58. številka. Ljubljana, v četrtek 12. marca. XXIV. leto, 1891 Ishaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstro-oge rBk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje Be od četirtstopne petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni'tvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah It, 12. U pr a vri i 11 v u naj se blagovolijo pošiljati naročuine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Bodoči državni zbor. i Morda v nobeni evropski državi ni parlamentarizem tako kompliciran, kakor baš v naši mnogo-jezični Avstriji. Ko se v večini evropskih parlamentov o narodtiostnem boji sliši le redkokrat, ako izvzamemo poljsko uprašanje v nemškem in irsko v angleškem državnem zboru, je pri nas baš narodnostno uprašanje jedno najvažnejih, kar tudi drugače ni mogoče. Odkur so se slovanski narodi začeli zavedati svojih pravic, in bo je ukrepila narodna zavest mej njimi, nastalo je vse drugačno razmerje mej njimi in ono narodnostjo, ki je bila vajena smatrati se kot vodilni narod v Avstriji. Lahko je bilo Nemcem vladati in igrati prvo ulogo, dokler ni bilo v državnem zboru najzavednejših Slovanov avstrijskih, dokler ni bil zastopan narod češki, dokler so iz drugih slovanskih pokrajin prihajali vsled nezavednosti ljudstva taki poslanci, ki so podpirali težnje Nemcev. Pred dvanajstimi leti posrečilo 8e je grofu Taaffeju, da je privabil v državni zbor zastopnike češke, ki so, popustivši neplodno pasivno politiko, ustupili na parlamentarno bojišče in bili celo vrsto minulih let glavni steber večini, r katero je vedel tako spretno vladati grof Taaffe. Začela se je ona nesrečna politika oportunizma, .pobiranja drobtinic", kakor se je tako nesrečno izrazil bivši vodja staro-češke stranke, danes daleč od domovine svoje bivajoči dr. Rieger. Večkrat začel je pokati železni obroč, ki je v večini združeval tako različne elemente, kakor so bili oni, iz katerih se je sestavljala bivša večina državnega zbora, a vedno je vedel grof Taaffe odstraniti nevarnosti, obdržati večino skupaj, ali bolje rečeno, obdržati sebe nad njo na površji. S prav spretno državniško taktiko znal je vedno pridobiti si naklonjenost večine, ki se nikdar ni upala postaviti se prav po robu, in je v odločilnem trenutku vedno raje odnehala, nego da bi bila izpostavila v nevarnost obstanek .L abineta. Tako je šlo vse lepo in mirno naprej, dokler ni prišla na dan češka sprava, ki je prinesla tako globoko razburjenost v češki narod, kateri v tej spravi ni mogel videti svojega ideala. Začela se je razkrojevati do takrat močna in uplivna staročeška stranka. Uzrok temu bile bo napake, ki so se godile na obeh straneh onih dveh strank, ki so ustvarile Dunajske punktacije. Da je stari Rieger, oziroma staročeška stranka takrat postopala malo bolj taktno in manj strastno nasproti Mladočehom, ali pa, da je grof Taafle imel toliko državniške previdnosti, da je povabil k dunajskim konferencam tudi nekatere mladočeške zastupnike, kdo ve, bi se li ne bil odstranil marsikateri kamenček, ob katerega se je pozneje zadevalo in ki je konečno pro-uzročil strašanski plaz, kateri je pokopal pod seboj staročeško stranko in ž njo morda tudi ministerstvo Taaffe-jevo. Se li bode to zares zgodilo, pokazala nam bode morda že bližnja bodočnost. Ko je videl grof Taafle, da se mu krha večina takorekoč pod rokami, da je začel pokati glavni steber, ki je vzdržaval večino, odločil se je, da ne počaka naravnega razpada, nego da poaeže vmeB, in morda še kaj reši. Razpustil se je državni zbor in razpisale nove volitve. Tako iznenada prišlo je to presenečenje, da je bila večina posamičnih parlamentarnih strank popolnoma nepripravljena na volilno borbo, in so jo nove volitve prav iznenadile. Morda je grof Taaffe ravno na to pokladal največje svoje upanje, kajti mislil je, tako Be bode brez dolgega pripravljanja in hudih in strastnih razteguenth agitacij poizvedelo pravo mnenje. Nadejal se je, da pridejo na površje oni mirni elementi, katere se je tako poudarjalo v komentaru, ki ga je izdala vlada ob razpustu državnega zbora, kot navodilo za nove volitve. Volitve sicer še neso popolnoma končane, a le malo preostaje še, kar nikakor ne bode spremenilo podobe, kakeršna se nam kaže že danes. Marsikaj se je spremenilo, in mej onimi, ki se novih odnošajev ne morejo baš posebno veseliti, je v prvi vrsti grof Taaffe sam. če je stara večina bila nezanesljiva in negotova, je bodoča večina še tem ne-gotoveja