za zadrugo. Na se- dom da pa bodo najodločnej-Na razpolago je 20 milijonov stanku so mali kmetje in dru- . ' . . deteni« ki kredita za gradnjo velike ha- gi člani SZDL ugotovili, da Se zavracan vsaica sejanja, jo le, tovarna pa ima možnost, takšno delo kmetijske zadru- žal-Jo čustva in ponos naših da se razvije prav do Predil- ge v Homcu ni v prid zadruž- delovnih ljudi, niče. ' —jn ništvu, saj je mlatilnica last C. Del velemesta Atene OBRAZI IN POJ 0t Ta besedica ne sme nikakor vzbuditi pri bralcih kakršnihkoli asociacij o izpraznenju kozarcev »do dna«, temveč mora doseči tisti smisel, ki ga pravzaprav ima: torej »ex« == bivši! Besedica »ex« sama na sebi ne vzbuja pozornosti, če jo uporabljamo v taki zvezi, da je umestna in upravičena. Toda če jo uporabljamo na takih mestih, ko lahko dobi nek čuden prizvok, je njen smisel sila izpre-menjen, tako da je lahko tudi škodljiv! Zakaj torej gre? Zadnje Čase opažamo, da je večina podjetij začela posvečati več pozornosti reklami. In to vsakovrstni. — Prav! Pravilno, če je to potrebno in če koristi podjetju pri zviševanju blagovnega prometa. Toda zdi se mi, da je v določenih primerih reklama nekaterih podjetij nenačelna in morda celo škodljiva! Morda se motim — upam pa da ne! Recimo: v reklamnih časopisnih oglasih zasledimo tudi Tovarno mila iz Pirana, vendar pod stalnim uradnim naslovom še be-sidici »ex Salvetti«. Dalje: Tovarna ribjih konzerv Arrigoni — »ex Ampelea«, Tovarna keksov Bjelovar — »ex Koestlin«, itd. Zanimivo je, kako je tovarna obutve »Peko* (iex Triglav (!)) našla pravzaprav salomonsko rešitev pri preimenovanju svo«fa podjetja. Da ji ne bi mogli očitati vrnitve na staro ime »Peko« (kar je bila kratica za ime Peter Kozina), so naziv »Peko« utemeljili: to vendar ni »Pe-ko«, temveč P-roizvodnja E-legantne K-akovostne O-butve. — V Kranju imamo tudi tak primer. Verjetno so Kranjčani že opazili po mestnih ulicah tricikel, ki razvaža blago iz trgovine »Izbira« potrošnikom na dom. Toda na triciklu lahko preberemo tole: "Samostojna trgovina »Izbira« — bivši Ter-Čon!« Zakaj vse to? Ali si podjetja ne morejo utreti poti na tržišče, aH si ne morejo pridobiti kupcev s Bvojimi sedanjimi uradnimi imeni? Ali ne bi mogli naše kupce naučiti na nova sodobna imena tvrdk? Kaj torej zasledujejo podjetja s starimi nazivi? Večjo prodajo? Pridobitev morda onih »starih«, >a jih speci. Ce se ti posreči, ti bom sodem let za sužnja, če pa ne, mi boš ti dal vse svoje ladje. Stava je poštena in če misliš, da veš, kako je treba peči svinjske parklje, jo sprejmi«. Lastnik ladij je stavo sprejel. Ladjar mu je prinesel parklje in rekel: »Tule jih imaš, pa jih speči!« »Kje pa je ogenj?« vpraša ladijski lastnik. >Ogenj je tam na bregu reke,« odgovori ladjar in se od srca nasmeje. »Toda ta ogeni je več kot pol kilometra oddaljen,« reče ladijski lsatnik srdito. »Ogenj je ogenj, si pravkar rekel,« odgovori ladjar, »in če je bil dovolj močan, da je mene ogrel, bo tudi tebi zadostoval, da boš spekel parklje. Vidim, vidim, da ne znaš speči parkljev. Stavo sem dobil in ladje so moje!« V prvenstvu druge republiška iige je Kamnik II. premagal Medvode s 3:0, Radovljico pa prav tako s 3:0. SPORED NOGOMETNIH PRVENSTVENIH TEKEM GORENJSKE NOGOMETNE PODZVEZE ZA NEDELJO 2. X. 1955 Na Jesenicah ob 15. uri Jesenice : Ločan, služb. Bogataj. Na Bledu ob 14. uri Bled : Prešeren pionirji, služb. Cujn-ko, ob 15. uri Bled : Triglav B, služb. Cujnko. V Lescah ob 14. uri Prešeren : Jesenice, mladinci služb. Vovk, ob 15.30 uri Prešeren : Tržič, služb. Vovk. V Kranju igrišče Mladosti ob 9. uri Mladost : Tržič, mladinci, služb. Jerkič, ob 10.30 uri Mladost : Triglav pionirji, služb. Jerkič. V Naklem pri Kranju ob 14. uri Naklo : Bohinj, pionirji, služb. Dušan Feldin. V Šenčurju pri Kranju ob 13.30 uri Svoboda : Bohinj, služb. Erzin. V Škof ji Loki ob 13. uri Ločan Triglav, mladinci, služb. Kalan Urh. V Medvodah ob 15. uri Medvode : Mladost B, služb. Bohinjc. Tekmovalna komisija GNP obvešča vse klube in sekcije, da ne bo več pismeno obveščala službujoče delegate; pač pa (bodo službujoči objavljeni v »Glasu Gorenjske« ter naj jih o tem obvestijo klubi O-ziroma sekcije. 