in bolj nejasna. Delajo se sicer razni kal-kuti ter so skuša dokazati, da bi nemško liberalna levica skupaj s Poljaki in .s srednjo stranko za silo mogla pridobiti večino kacth 10 glasov! Bode pa li sploh grofu Taafleu mogoče zjediniti te elemente uli, kar je še važneje, vzdržati jih skupaj, to je vprašanje, katero bi nikakor kar tako brez premisleka ne potrdili Nikakor se ne moremo strinjati z nazori onih, ki mislijo, da so vladi nikakor ne bode treba ozirati na Mladočehe. Res je, da Število kacih 36 poslancev — toliko šteje danes mladočeška stranka — ni tako ogromno moj 353, kolikor jih šteie zbornica — a oni reprezentujejo v kompaktni masi ves češki narod, ki jih je volil s tako ogromnimi večinami, da jih nobena vlada ne bode mogla in smela prezirati, kakor ni mogla prezirati Staročehov, dokler so oni bili zastopuiki češkega naroda. Brez naroda, kakor je češki, ali proti njemu vjadati se bode morda dalo nekaj časa, a konečno pa se bodo morale vender le uvaževati njegove želje in zadoščati opravičenim njegovim zahtevam. Važno jo v tem vprašanji, kako stališče bodo zavzeli Moravski ataro-češki zastopniki, ki se dozdaj še neso pridružili izjavi Staročehov iz Češke. Tako vidimo, da je Btališče, oziroma grupo-vanje pojedinih strank, še nejasno in se pač lahko ugiba iz katerih elementov se bode sklepala bodoča večina, težko pa je izreči za gotovo kakSna bode, Še manj pa, kako dolgo bode trajala. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. marca. Mlnlsterttke krize. Komaj se je polegel volilni boj, pa se zopet javljajo razni glasovi o miniaterskih krizah. Govo"i se o odstopu Pražaka in W e 1 s e r s h i i m b a. Celo o uzrokih odstopa barona Pražaka se navaja, da je plaidiral v ininisterskem svetu za ustop Mlado-čehov v večino, da pa je ostal v manjšini. Na vsak način se bodo dovršilo še nekatere spremembe v rainiaterstvu, kot naravna posledica ravnokar skoro dovršenih državnozborakih volitev, akoravno ne tako brzo, kakor bi radi nekateri nemški nestrpneži, in tudi morda ne tnko, kakor bi oni želeli. Drža vti ozborske vol i t ve -m do malega končane. Danes volijo še nekatere trgovinske zbornice. V Dalmaciji volijo 16. t. m. kmetske občine, 18. mesta, 10, trgovinske zbornice in 21. veleposesivo. Voliti je 9 poslancev. Od teh bode bržkone 6 Hrvatov, 2 Srba in 1 Italijan voljen. Dno IG. so tudi — kakor že naznanjeno — ožje volitve v Pragi. Sta roče h l v pasivnosti. Jedini Staročeh, ki je zmagal pri volitvah v mestih na CeSkem, dr. Dostal, voljen v mestni sku- LISTEK. Tedenske drobtinice. (Spomladanska premišljevanja; „omne tri min porfoctnm"", na pol nom&ki močnik; praktično stališče; Goriški vojvoda in njegov plaSč; lahonski zmaj v tužni Istri. slovenska poštenost v Tržaški okolici; koroškim bratom; Štajerski Slovenci .) Začeti bi moral pravo za pravo današnje svoje drobtinice z obligatnim sv. Gregorjem, ki po narodnem koledarji začenja spomlad. Peti bi mi bilo himno o vzbujajočih ue spomladanskih sapicah, o koncu krute zime, v marčnih vijolicah, trobenticah in cingeljčkib, ali če bi hotel pisati bolj umetno, bolj za višje botaniške kroge, navajati bi mi bilo, kako se kažejo že semtertja na solnčnatih krajih prvi pojavi spomladanskega „crocua vernus", a vse to puščam za danes v nemar. Uzrok temu je pa sv. Gregor sam, ki se prezentuje nekako čmerno, zavit v deževnih oblakov plašč, ki me nikakor ne naudušeje, da bi mu pel Blavo. Počakati hočem torej do gospodskega, astronomskega spomladanskega dne, oadejajoč ae, da mi bode s'avospev spomladi takrat šel bolj od srca, nego bi bilo to danes mogoče. Saj mi je toliko druzega gradiva na razpolaganje, da človek ne ve, kje prijeti. „Omne triuum perfectum" pravi latinski pregovor, in latinskih pregovorov je v naši dobi pred vsem potreba, drugače postane atvar preveč suhoparna in premalo učena. Po tem pregovoru lotim se torej še jedenkrat one stvari, ki je zadnji čas zavzemala vse naše mišljenje, ki je vladala neomejeno nad črto, a tudi nas pod črto potegnila v svoj vrtinec, kateremu se nesmo mogli ubraniti, katero smo premlevali tudi mi tu doli v naših sicer bolj kosmopolitičnih predalih. Pred vsemi druzimi stvarmi mi je na srci volitev gorenjskih in notranjskih uaših mest. Ne morem se prečuditi, kako je bilo mogoče, da num je neka stranka skuhala prav suhi, skoraj bi rekel na pol nemški močnik, kakor so ga nekdaj kuhali v Tržiči. Tudi zdaj so baš v tem našem, še vedno močno na nemško cikajočem