22. in 23. oktobra bo na Jesenicah kongres kulturno-umetniških društev in DPD »Svoboda«, na katerem bodo razpravljali o dosedanjem delu prosvetnih društev Ln njihovih zvez, o bodočem delu, o novem statutu, načinu splošnega izobraževanja itd. Za ta kongres se pri društvih že z zanimanjem pripravljajo. Pred dnevi sem se oglasila pri predsedniku Kulturno^ umetniškega društva »A. Tomaž - Linhart« v Radovljic' tovarišu Muleju z namenom, da se pomeniva o delu društva in o pripravah za kongres »Svobod'. Tovariš Mule j je kot ravnatelj radovljiške gimnazije precej zaposlen, vendar še vedno rad pomaga pri razvoju društva in govori o njegovem delu in uspehu. »Zanima me delo vašega društva, katero je, kot vem, doseglo že lepe uspehe — predvsem dramska sekcija?« »V našem društvu sodeluje dramska, pevska, splošno-iz-obraževalna in godbena sekcija ter študenti — akademiki. Skupno ima naše društvo 125 rednih lin 56 podpornih članov. Seveda je v društvu še vedno največ nameščencev, čeprav se trudimo, da bi pritegnili čimveč delavcev.« Njihov trud ni ravno brez uspehov, saj imajo dosedaj 33 članov iz vrst delavcev, pohvalno pa je tudi, da je precej zanimanja med gospodinjami. »Največje zanimanje je za dramsko sekcijo, v zadnjem času pa se je močno okrepila tudi pevska. V pretekli sezoni so pripravili celo samostojen koncert in tudi gostovali. Predvsem pa je treba govoriti o naših najpožrtvovalnejših delavcih — igralcih.« 2e sam repertoar v minuli sezoni govori, koliko truda so vložili v dela, saj so naštudi-rali nekaj res kvalitetnih del kot so »Mladost pred sodiščem«, Finžgarjevo »Razvalina življenja«, Dva ducata rdečih rož«, P. Stadlerjevo »Ponos za ponos«, O. Wunchnerjevo »Pastirček Peter in kralj Mali-ban«, razen tega pa so sodelovali tudi še pri nekaterih slavnostih. Zdi se mi, da je treba posebej omeniti njihovo zadnjo predstavo »Hasanagini-co«, katero so igrali na prostem. Delo ni bilo lahko. Največji problem jim je prostor, saj se morajo večkrat sestajati v privatnih kuhinjah na svojih bralnih vajah. Le zadnje vaje imajo na odru, kjer pa je zopet neznosen mraz, razen tega je težava z zaposlenostjo i-gralcev itd. Toda kljub temu nočejo kloniti, vsako leto u-pajo, da bodo le dobili ustrezne prostore. Letos njihovo u-panje verjetno ne bo zaman! Prav bi bilo. da bi za svoje delo dobili priznanje. Vendar so na predstavah mnogokral hudo razočarani. Ljudje .raje gledajo nekvalitetne filme, čeprav so dramske predstave vredne mnogo več. Zadnjo predstavo »Hasanaginice« so igrali kljub temu, da je deževalo, vendar žal brez pravega zanimanja ljudi, saj je bilo prodanih le okoli 300 vstopnic. Prav bi bilo, da bi Ra-dovljdčani spoznali, da je treba svojim mladim umetnikom za njihovo delo dati vsaj tisto, kar jim pripada. »Kako je s pripravami za kongres »Svobod« na Jesenicah in vašim bodočim delom?« »Nameravali smo sodelovati z dramskim delom, vendar nos je ičas prehitel. Naš pevska zbor pa bo sodeloval na pevski reviji. V počastitev kongresa bo pričel z delom tudi ma-skerski tečaj, v katerega bomo I pritegnili interesente z vseh okoliških vasi. Za letošnjo sezono smo si sestavili že okvirni program — 3 igre za odrasle in 2 mladinski, seveda, če bo mogočo še kaj več.« »In kako je s splošnim izobraževanjem delavcev?« »Naša glavna naloga je pri • tegniti čim širši krog delavcev, vendar je to delo težko in le počasi dosegamo uspehe. Organizirali bomo tečaj angleškega in slovenskega jezika, odpreti nameravamo čitalnico in knjižnico, razen tega bomo tudi letos nadaljevali s predavanji, za katere je bil > že lani lepo zanimanje. Treba pa je pohvaliti tudi študente i— akademike, kateri nam vedno pomagajo. Lani so se posebno izkazali s svojim literarnim večerom. Pripričan sem, da bodo letos pokazali še več.