trgu prav pridno podlagah nemška polena, da ae je do dobrega skuhal nam močnik, o katerem samo to želim, da ne bi obtičal v želodcu marsikateremu iz onih, ki so bo največ prizadevali, da so nas osrečili s to najno- vejšo narodno jedjo, katero so nam skuhali 8 pomočjo nemških in nemčurBkih kuharjev. Želim jim dober tek. Moj okus to ni! Že samo s praktičnega stališča bi bil mislil, da bodo volilci raje prijeli se mlade moči, nego pa stare. Kdor je star, in ima že blizu 70 let na hrbtu, hvalil bode Boga, če prestane bvojo šestletno dobo, malo mu bodo mar, kaj poreko volilci po preteklih šestih letih o njem. Drugače je pri mladem poslancu. Čez šest let treba bi mu bilo dajati račun, in že to, če nič druzega, spodbujalo bi ga k uspešnemu delovanji, da se po preteklih šestih letih izkuže z uspehi. No potolaži naj se naš kandidat, ker je zdaj bil še premlad, kajti baš šestkrat mu bode še lahko, poskušati se v normalnih razmerah, predno doseže starost svojega tekmeca in to tudi nekaj velja. Nadejam se pa za trdno, da mu ne bode treba čakati tako dolgo, kajti, kakor vbo kaže, prišla bode vrsta veliko preje še nanj. •«»*- „Nun weun der Purppr r. :.wi$n m tt " , . li. . * močno uplivati na način Herzog nach" zakhcal tuko imenovani c.unJttrji pahnil Fiesca v morje, 'o veseli. spominjal sem se te d- pini Tabor, odpovedal se je svojemu mandatu. Bržkone storil bode v Budejeviški trgovinski zbornici voljeni Staročeh Pollak istotako. Ugiblje se, zakaj so se po znani izjavi Staročehov ožje volitve v Pragi odložile na 16. t. m , ker za tako odložitev ni pravega povoda. Odpoved dr. Jlief/erja. V mestnega sveta seji v Pragi prečital je žup»n dr Scholz pismo dr. Riegerja, s katerim se odpove mestnemu odborništvu. Razun starosti svoje, navaja Rieger kot uzrok svoje odpovedi to, da se zaupanje naroda obrača od njega in izreka željo, da bi „mutuška Praga" dobila zastopnikov, ki bi bili bolji od njega. Sklenilo se je, po povratku Riegerja po deputaciji ga pripraviti, da prekliče svojo odpoved. Dalje je odložil tudi načelništvo Češkega šolskega društva. Zakon o otroškili odaojevališčlh bil je na dnevnem redu ogerske gospodske zbornice. Škof Schlauch zagovarjal je vladin predlog, ker ni naperjen proti naravnim pravicam narodov. Superintendenl Teutsch govoril je proti predlogu, ki uničuje kulturne narode. Grško-kato-liški škof Vancea, metropolit Roman in grško-orijentalni škof Metianu govorili so tudi proti predlogu s stališča svojega veroizpovedanja in svoje narodnosti. Navzlic tem ugovorom bil je predlog, kakor se drugače pač ni dalo pričakovati, sprejet Specijalna debata pričela se je potem takoj. Trgovinska zveza Avstro-Ogerske z Nemčijo. V nemških parlamentarnih krogih prevlada mnenje, da se jo upauje za ugodno rešitev trgovinske zveze mej Avstro-Ogerslto in Nemčijo zopet obrnilo na slabše. Od nemške strani ponuja se le neznatno znižanje žitne colmue, kacih 5 mark pri vnaki toni, Avstro-Ogerska pa zahteva veliko bolj znatno zuižanje Nadejati se je vender, da se bodo ta nasprotja poravnala. * nanje države. "Potovanje srbskega k val ja Aleksandra v Rusijo, o katerem je bil poročal Dunajski dopis uik v „Novoje Vreinja", se oporeka iz Belega grada, ter se poudarja, da je ta vest neosnovana in je bila le prouzročena po napačnih informacijah. Tako vsaj se trdi v dobro poučeuih krofih. O Bisinavekovi kandldatuvi. Kakor se poroča v „Kolu. Zeitung", je knez Bismarck privatno dovolil, da ae postavi za kaudi data za državni zbor. O tem, ali bode sprejel mandat, izrekel pa se bode Se le tedaj, ko se bode dal konečno pregledati volilni izid. Tudi si pridrži drugo odločitev, ko ae bode videlo, kako bc hode sprejela njegova kandidatura. Revizija ustave zi kan' >n Tesinski v Švici sprejela se je, kakor ae poroča iz Belinzone, z 11.111 glasovi proti 10.?ahi '',j„piora zmagati. 