« Uspehi, ki jih dosega Kul-turno-umetniško društvo v Radovljici, ob tako slabih pogojih, res niso majhni. Prav gotovo pa bi bilo njihovo delo še uspešnejše, če bi bili deležni več moralne podpore. L. J, Radovljica bo dobila Pokrajinski muzej V ponedeljek, 12. septembra se je v Radovljici prvič sestal upravni odbor novo u-stanovljenega pokrajinskega muzeja. Ta bo imel svoje prostore v graščini v Radovljici. Upravni odbor je sprejel vrsto važnih sklepov in ukrenil vse potrebno, da bo muzej začel takoj z delom. Za muzej, ki bo imel prirodopisni, arheološki in etnografski oddelek, dalje oddelek, ki bo prikazoval podatke o socialnem gibanju, o sodelovanju Gorenjcev v narodnoosvobodilnem boju itd., bodo pričeli zbirati potrebno gradivo. Kot veja pokrajinskega mu- zeja bodo tudi že obstoječi muzeji — Tehnični muzej na Jesenicah, ki prikazuje razvoj železarstva, Tehnični muzej v Kropi, ki prikazuje razvoj kovaštva in žebljarstva, dalje tudi Muzej talcev v Begunjah itd. Mnogo so razpravljali tudi o preureditvi posebnega muzeja na Bledu. P. U. Šola ae je xavela V Domžalah je zopet živahno. V dom UT je prišlo te dni 65 gojencev; v prvem letniku jih je 26, v drugem 7, v tretjem 17 in v četrtem 15. Otvoritvena proslava je bila 15. t. m. Govoril je ing. doc. Ivan Vizovišek, ki je zbranim orisal pomen izobraževanja za usnjarsko stroko, katera potrebuje mnogo kvalificiranih ljudi. Letos je med gojenci tudi 7 deklet (dve iz Srbije) in nekaj Makedoncev, Srbov, Dal-matincev in Vojvodincev. Kar lepo pisana družba mladih ljudi, ki so se kaj hitro znašli pri delu in spoznali pri igri. Hrniičani sluvijo 25*letrtico godbe V soboto in nedeljo >je bilo na Hrušici veliko slavje. Tamošnja godba na pihala, ki deluje v okviru prostovoljnega gasilskega društva in je poznana kot ena najagilnejših v gornjem gorenjskem kotu, je praznovala 25-letni jubilej svojega obstoja. Godba je priredila v soboto zvečer samostojen koncert. Zelo zanimivo kroniko o delovanju godbe je podal njen predsednik Ivan Erjavec. K jubileju so godbi čestitali Ivo Ščavničar v imenu ko-munskega komiteja ZKS in SZDL, Jože Terseglav v imenu operativnega gasilskega vodstva, Bine Kobentar. v imenu jeseniškega gasilskega društvu ter Ivan Zen v imenu jeseniške godbe na pihala. Alpski letalski center - Lesce - Bled -zarodek bodočega Slovenskega aero-transporta (Nadaljevanje in konec) v Prav tako je lesko letališče pomembno tudi za vzgojo mladih pilotov, jadralcev in padalcev. V teh tednih se pripravljajo na svojo veliko preizkušnjo. Za zaključek sezone, ki bo v začetku meseca oktobra, bodo imeli veliko tekmovanje, na katerem bodo mladi jadralci in padalci pokazali svoje znanje- in sposobnosti. Sodelovali bodo člani Aero - klubov z Gorenjske. Padalci so imeli v tem letu že okoli 360 skokov, ali 80 več kot so jih v začetku leta Planirali. Sedaj imajo okoli 70 aktivnih padalcev. Tudi jadralci so bili zredno požrtvovalni. Imeli so 1100 poletov s Pomočjo vitle in 338 poletov z aerozaorego. V tem letu je 30 jadralcev v tečaju osvojilo 75 diplom — izpitov za posamezne kategorije letenja. Ppgoji za osvojitev posameznih diplom, »A«, »B«, »C^ itd. niso tako lahki in niti enostavni. Pogoj za osvojitev srebrne »C« značke je 5 ur 30 minut jadranja v zra- lec dvigniti do 3000 m visoko, če hoče doseči tak čas. Zato pa mora znati izkoristiti zračne tokove in veter. Tudi jadralec ki se nauči letenja z aero - zaprego, ima potem kvalifikacijo, da lahko leta in pristaja na vseh letališčih v državi. Do sedaj je bilo takih jadralcev na Gorenjskem 24, letos pa se je število povečalo za nadaljnjih 27. Dinko Črne, Polde Tratar, Jože Kus, Jože Celar in Zvone Labura pa so se v tem letu izurili za pilote motornih le-tsl in bodo v prihodnjem letu opravljali državne izpite. Nadalje se v Lescah stalno vadi 12 rezervnih oficirjev JLA — pilotov z Gorenjske. Zaradi naglega porasta zanimanja za te vrste športa, so že začeli razmišljati o dopolnitvi letečega parka, kajti sedanje število jadralnih letal ne zadostuje več. Ob zaključku pa še to. Naši gorenjski jadralci so v zadnjih letih preizkusili ta teren in so ugotovili, da so tu iz- OBJAVE-OGLASI • Mali oglasi Pianino kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Takoj«. Prodam košarico za dojenčka, dobro ohranjeno, z vložkom. Košarica je na kolesih in lično izdelana. Naslov v upravi lista. Prodam citre. Naslov v u-pravi lista. Prodam 8 vitrin uporabne kot police za trgovino, izložbena okna ali skladišča, veliko stensko uro, kartotečno in druge omare, pisalno mizo ter drugo. Ogled vsako dopoldne Kranj, Prešernova 12/1. sta. Informacije: Kralj, kovač, Kamna gorica 38. Prodam »Gorenjsko narodno nošo« (moško) kompletno. Tomazin Ciril, Naklo 94. Prodam lepega voliča ali ga zamenjam za telico. — Pra-protnik Kristina, Ljubno 21, Podnart. Razstava 2EBELJ IN VIJAK od antike do danes 2. do 10. aktobra v Kropi Iščem opremljeno sobo v Kranju ali bližnji okolici. — Naslov v upravi lista. Dobro ohranjene stope za izdelavo ješprena z novo klado ugodno prodam. — Zupan Franc, Mošnje 24, Radovljica. Starejša upokojenka išče • Objave stanovanje, za protiuslugo pomaga v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Podpisani Kokalj Peter preklicujem govorice, ki sem jih govoril o Stefanič Jožetu, da je ta imel razmerje z mojo Ženo in izjavljam, da je to neresnica. — Kokalj Peter. Kozjerejci, pozor! Imam dva bela kozla za pleme, švicarske pasme, lanski in letošnji. — Stražišče 303. Delovni invalid z opremljenim stanovanjem — 40 let želi spoznati žensko mlajšo od sebe, zaradi ženitve. Prednost imajo šivilje. Naslov v upravi lista. »ISKRA« — tovarna za elektrotehniko in finomehaniko v Kranju Proda se štedilnik prosto stoječ z dve in pol kurilnimi ploščami, obložen s ploščicami ter cca 7 kvadratnih metrov ploščic za oblogo stene. Informacije na Obrtni zbornici Kranj, Maistrov trg 9. Prodam enostanovanjsko hišo, vseljivo in 2 njivi v Kamni gorici. Naslov v upravi li- Zamenjam enosobno stanovanje v Radovljici za enakega v mestu ali bližnji okolici Kranja. Naslov v upravi lista. Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje v Kranju za enakega v Škof j i Loki ali Celju. — Čehovin, Kranj, Stara cesta 12. Takoj zaposlimo večje število mizarjev z odsluženim vojaškim rokom in polkvalifi-cirane mizarje. — »Elan« Begunje pri Lescah. Preklicnjem blok št. 27677 izdan v komisijski trgovini v Kranju. — Rogač B. razpisuje večje število štipendij za študij na: 1. strojni in elektrotehnični fakulteti, (specializacija za jaki tok, šibki tok in telefonijo), fakulteti za kemijo in fakulteti za metalurgijo. 2. tehnični srednji šoli elek-tro - oddelek, strojni oddelek, oddelek za kemijo ter metalurgijo. Reflektanti naj ^vložijo prošnje z navedbo izobrazbe, koliko semestrov oziroma letnikov imajo, socialno poreklo, doseženi uspeh in druge važne navedbe na personalni oddelek podjetja. • Gledališče Prešernovo gledališče Nedelja, 25 septembra ob 16. uri: Izven in za podeželje Bratko Kreft: »Celjski grofje*. Torek, 27. septembra ob 20. uri: Red A in izven Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Vstopnice še na razpolago. Četrtek, 29. iseptembra ob 16. uri: Red C in izven Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Vstopnice še v prodaji. Nedelja, 2. oktobra ob 16. uri: Izven in za podeželje Bratko Kreft: »»Celjski grofje«. Kino ku. Letos ga je izpolnil le Albin Novak, drugim pa je šlo za nekaj minut navzkriž, ^et ur in pol jadranja v zraku, če vemo, da ga motorno letalo dvigne le 300 metrov £ad letališče, ni nobena šala. ■freba je poznati vremenske Pogoje in temeljito tehniko jadranja. Saj se mora jadra- redni pogoji za jadralstvo, da se lahko v 15 minutah doseže z jadralnim letalom 3000 m višine, lahko pa tudi do 8000 metrov s tem pa so že dani pogoji za izpolnitev zlatega »C« izpita. Z vsemi podrobnostmi vas bodo radi seznanili na letališču v Lescah. Kino »Krvave« Cerklje: - predvaja 24. in 25. septembra ameriški kawbojski film »Samotna zvezda«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. Kino »Radio« Jesenice: — predvaja od 24. do 27. septembra ameriški barvni film »Lili«. Od 28. do 30. septembra ameriški barvni film »Trojna ljubezen«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. uri matineja ameriškega barvnega filma »Lili«. Kino »Plavž« Jesenice: — predvaia 24. in 25. septembra ameriški barvni film »Trojna ljubezen«. 25. septembra zaprto. 27. sept. ameriški barvni film »Trojna ljubezen«. 28. septembra ameriški barvni film »Lili«. 29. septembra zaprto. 30. septembra ameriški barvni film »Lili«. Predstave -ob 'delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja ob 10.30 uri ameriškega barvnega filma »Lili«. Kino Koroška Bela: predvaja 24. in 25. septembra a-meriški barvni film »Lili«. 