'agala tudi v okolici Tr-' akor nisem dvomil niti Izdajatelj in odgovorni najmanje, navzlic nekaterim razburljivim poročilom. Kako neosnovana ao bila, pokazalo se je, in prav iz dna srca zakličem: Živeli vrli Slovenci Tržaške okolice, kateri so stali neomahljivi, kakor sive skale Krasa, ki jih obdajajo. Živela slovenska poštenost! Na Koroškem podlegli so sicer bratje naši Slovenci, a podlegli bo Častno ; spodbuja naj jih misel, da so storili svojo sveto dolžnost vsaj večinoma. Če bi jo bili storili vsi in povsod, zmaga bila bi gotova, kakor smo se je nadejali, in ki bi nas bila vse neizmerno obradovalu. Pa saj še ni v«eh dni j konec, tudi nad njimi zasijalo bode solnce, kakor je zasijalo nad nami, ki smo toliko let stokali pod pritiskom nasprotnikov. Štajerski Slovenci osvetlili so si tudi lice pred svetom. Da je mej narodom zavest uurodna prebujena, o tem nikdo ni dvomil, a tudi v mestnih sku pinah, poBebno v Celjski, napredovali bo lepo, in malo jim je mankalo do zmage. Prav ima za zdaj še podlegli poslanec te skupine, ako kliče: Bodočnost je naša! Tako je istina ! Da se to skoraj zgodi, v to pripomogla bode neumorna in vatrajna delavnost naša. Konečna zmaga mora biti naša! V to pomozi nam Bog! Ah as ver II. urad ne more ugajati, da bi se čisti dobiček nakla-njal mestni blagajnici. 5% na vodovodna doklada poniža naj se, valed dobička na 4%, ali Še manj. Mestni odbornik dr. Grego rič govori v jednakom zmislu. Njemu se zdi vodovod Ljubljanski samostalna naprava, s katero nema mestni zastop, oziroma magistrat, ničesar opraviti. Nikakor bi on ne mogel odobravati nasvetov vodovodnega ravnateljstva, in zahteva, da se njegovo protiglasovanje upiše v zapisnik. Mestni odbornik dr. Tavčar pa misli, da je vse današnje govoričenje prejšnjih gospodov govornikov zgolj le v zvezi s prihodnjimi mestnimi volitvami, hoče se pač kaj pokazati davkoplačevalcem. A v tem slučaji pravi dr. Tavčar, se mi močno dozdeva, da gre vse le za medvedovo kožo. Nihče Še ne \6, bode li kaj čistega dobička pri vodovodu ali ne. Če bi ga kaj bilo, potem občinski svet. vsak čas lahko denašuji nasvet razveljavi in bodo dobička potem deležne vse stranke, ki plačujejo vo-dovoduo priklado. Sedaj naj se nakloni mestni blagajnici, katera je zavezana plačati tudi vse nedostatke, ki bi utegnili nastati iz izgube, katera nikakor ni izključena. Poročevalec, mestni odbornik Hribar pravi, da je prečital mestni odbornik dr. Gregorič jako lep govor, koliko dobička bode baje dajal mestni vodovod. On nema ničesar proti temu, ako Be zniža vodovodna naklada ua 4, 3 ali do 2%. A treba je poštovati stvar, kakeršna je. Vodovod je mestno podjetje, isto tako kakor klavnica ali nova vojašnica, in ako ta podjetja ne neso obresti, no potem je treba mestni blagajnici plačati nedostatek. Načelo, katero se je naglašalo, naj bi se razdelil dobiček le mej nekatere davkoplačevalce ni pravilno. Nikakor ne gre, da bi se delil le onim, ki plačujejo že uekaj mesecev vodovodno naklado. Davkoplačevalci Ljubljanskega stolnega mesta so vsi jednaki, ista bremena nosijo, istih koristij ali plačil morajo biti deležni popolnoma jednako. „Posito sed non cou-ce8sou, da bi pa bili dohodki vodovoda res tako obilui, pa ima mestni zastop še emirom pravico, da prenaredi dotično določbo, katero je predložilo vodovodno ravnateljstvo. Pri glasovanji odkloni se predlog mestnega odbornika Prosenca, da bi bo dobiček zaračunil na račun vodovodne naklade, iu vsprejme se predlog združenih odsekov vodovodnega in upravnega, da se čisti dobiček izroči mestni blagajnici. Za Prosen-čev predlog glasovali so le trije odborniki. Mestni odbornik II ra.sk v poroča za vodovodno ravnateljstvo o naročbi rcservnega stroja za sesalno postajo v Klečah. V začetku svojega govora omenja, da mestna dvorana Še doslej nema uikake ventilacije, potem pa nasvetuje, naj ae naroči drugi parni stroj, reaervni kotel in pa sesalke za vodovod v Klečah Župan Grasselli opomni, da, ako ni ventilacije v mestui dvorani, naj se mestni odbornik Hraskv zahvali svojim tehniškim kolegam. Potem se odohre* predlogi in javna seja se sklene ob V« 10. uro zvečer. Domače stvari. — (Malo polemike). Iz Kranja se „Slovencu" brzojavlja, da je nesramna luž, kar smo v sobotni številki pisali, da so duhovniki še ob jednujati uri po noči agitovali od hiše do hiše. Izraz „nesramna laž" vračamo neporabljen „Slovencu", oziroma dotičniku v Kranji i u smo pripravljeni, kadar treba, s pričami d o k a z a t i, da je vse res, kar amo pisali. — Dalje si je „Slo-veučeva" gospoda iz prsta izsesala drugo luž. V notici „Gg. duhovnikom v Kamniške m okraj ul vrgla je svoj „anathema" na nekega slikarja Fr. Star (51 a, katerega mi, dokler dotične številke „Slo-venčove" nesmo čitali, niti po imenu nesmo poznali. Tudi ni res, da bi bil g. Stare" nam kdaj pisal in isto tako ne, da bi bil župnika v Dobu imenoval nemškutarja. Potrebno so nam je zdelo to konstatovati, blagovoljni čitatelj naj iz tega komentar napravi sam. — (Iz Tržiča) ima včerajšnji klerikalni dnevnik dolg dopiH, v katerem na vse možne načine skuša