26. septembra ameriški barvni film »Trojna ljubezen«. Od 27. do 30. septembra zaprto. Predstave ob delavnikih ob 19. u-ri, o nedeljah ob 17. in 19. uri. Kino Naklo: predvaja 24. in 25. septembra švedski film »Plesala je eno samo poletje«. Predstave v soboto ob 20. u-ri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. Službo dobijo »RIBA — IZOLA« sprejme 30 moških oseb, ki bi se izučile za ribiče na morju. Vzdrževanje gre na račun podjetja. Razen vzdrževanja prejmejo še plačo po dogovoru. Pogoji: da je odslužil kadrovski rok v JLA, da ima veselje do ribištva, f obveza, da bo ostal 5 let v podjetju, da je zdrav, primerno zadržanje v javnem življenju. Prošnje z življenjepisom poslati na naslov »Riba — Izola«. RAVNATELJSTVO Deset let v svobodi - deset let uspehov ELHN" u nouih prostorih 99 Ali poznate Planico? Prav gotovo, če ne drugače vsaj po imenu... Potem poznate tudi tovarno, ki oskrbuje naše smučarje, kajakaše, telovadnice, orodne fizkulturnike . .. Tovarna gi, le s streho nad glavo, z malenkostjo lastnega orodja in strojev. Težav ni bilo malo, včasih se jih je že polotil dvom nad uspehom, vendar o-bupali niso. Zanimanje za šport je bilo Z »Elanovimi« izdelki opremljena telovadnica športnega orodja »E!an« v Begunjah. . Podjetje jc še mlado, saj te bilo ustanovljeno šele po y°jni. Sele 24. septembra 1945 te zbral naš najpopularnejši smučar - skakalec Rudi Finž-|ar 9 fantov, ki se niso ustraši začotniških težav pri u-stanavljanju podjetja in — 2aČeli so . . . Najprej v zad.ru- V/. dneva v dan večje, krog športnikov vedno širši — a rekvizitov? Vse premalo. Treba je bilo dati čimveč! V podjetju so se zbrali ljudje, ki so izpopolnjevali delo in svetovali pri njem z lastnimi izkušnjami. Kdo nai bi vedel več o smučeh kot Rudi Finžgar, Tinček Mulej in France Cvenkclj ter o kaja- kih ir kanujih toliko kot Branko Drovenik, Jože Hafnar itd. Največji problem jim je bil dolgo nabava naravno sušenega lesa in kasneje tudi prostor — kajti delovni pogoji v teh prostorih so bili nadvse slabi. Sedaj imajo lesa za dve leti naprej — pritožb nad kvaliteto torej ne bo! In prostori? Kmalu se bodo preselili v nove sončne, zračne in prostorne objekte. Od 800 parov smuči, kolikor so jih izdelali prvo leto, je produkcija narasla na 71.283 parov. In ne samo to — marsikdo niti ne ve za njihove proizvode! Mnogo je takih, ki se Sprašujejo, kdo je opremil moderne telovadnice. Tovarna »Elan« pa se lahko upravičeno pohvali: do sedaj 16 kompletnih telovadnic, 2920 smučarskih, tekaških in nogometnih čevljev, 4968 žog, 445 šotorov in veliko število nahrbtnikov, sanitetnih nosil, torbic, športnih j opice v, bra-delj, drogov, telovadnih konj, koz, miz, švedskih piramid, prožnih odskočnih desk, visokih gredi, kijev, raznih krogel, kopij, kladiv, bomb, hokej palic, raznih čolnov itd. V desetih letih so ustvarili 992 milijonov bruto produkta in od tega vložili celih 78 milijonov v investicije. Vendar se s temi proizvodi ne zadovoljujejo. Stalno iščejo novo in praktičnejše. Trenutno imajo v delu okrog 200 vrst najrazličnejšega orodja. V nedeljo pa se bodo postavili. Deset let dela — deset let uspehov! K tej desetletnici obstoja jim čestitamo in »limo še več uspehov, da bodo prihodnji jubilej slavili še '' večjim pnnosom in novimi zmagami. lovatue, ustanove m vse atgata&auie! Vse vrste klišejev vam bo solidno in hitro izdelala NOVA KLIŠARNA PRI PODJETJU »GORENJSKI TISK", ki bo začela obratovati v oktobru • Istočasno bo začel v okviru podjetja,Gorenjski tisk'z delom tudi FOTOODDELEK za komercialno fotografijo! • Vtem fotooddelku vam bodo lahko izdelali najlepše posnetke iz vašega podjetja in razne druge posnetke za vaše albume, katere vam bo izdelala in okusno opremila naša lastna knjigoveznica Se priporočamo! Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK" Vsa uatclita st&efaHOiHa že v setdmdm! Onstran zvočnega zidu Odkar so letala premagala zvočni zid, se letalski strokovnjaki močno trudijo, kako bi povečali sposobnost letalcev za napore, ki jih od njih zahtevajo poleti z nadzvočno hitrostjo Zdravniki so izdelali najrazličnejša zaščitna sredstva, ki preprečujejo »temo pred očmi pilotov«, rdečo svetlobo in podobne pojave pri manevriranju med zelo hitrimi poleti. Toda to je le del skupine zapletenih vprašanj, ki so jih vsilili poleti z nadzvočno hitrostjo. Letalski strokovnjaki so se lotili tudi poenostavljanja nalog, ki jih morajo izpolnjevati piloti ob novih strojih in katerih upravljanje je iz leta v leto bolj zapleteno. V pilotskih kabinah reaktivnih lovcev je do 110 najrazličnejših kazalcev in najrazličnejših naprav, .ki jih mora pilot nenehno pregledovati. Podatkov, ki jih kažejo vse te naprave pa niti najspretnejši pilot ne more več razbrati v nekaj sekundah. S tem seveda še ni vse opravljeno, saj mora pilot vse te napovedi upoštevati in se po njih ravnati, to pa je za človeške možgane že skoraj pretežka naloga. Tako se primeri, da pilot prepozno reagira na posamezne reči. Tu se je odprlo široko delovno področje za letalske strokovnjake, ki skušajo z najrazličnejšimi sistemi pilotom olajšati delo. Manj pomembne ure in njihove ka- zalce združijo v eno, da se ali se začel (prenaglo vrteti, pilot predvsem lahko posveti Letalski konstruktorji so tistim najodločilnejšim in o- izdelali še več drugih naprav, pravlja naloge, v katerih ga ki združujejo več naprav v ne more nadomestiti nobena eni, to pa (bo pilotom omogo-dosedanja naprava. čilo, da bodo uspešno mane- Povejmo primer: Sistem vrirali z letali tudi med naj-avtomatične kontrole reaktiv- hitrejšimi, doslej možnimi nega motorja, kakor ga je se- leti. Tako je vzletela skupina stavila »General Motors Com- reaktivnih letal tipa »Sabre pany« za letalo tipa »Sabre Yet« z letališča v Los Ange-Yet«, združuje v eni napravi lesu v doslej nepojmljivo kar sedem dosedanjih. Pilotu kratkih presledkih 7 sekund, omogoča, da posreduje mo- Ta množični vzlet je zaradi torjem več ali manj goriva, mnogih naprav popolnoma u-s tem da enostavno premakne spel, vzletajoča letala niso vzvod, ne da bi se mu bilo niti najmanj motila ali ovira-treba prej prepričati, ali se la normalnega prometa na bo motor zaradi tega pregrel tem /velikem letališču. ISKRICI Zaklad V Marseilleu je neki grobar podnevi pokopal mrliča. Ponoči se je skrivaj priplazil do groba in ga začel previdno znova odkopavati. Na krsti je namreč pozabil — svojo pi-pico. Sovražnik ali prijatelj Budimpeštanski časopis »Uvmarcins« je prinesel notico, da bodo madžarska dekleta, ki bi nosila globok prsni izrez pri oblekah, podlegla »prijemu sovražnika.« RADIOAPARAT BREZ TOKA IN BREZ BATERIJE Najvišja zgradba na svetu Doslej je najvišja zgradba na svetu še vedno nebotičnik »Empire State Building« v New Yorku. Vsakdo, ki obišče to edinstveno razgledno točko New Yorka, je presenečen in zapusti nebotičnik v prepričanju, da je videl »osmo čudo sveta«. S 104 nadstropja visoke stavbe, ki ima svoj vrh često nad oblaki, se pri jasnem vremenu vidi 128 km daleč. Ljudje na ulicah pod nebotičnikom izgledajo kot glave bucik, pisani, raznobarvni avtomobili in druga vozila pa kot pisani hrošči, ki se v vrstah premikajo po cestah. Nebotičnik so zgradili z neverjetno naglico. 17. marca 1930 so začeli, 1. maja 1931, mesec dni pred predvidenim rokom, po 7 milijonov delovnih urah, pa so zgradbo že dogradili. Na vrhuncu gradbenih del leta 1931 je pri gradnji delalo 3400 delavcev naenkrat. Postavljali so jekleno ogrodje stavbe. Potem so v jekleni skelet vgradili 3171 ton jekla, lesa, opeke in aluminija, skoraj toliko materiala, kot so za temelje tega velikana izkopali zemlje in skalovja. Za oblaganje zunanjih površin so porabili več kot deset milijonov opek. 5664 kub. metrov kamna in 730 ton krom-nik-ljevih in aluminijevih plošč. Vanj so vgradili 120 km vodovodnih cevi, 7700 km telefonskih in telegrafskih žic, 6500 oken in 12 km navpičnih tunelov za 6 tovornih in 63 o-sebnih dvigal. Kdor pa želi peš na vrh, gre lahko po ti-sočosemstošestdeset stopnicah. V nebotičniku je 18.600 kv. metrov uporabne površine in na njej živi 20.000 ljudi. Ra- čunajo, da gre dnevno skozi nebotičnik 50.000 ljudi, v sili pa jih lahko vzame pod streho tudi 80.000. Koliko je v tej hiši prostora nihče ne ve povedati, ker po želji najemnikov prostore neprestano menjajo in prezidavajo. Poleti leta 1944 se je v 78. nadstropje nebotičnika zaletela leteča trdnjava. Razbitine letala in zgradbe so strmoglavile na ploščad nad 6. nadstropjem, sam nebotičnik na ni utrpel nobene resnejše škode. Spočetka je bil nebotičnik »Empire State Building« visok samo 349 metrov. Na 20. obletnico, v maju 1951, pa so ga zvišali še za 100 metrov do sedanje višine 449 metrov in sicer s televizijsko anteno. Neka tvrdka v Berlinu je izdelala več