oprati svojo strauko. A vse je zaman. Izvedeli amo uainreč prav dobro, kaj se je v TržiČi godilo. Začetkoma bili so Nemci in nemškutarji proti kandidatu Globočniku. A goBpod župnik znal jih je pridobiti na svojo stran, sklenivši ž njimi kompromis: Ako Vi volite našega kandidata Glo- b o č n i k a, potem boderao tudi mi pri bodočih občinskih volitvah za Vas glasovali. Tako je pripovedoval gospod iz Tržiča tu v Ljubljani in mi smo pooblaščeni resnici na čast povedati tudi imena dotičnih gospodov prič. — (»Po volitvah".) Na včerajni uvodni Članek „Slovenčev" odgovorili bodemo v jutranji številki, ker nam danes nedostaje prostora. — (O n a s i I s t v u pri isterski volitvi) se poroča, da je prišla deputacija volilnih mož iz zahodne Istre k namestniku vitezu Rinaldi-ji ter se pritožila o nepravilnostih, ki so se godile pri tej volitvi. Namestnik je baje odgovoril, da je preverjen, da se volitev Vergottinija ne bode potrdila, kerjo po njegovem mnenji komisija zavrnila brez uzroka več hrvatskih volilnih mož. Na to se je izjavila deputacija, da se ne bode dalje pritoževala pri ministerstvu, kakor jo hotela storiti k prva. — (Hrvatsko akademiško društvo „Hrvatska" v Gradci) imenovalo je v zadnji svoji seji bivšega državnega poslanca dr. Dinka Vitezica svojim častnim članom. — (Tiskovna pravda.) Urednik „Kato-ličkega lista" v Zagrebu bil je obsojen v prvi instanci na globo 100 gkl , ker se je branil sprejeti neki popravek v list. V drugi instanci pa je bil oproščen, ker dotični popravek ni bil tako spisan, kakor ga zahteva tiskovni zakon, namreč ni imel znake popravljunja dejanj, kakor jih predpisuje § 16. tiskovnega zakona za Ogersko in Hrvatsko veljavnega. — (Ponarejalci bankovcev na Viči) Zadaje dni raznesla se je po Ljubljani in tudi drugod vest, da so v neki hiši na Viči zasledili in zasačili ponarejalce bankouvcev in zaplenili razno orodje, mej drugim tudi fotogratične stroje, da je zapletenih mnogo oseb tudi iz boljših krogov v to zadevo. Kakor smo poizvedeli na merodajnem mestu, in kolikor je preiskava doslej dognala, je vsa stvar močno pretirana Zapita je še le jedua oseba, ka tere pa nećemo imenovati, ker še ni vse gotovo o njej. Vse ostale pripovedke o stotakih, ki so se ponarejali in o mnogobrojni družbi ponarejalcev, so le roman, dokler se kai več ne dožene, ker ae je preiskava pričela le valed brezimne ovadbe. Rasen že zaprte išče se še druga oseba z Notranjskega, ki je zagrešila navadno, a veliko goljufijo, katere mrežo so raztegneue od Ljubljane baje do Godovica. — („ Po po t n i k"). Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" ima v 5. štev. nastopno vsebino: Čitanka — središče šolskemu pouku. (L. 11.) — Prihologično metodu na utrditev učne slike „Iznajdba knjigotiskarstva". (G. Majcen) — Priro-dopisni pouk v jeduorazrcdnicab. (H. Schreiner in J. Kopiivnik.) — Razdelitev učiteljskih plač ua Kranjskem. — Slovstvo. — Društveni vestnik. — Dopisi in druge vesti. — Natečaji. — (Gledališke predstave v Kamniku). Ni čitaluice na Slovenskem, ki bi tako pridno prirejala gledališke predstave, kakor čitalnica v Kamniku. Kamniška čitalnica goji dramatiko že več let tako uspešno in pridno, da jo moramo zelo pohvaliti. Ako se bode stvar tako razvijala, imeli bodo Kamničanjo redue gleduliške predntave. Kar nas posebno navdušuje pri tem, je to, da igralke in igralci sodelujejo brezplačno, in to znači mnogo. Kam nik ni velik, vender pa spravi jedenkrat dvajset, in če je treba, do trideset igralnih moči j na oder, in vse te moči se dobivajo iz meščanskih hiš. Preteklo nedeljo bila je zopet gledališka predstava; igrala se je narodna igraš petjem: Materin blagoslov. Predstava ee je vršila zelo gladko. Uloge so bilo točno proučene, nastopi pravilni in ansambli točno izvedeni. Naj zadoščuje, ako omenimo, da je sodelovalo 18 igralnih močij, in sicer gospiee: F. Dralkova, L Furlani, 11. Jašovčeva, A Klau-drova, F. Piletičeva, M. Stelotova, M Šlaknrjcva, A. Šlakarjeva, iu gospodje: A. Benkovič, J. Jašovee, A. Pir na t, J. Polak, J. Rotter, A. Še-ničar, G. Sla ban j a, F. Štele, J. Štele, J. Stare. Mi le želimo, da te moči ostanejo zveste čitalnici in da Kamničanom prirede de mnogo prijetnih zabav. — (Koncert v slovanski Čitalnici v Trstu) preteklo soboto se je izvršil prav sijajno. Žal, da nam je obširno poročilo došlo prepozno. Posebno odlikovale so se gospa Glaserjeva z izvistnu igro ua glasoviru, gospa StraBser-Če-hova z izbornim petjem, b katerim je