modelov takih radio-aparatov, ki prejemajo svojo obratno energijo od svetlobnih žarkov sonca ali, kakor kaže slika, od navadne namizne svetilke. Električnega toka iz omrežja ali iz baterije ti radio-aparati torej ne potrebujejo več. Potrebni električni tok jim dobavljajo tako imenovane »selenske celice«, ki so v stanju spreminjati svetlobno energijo katere koli luči (prevsem sonca) v električno energijo. ATOMSKA URA .. . Kako so v srednjem veku kaznovali ženske Če napravimo majhen skok v zgodovino in pogledamo pogoje, v katerih so živele ženske v preteklosti, lahko ugotovimo, da so bile skoraj enake s sužnji, pa tudi sodišča so jih kaznovala za najmanjše prestopke na najokrutnejši način. Številne in ostre so bile kazni, ki so jih izrekali proti ženskam v Srednjem veku, večkrat pa so jih strogo obsojali tudi za prestopke, ki so jih imeli pri moških za o-tročarije in jih sploh niso kaznovali. V številnih arhivih po Nemčiji, Franciji in Italiji je vse polno dokumentov, ki se nanašajo na čudne, toda tudi hude kazni, ki so jih izrekali nad ženskami. Zupan francoskega mesta Valois je na primer leta 1320 izrekel naslednjo obsodbo proti neki Izabeli de Lergny, ki se ni najlepše izrazila o poštenosti žene nekega Rena-ulta: Za kazen je morala iti gola in bosa trikrat skozi vse mesto in glasno pred številno in radovedno množico govoriti, da je lagala in da prekli-cuje žalitve, ki jih je storila gospodu Renaultu in njegovi soprogi. Za kakršnokoli klevetanje so ženske kaznovali z denarnimi kaznimi ali pa so morale oblečene v samo srajco spremljati procesije in pri tem nositi na hrbtu okoli petdeset kilogramov težak kamen. Prepirljive ženske so v Angliji izpostavljali občinstvu z železnimi nagobčniki. Za na- gobčnik je bila privezana veriga, s katero so obtoženko vlačili po mestu. Nenavadno surove kazni so bile za lahkoživke. V Borde-auxu so v nekaterih letnih časih prirejali pravcate programe na lahkoživke. Ljudstvo je bilo do teh žensk, ki so jih potapljali v hladno vodo, nenavadno neusmiljeno. Postopek izvršitve kazni je bil naslednji: Lahkoživke so najprej pripeljali pred občinsko hišo, kjer so jim nadeli na glave pernate kape v obliki tulcev in jih zatem vodili bosonoge do morja, kjer so jih zaprli v železne kletke in spuščali v vodo. To so ponavljali toliko časa, dokler se obsojenka ni onesvestila. Za smeh im, Iccatek ccu. Sredstvo za konzerviranje Mrs. Eliza Lukkett iz Londona zaradi slabega zdravja ni nikdar smela hoditi v šolo. Pravkar pa je praznovala svoj 106. rojstni dan. Pri tem je izrazila eno samo željo: še e-no steklenico viskija! Povelje je povelje Neko britansko vojaško sodišče je obsodilo 33 letnega vojaka Jonathana Pilkingtona zaradi nedovoljene oddaljitve od svoje enote na 2 leti zapora. Ko so ga vprašali, zakaj je zapustil svojo četo, je obtoženi odgovoril, da mu je narednik rekel: »Izginite, nočem vas več videti!« Vojak se je ravnal po zapovedi, drugega nič. ... je vsekakor koristnejša od atomskih bomb. S to napravo, ki jo je zgradil ameriški profesor fizike Charles H. 'Tovvncs in ki pravzaprav na zunaj v ničemer ne sliči uri, je omogočeno merjenje časa 3 tako točnostjo, kakor še z nobeno uro doslej. Milijo-ninke ene sekundo atomska ura še brez vsega meri, ker dela — kakor pravijo strokovnjaki — »po načelu mikrovalovnega ojačevalca s pospešenim izžarevanjem atomskih žarkov«. Potem je šel k mizi in sedel. Sele sedaj je zagledal pismo, ki mu ga je bil prinesel dežurni. Spoznal je pisavo. Bila je Helgina. — Helga, — je zašepetal. Torej mu je oprostila in se mu opravičuje. Čudno, da tega dekleta ni znal uporabiti za svojo službo. Ali je bil res tako zaljubljen, da ni niti pomislil, kako lahko bi mu to dekle koristilo? Odlična agentka bi bila lahko. Hladno govorjeni stavki so padali na Pavla kakor kladivo. Zdelo se mu je, da je smrt neizbežna. Bilo mu je, kakor da so se zamajale stene, se pretrgale in padajo nanj. Zdaj zdaj ga bodo zdrobile pod seboj. Kakor iz daljave je čul gestapovčev glas: — Zato sem prepričan, da boste izpolnili moj ukaz. Razen tega boste s tem dejanjem — rekel sem že — oprali svojo preteklost in postali vreden državljan našega rajha. Razumeli? — Razumel, — je tiho odgovoril Pavel Peternel. — Ponovite! Kaj ste razumeli? In Pavel je ponovil v polomljeni nemščini, katere se je v teh letih naučil. Ne vsega.. Zato mu je Adler svojo zamisel še enkrat pojasnil. Medtem je potrkal dežurni. — Herein, — je prekinil Adler svoj pogovor s Pavlom Peternelom. Dežurni je vstopil in poročal, da je davi pobegnilo iz taborišča devet Francozov in da so orožniki našli v gozdovih nekega mrtvega Angleža. Adler ga je nejevoljno zavrnil: — Sedaj nimam časa za te stvari. — In še to pismo je prispelo za vas. Vzel ga je, ne da bi ga pogledal, in ga položil na mizo. — Lahko greste, — je ukazal dežurnemu, nato pa je začel Pavlu pojasnjevati podrobnosti svoje zamisli, ki naj bi jo uresničil ta, zaradi življenja in izdajstva zlomljeni človek, lutka, ki bo storila vse, kar bo hotel on, organizator predakcije za »Unternehmen Schneegestober«. Ko mu je povedal vse, celo to, kako naj se obleče, da mu bodo partizani verjeli, mu je rekel: — Tako. Vlak pelje čez tri ure. Pripravite se in odl-dite takoj na pot. Mnogo sreče! Do Brnce vas bo pospremil Reigel. Se enkrat: mnogo sreče! Stisnil mu je roko. Pavel je pozdravil ne tako strumno kakor prej in odšel. Adler je gledal v vrata, ki so se zaprla za njim. Ni razmišljal o njem, saj mu je ta zlomljeni človek bil samo kolesce v njegovem mehanizmu, ki bo te dni pričel delovati. Držal je pismo v rokah, a ga ni odprl. Danes se mu je zdela ljubezen, ki jo je gojil da nje, smešna. — Saj sem se obnašal kot kakšen zaljubljeni južnjak. In vendar je bila ženska kakor vsaka druga. Res, da je bila lepša od povprečne ženske lepote. Ah, kakšen norec sem bil, kakšen norec, — je ponavljal. — Namesto da bi jo izkoristil kot agentko, kot kolesce v svojem mehanizmu, sem jo imel samo za, ljubico. Zaljubljeni mladenič! Romeo! Sele zadnjič sem se izkazal pred njo moškega ko sem jo pretepel z bičem! Res, po pomoti. Toda to je bilo vsaj moško. Tako nas uči Nietzsche ... Da. Nietzsche. Veliki filozof in firerjev ljubimec. Ali ni rekel: Ko se približaš ženski, ne pozabi vzeti biča s seboj. In on je na to ob Helgi pozabil. Lepa je bila. Tako nežna, da se je niti vzeti ni upal. Nikoli ni bila vsa njegova. Smilila se mu je njena nežnost. Kakšna sentimentalnost! Kakšna neumnost! Verjetno ji je povedal šele njegov bič, da je tudi on moški. Da je nasilen. Zahteven, da se ga uboga in posluša brez ugovora. In zdaj se mu prav gotovo opravičuje. Prosi ga odpuščanja, ker je zadnjič pretepena odšla in ga užalila. Ne bi ušla kar tako, če bi ju ne ločil njegov prijtelj. — Delal se bom, da sem užaljen, — je rekel zase. Užaljen bo. Da. Užaljen! Še bolj se bo omehčala. Potem jo bo napravil za odlično agentko, za kolesce v svojem mehanizmu. Med vojake jo bo poslal in mqd oficirje. Zvedela bo, kaj mislijo oni o sedanjem položaju. In če so izgubili vero v zmago, če so morda zarotniki kakor tisti generali, ki so hoteli 20. julija ubiti firerja, jih bo poslal tja, kamor spadajo. Res, firer ne govori zaman, da nad njim bdi božja previdnost. Ce bi ne, bi ga 20. julija letos ubili. Fritz Adler, je vedel, da je ta božja previdnost Himmler in njegovi ljudje. In tudi on je Himmlerjev človek. Čudno, da še nikoli ni skušal ugotoviti, kaj menijo oficirji, poveljniki edinic »Wchrmachta«. Gotovo so tudi med njimi taki, kakor so bil zarotniški generali. Tudi nje bi bilo treba preizkusiti. In Helga bi bila odličen preizkusni aparat. Zato jo bo uporabil. In ne za ljubezen Kako neumen je bil, da je bil zaljubljen vanjo. Kako neumen! Zdaj je ozdravel. Zdaj je ne rabi več za svoj beg i/, stvarnosti. Zdaj so mu zaupali važno nalogo. Opravil jo !>o. Opravil za zmago rajha, za zmago nemškega nadčloveka. Odprl je 'jismo. Bilo je kratko: — Morilec! Sole te dni sem te spoznala in spregledala! Umoril si mojega očeta, umoril mnogo ljudi. Kako sem mogla biti slepa, da toga ■ prej nisem videla. Toda spregledala sem še vedno dovolj /.godaj, da so lahko maščujem. Angležev nisem osvobodila jaz. Toda vse bi dala — tudi življenje — če bi mogla odpreti vsa ujetniška in druga tal on. .a m osvoboditi zaprte, Jim dati orožje, da bi pobili vse take, kakor si ti, morilec ni dolžnih ljudi! Poiskala si bom pot v partizane in se maščevala. Suni ihti i ju in vsem. ki so z njim!... Helga Stolzer, otrok žrtve, ki si jo umoril ti.