očarala občinstvo in gospod Ž u rek, ki se je skazal izvrstnega violinista. Istotako bil je živahno odobravan dvoBpev iu dva zbora. Pokazalo bo je, da ima čitalnica mej svojimi člani prav izvrstne moči. Na glasoviru spremljal je vbo točke prav spretno g. J. Macak ml. Žal, da nam tesuoba prostora ne pripušča poročati obširneje. — (Slovnico slovenskega jezika za Nemce) spisal je naš rojak g. Karol Peč nik, unuk pokojnega, nepozabnega Antona Janezi ča. Ta nemški pisana slovnica ima namen, seznanjati Nemce, zlasti mej nami živeče obrtnike, trgovce in pa potovalce z našim jezikom, zato je pa tudi, kakor druge jednake inojezične slovnice bolj na kratko a jako praktično sestavljena, ima veliko vaj in pogovorov z ozirom na najnavaduiše vsakdanje potrebe. Dobro je tudi, da je povsod označen naglas Gosp. p pisatelj oziral se je tudi na razna narečja, pri tem pa je segal včaBih morda predaleč, ker jo poleg pristno slovenskih izrazov navajal tudi take, s katerimi se ne moremo spoprijazniti. Knjiga bode pa sicer dobro došla Prodaja jo knjigotržee in založnik A. Hartleben na Dunaji, naroča ae pa lahko tudi po vseh knjigotržnicah. Cena elegantno vezani knjigi 1 gld 10 kr. — (Toaleta. Nova u č n a m e t o d a o p r i-k rojevanji oblačil za dame). To je naslov knjigi, ki jo je za samopouk in za podlago pri šolskem pouku spisal in izdal g. Matija Kune, krojaški mojster v Ljubljani, pisatelj knjige nDie Zuschneidekuust" in „knjige krojastva". Ta knjiga, Opremljena s 6 tabelami, 40 izvirnimi uzorci in merilno tabelo, atane brošurana 3 gld. Ta cena nikakor ni pretirana, kajti pisatelj, ki je v tej stroki uprav ledino oral in se imel mnogo boriti glede dobrih slovenskih izrazov, ni štedil ne truda ne tioškov, da je podal našim damam navodilo, katero jim bode izvrstno služilo. Mi v tej zadevi nesmo strokovnjaki, a ocene, ki ss čitajo na platnicah o knjigi „Die Zustheidekunst" -o toli laskave, da smemo Slovenci biti ponosni, ker že imamo tako knjigo, kakeršne veB ostali Blovanski jug še nema, dasi je živo potrebna. — („Hrvatsko Primorje". Tega lepega, z mnogimi podobami okrašenega dela, izšel je pri L. Hartmanu v Zagrebu tretji zvezek (cena 40 kr.) OoiBani so v njem: Suhi Vrh i Pakleno. — Kuku-Ijansko jezero. — Draga. — Bakarski zaliev. — Jutro na moru. — Bakarne. — Gradnja i porinuće broda. — (Zdraviliški honorar.) II vatska zdravnika, dr. Matković in dr. Švrljuga, ki sta le-čila umrlega kardinala Miha lovića, dobila sta za vsako noč, kadar sta bila pri bolniku, 100 gld., a za dan 10 gld. Oni trije zdravniki, koji so pokojnika balzamovali, dobili so vsaki po 1000 gld. Vsega skupaj dobili so kardinalovi zdravniki lepo vsotico 12.000 gld. — (Novi sarkofag v Špljetskem muzeji). Špljctski muzej obogatil je te dui za velik lep sarkofag iz belega mramorja, kateri so našli blizu železniške postaje v Sohnu. Sarkofag in pokrov sta dobro ohranjena ter pripadata neznatnemu številu celih spomenikov Našlo se je v sarkofagu še mnogo druzib zanimivih stvarij iz zlata. — (Divjega mačka) ustrelil je te dni blizu neke vile v Zagrebu grof \'<>jkfly, in s cer izvan-reden eksemplar osobite lepote, ki je v lovakih krogih vzbudil upravo senzacijo. Klatil se je že več dni j . kolu hiš, kamor gu je bržkone prignal glad. — (Hranilno in posojilno društvo na Ptuj i) imelo jo leta 1890. prometa 887.58S gld. 79 Ur. Pristopilo je 530 zadružnikov, izstopilo pa 142, tako, da šteje 2527 udov, ki imajo v deleith 42.730 gld. 82 kr. Hranilnih ulog se je uložilo 234 800 gld. 32 kr., izplačalo pa 146.187 gld. 00 kr., iu je njih stanje koncem leta 181)0. h ka-pitalizovauimi obrestmi vred 366.914 gld. 16 kr. in 872 uložnikov. Novih posojil se je dalo 218.120 gld. — kr.; vrnilo pa 131.178 gld. 08 kr. tako, da je stanje danih posojil koncem leta 1800. 406 124 gld. 26 kr., posojila so dana 2514 zadružnikom. Na menjice je danih 2001 posojil vkup s 315.610 gld. 41 kr.; proti uknjižbi na zemljišča 80 posojil v znesku 28.391 gld. 85 kr.; ostala posojila so na osebni kredit proti zadolžuicam. Drugim posojilnicam je dala 1605 gld. posojil. Čistega dobička je 8.908 gld., iu bo je razdelil vsled sklepa občnega zbora tako-le: a) izplača se zadružnikom 5% dividenda ua uplačane deleže, to je 1.970 gld. 84 kr., b) odračuni in izplača se za načelstvo v smislu § 16, zadr. prav. 5% t. j. 445 gld. 40 ar., c) prepusti se ravnateljstvu za dobre namene 1.350 gld. 33 kr., d) ostanek čistega dobička, t. j. 5.142 gld. — kr , vkup 8908 gld. 57 kr. prideuo se k posebnemu rezervnemu fondu za izgube. Ker je znašal posebni reservol fond dne 1. janu-varja 1890 I. 13 376 gld. —kr. in ae mu je pridjal ostanek čistega dobička s 5.142 gld. — kr., znaša posebna reserva 18 518 gld. — kr., splošna reserva 6.482 gld. — kr. oba reservna fonda vkup 25.000 gld. — kr. V ravnateljstva so gg. : dr. I. Ploj, A. Jurca, dr. Fr. Jurto la, Tomaž Miki, M. Brenči č in F. UrbiiH. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 11. marca. Voda upada, nevarnosti ni več. Čakovec 11. marca. Na ogerski državni progi Oakovec-Ukot ustavil se je zaradi po-vodnji promet. Osebni promet vrši se tako, da potovalci na gotovem mestu izstopajo in se ukrcaj o v drug vlak. Beligrad 11. marca. „Narodni dnevnik" javlja: Kralj Aleksander pojde koncem oktobra v spremstvu Ristića in Pasiča v Pe-terburg, da bode prisoten pri srebrni poroki carja in carice. Ondu pride s knezom črnogorskim vkupe. Beligrad 11. marca. V skupščini predlagal liberalec Ribarac, da se opustita poslaništvi v Bukureštu in v Atenah ter izjavil, da je misel zjedineiija balkanskih narodov iluzija. Govornik pa je nasproti zahteval, da se ustanove novi konzulati v Stari Srbiji in Makedoniji. Berolin 1 i. marca. VVindhorst je obolel. Berolin 11. marca. Iz dobrega vira se čuje, da je cesar vsprejel ostavko Goss-lerjevo. Trst 12. marca. Trgovska zbornica izvolila zopet Stalitza. Gradec 12. marca. Pri ožji volitvi izvoljen profesor dr. Hofmaim pl. \Vellonhof s 3 57 glasovi. Vitez Carneri ostal z 296 glasovi v manjšini. Gradec 12. marca. V veleposestvu izvoljeni: Attems, Hackelberg, Sturgkh in Wurm-brand, Konservativna stranka se volitve ni udeležila. Dunaj 12. marca. Vsi člani škofovskih konferencij povabljeni danes na obed pri nadvojvodi Albrehtu. Dun i j 12. marca. Na klinikah profesorjev Weinlechner, Redtenbacher, Scholz in Schrottor ustavili so cepljenje s „kochin*-om (Kochovo mezgo). Berolin 12. marca. Windhorstu, ki je obolel za vnetjem plač, obrnilo se je danes zjutraj na bolje. Iz nevarnosti pa še ni. Cesar -pripeljal se je pred stanovanje in osebno upra-šal, kako se bolnik počuti. MonakOVO 12. marca. Ruski poslanik prinesel princu regentu povodom rojstnega dne red sv. Andreja. Razne vesti. * (Petdesetletnico) svojega delovanja kot glasbeni skladatelj praznoval je te dni na Dunaji znani operetni komponist Franc pl. Suppe Priljubljenemu skladatelju pripravile so se pri tej priliki razne ovacije. Kakor znano je Suppe rodom Dalmatinec, a žalibog za slovansko umetnost izgubljen. * (Telefonska zveza mej Parizom in Londoeom) bode v kratkem gotova. Dne 3. t. m. začeli so polagati kabel iu mislijo ga izgotoviti najkasneje do 15. t. m. * (General Boulanger,) nekdanji ljubljenec Francozov v obče in Parižank napose, se je baje močno postaral Oči se mu neki nič več tako ne svetijo, kakor še pred dvema letoma. Brada, ki jo je nekoč nosil a V Ilenrv IV., je zdaj daljša in siva. Sploh kaže vsa zunanjost hirajočega starca. — Tako poročajo francoske novine iz Uruselja, kamor je bil te dni prišel Boulanger, zvedavim Čita-teljicara svojim. Da je pa poročilo pikantneje, navajajo, da je ta postarni, prhljavi mož imel v Bruselj« tajui shod z neko — mlado, lepo ženo. * (Nov papir). Kakor poroča belgijski poslanik iz Meksike, začeli ao ondu izdelovati papir iz vlaknic „Jokolinovihu, to je neke rastline, ki v' Ameriki v veliki množini divje raste. Iz teh vlaknic narejeni papir je baje" jako lep, trden in gladek, ter utegne ta izumitev močno uplivuti na način dosedanje tabrikacijo. Naši tako imenovani t-u n jar j i te novice gotovo no bodo veseli. * (0troška kolera pri P o ž u n u). V ob-Po2uoa v občini Pald razsaja otroška kolera (cholera infantlum). Da se ne razširi dalje, zaprle so se šole. zasuli vodnjaki in se delijo zdravila mej ljudi. Če je res kar se pripoveduje, umrje okolu 70 odstotkov vseh zbolelih. * (Vožnja za stavo.) Ruski konjiški častnik grof Leor.id Enackv stavil je za 20.000 rubljev, da se pripelje z vozom iz Samare ob Volgi v Pariz. S svojo trojko dospel je te dni v Moguncijo, od koder ima še 15 dni do Pariza. * (Nesreča). Minoli teden zgodiia se je v Št Gothardskem predoru grozna nesreča. Konduk ter pal je bil sredi predora z vlaka iu sicer tako nesrečno, da so mu kolesa šla bil preko vratu in je mož takoj umrl. Iz Goscbenena odpeljali so se takoj trije možje di poiščejo ostanke kondukterjeve, a predno so še do njih prišli, pridrvil je z nasprotne strani (z Airola) brzovlak in vse tri povozil. * (Nesreča na parobrodu.) V Suresueru blizu Pariza razl^tel se je kotel malega parobroda, uničil ladjo, ter mtišimsta in nekega dečka vrgel 50 metrov daleč. Seveda sta bila oba uprav razkosana. Na srečo fo bili potovala, z večine izletniki iz Pariza, nekaj hipov poprej Btopili na kopno in tako utekli grozni usod1. Poslano. SI. uredništvu „Slovenca" v Ljubljani. Vi pišete („Slov.B št. 55): „Narod očita tudi konservativcem, da so se poleg nemškutarjev združili tudi z vlado. V tem oziru bi pač svetovali „Narodnvim" gospodom, da bi bili nekoliko bolj previdni, kajti znano jim bo morda prav natanko, da dr. Majaron ui samo pri centralnem volilnem odboru iu pri volilcih napovedal svojo kandidaturo, ampak tudi na nekem drugem mestu, in da ima zato „Narodova" stranka najmanj vzroka očitati konservativcem, da so se združili z vlado ob tej volitvi." Pozivam Vas, da govorite bolj j as u o, da spravite vse na dan, knr v tem pogledu o meni veste, da utemeljite novo sumničeuje, katero zvito in mej vrstami zoper mene izražate! V Ljubljani, dne 10. marcija 1891. 1>r. Danilo Majaron. IMccoli-jeva esenca za želodec jo želodec krepčujoče, razmejujoče, zlato žilo (hemoroide) In gliste odpravljajoče zdravilno sredstvo. Steklenica 10 kr. 2 (80-10) Meteorologično poročilo. iJVBlJlISEI IW ] sjtoii ! B xn VM leto £lil : 10. marcija: Ana Kuiner, kuharcu, 70 let, Frančiškansko ulice St. 12, za osiahljenjem. — Miha Kapft, kro-šnjar, 34 let, Kravja dolin* St. 7, bi jetiko. — Ki.za Ž*n, mesarjeva hči, I ©te, Kolodvorske ulico st. '28, ?» Cro-iipiiu. 11. marcija: Ana Pire, posoBtniknva iena, 40 let, Kolesijske ulice St. 2, za jetiko. — Franc Cerne, strojo-vodjev sin, 2 leti, Kesljeva cesta št. 27, za menliigitom. v d ei e I ni bo t n I e i: 10. marcija: Marija Pe*dirl bajtarjeva hči, 16 let,/a jetiko. 'JTrzii«- cene v fl, jiil>l jasts dne 11. marca t. I. PVliir •, hktl. Ko*, Ječmen, „ 0 'es, , Ajda, a PlOHO, „ Koruza, „ Krompir, , Leća, „ Grah, . Fižol, MhhIo, Mast, Speli tri Aon /I. Lr t; 69 B 3G 4 (JO :i 2.r> r>3< A 45 D 50 8 N 10 10 9 rfgr. . — Speli povoj on, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , Mleko, liter . . . . Goveje meso, km*. Tolećje „ , Svinjsko , „ K ostrimo vo , , Pišaneo...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ . . . Drva trdH, 4 Qiuetr. . mehka, 4 . «1. kr j— e t — 70. — 2-b — 8 liO — — *;u i'—140 — <0 — 2:>, 1 i) G a trii 6 H0' 480 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 7. zjutraj. 7268 mm. 2. popol. j 72">() mm. 9. zvečer 1 7237 mm. Temperatura 44° C 8 8° C 6 4° C Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. si. jzh. si. vzh. si. vzh. jasno I obl. 0 00 mm. obl. - gld. Srednja temperatura 6*5°, za 3-7" nad normalom. X>u.i}.aoj3l£Si borza dnć 12. marca t. 1. llzvirno telegrafično porrčilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 92 20 Srebrna renta.....„ 92 20 Zlata renta......, 110 30 5°/0 marčna routa .... „ 101 95 Akcije narodne bnnke „ 98S — Kreditne akcije.....„ 308 50 London........ „ '1495 Srebro........„ --*— »»pol......... , 912'/, C. kr. cekini .... . , •■> 41 Neii':in'v« r|«'iio Mr4'4lMtvo proll kwNl|li, /IiiniI pri i»i■» i»ol«-/.iiili. skrofcl|iilh Mala steklenica so ki-., dvojna steklenim 90 kr. Iiei-«ens:. o .< lit- vo olj« !■ Ullovili |«-t«*r v trioglatih sttikliMiicab 1 «lI «•<»«* t u oru Ir^n 11. I I I o i ♦ z GO L. Luser-jev obliž ža turiste. m- Veliko priznalnili pisem jt- na na orled v (.otioo iti h Uro n pli VSJjb&ti tmdcUo proti Kurjim i. fesom. Anl>4'Et- l.u jod- S^L^ plutih, petah lil y/Z*s§r ^> diugim trdim ** sv praskom y ^ kože. J*šjfo y+*+%rL Schwenk-a lekarna nab. >v ^^v^*^^ PrlatfiU samo, če imata DSVOd ln <^^r oblll varstveno znamko ln poapls, r ^P^> ki ju tu zruvon; torej nuj bo pnzi 4r^^ *B''rno vse manJ vredne ponaredce. Pristnega imajo v l.|ul>-Kiuii ,1. .S\voboda, V. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. (jJrečfl; v ICu«lollo\4'in S. pl, Sbulovič, F. Ilaik«; v Ha m u i k u J. Močnik ; v < elot «i A. Egj^er, W. 'riuinnvvald, J. liirnhu-cber; v llresult A. Aicb-inger-, v Tr^n na Ko-roAkem) (.!. Mennor; v lt«-l jiiku F. Scholz, Dr. E. kumpl'; v Uurlel G. U. Pontoni-, v WolffW-bergo A. lluth; v Hra-nji K. Šavoik; v It»«l-K«»ul C. E Audrien; v l«lrf|i Josip VVartn; v Ku«lovl|lel A. RobU-k; v CelJI J. Kupferachmid Izdajatelj Id odgovorni urednik: Josip N o 11 i. l.uBtniiui in tisk „Narodno Tibkarne'