Poštni urad 9020 Cetovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt VESTNIK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNtK XLH. CELOVEC, PETEK 17. APRIL 1987 ŠTEV. 16 (2323) tijnve med obiskom ministrice in pouk so poviročiie inskrbijenos! in ogoičenie Obisk ministrice za pouk dr. Hilde Hawlicek prejšnji teden na Koroš-m, o katerem smo obširno poročali že v zadnji številki, je zaradi nekaj izjav, ki jih je bilo ob tej priložnosti slišati od nje same in tudi od deželnega glavarja Wagnerja, predvsem med neposredno prizadeto slovensko narodno skupnostjo povzročil novo zaskrbljenost in upravičeno ogorčenje. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je v tej zvezi poudaril, da za koroške Slovence ostajajo slej ko prej merodajna zagotovila kanclerja Vranitz- kega, da mora priti v vprašanju dvojezičnega šolstva do sporazumne rešitve, pri kateri morajo Slovenci enakopravno sodelovati. Tudi ministrica Hawlicek je pri februarskem razgovoru s predstavniki koroških Slovencev jasno izjavila, da bo zvezna komisija obravnavala vse predloge in modele ter na podlagi le-teh izdelala svoj predlog za izboljšanje pouka za vse otroke. Med obiskom na Koroškem je ministrica imela priložnost spoznati koroško stvarnost, je menil Sturm: SPI k šoiskemu vprašanju: IaMevnmo rešitev v prid snorarumevnnju med ohemn neredoma nn Koroškem V smislu sklepa zadnjega občnega zbora Slovenske prosvetne zveze je Upravni odbor SPZ k vprašanju dvojezičnega šolstva na dvojezičnem ozemlju Koroške sprejel naslednjo resolucijo: Zaskrbljeni ugotavljamo, da vse v deželnem zboru zastopane stranke na Koroškem trdovratno vztrajajo s svojim tako imenovanim pedagoškim modelom na ločitvi šoloobveznih otrok po narodnostnih kriterijih. Ta ločitveni model je v diametralnem nasprotju s strokovnimi in pedagoškimi dognanji bikulturne vzgoje in preprečuje vsakršno sožitje v šoli. Ves model pa je tudi v hudem nasprotju z novim učnim načrtom avstrijske šole, ki socialno učenje vključuje kot integrativen del v celotno strukturo učnega procesa. Slovenska prosvetna zveza v Uelovcu si prizadeva, da bi s kulturnim sodelovanjem s sosednim narodom v deželi zbliževala nemško- in slovenskogovore-če, vendar tudi pri tem ugotavlja, da tisti, ki zahtevajo ločevanje v šolah, nastopajo tudi proti kulturni izmenjavi v deželi. Načrtom za ločitveni šolski model koroškega deželnega zbora botruje nacionalistična politika, zato apeliramo na komisijo pri zveznem ministrstvu za pouk, umetnost in šport na Dunaju, da poišče sprejemljivo rešitev na podlagi strokovno in pedagoško zasnovanih predlogov za ohranitev in izboljšanje dvojezičnega pouka na dvojezičnem ozemlju južne Koroške. Apeliramo na odgovorne činitelje v deželi in državi, da se predlogi koroških Slovencev utemeljeni s pomočjo Univerze za izobraževalne vede v Celovcu v komisiji pri ministrstvu za pouk, umetnost in šport na Dunaju upoštevajo kot izhodišče za strokovno zasnovano rešitev dvojezičnega šolstva v prid sporazumevanju med obema narodoma na Koroškem. deželni glavar in šolska oblast sta ji na primeru dveh šol prikazala ločevalni model, v Bilčovsu pa je ministrica v razgovoru s starši in učitelji lahko spoznala drugo plat, namreč željo ljudi, ki hočejo skupno šolo sožitja in sodelovanja brez ločevanja. „Zato smo z začudenjem prebrali v tisku njene izjave, da bolj ali manj sprejema koroški pedagoški model. Očitno je deželni glavar izvajal nanjo tak pritisk, da je pač izjavila to, kar uradna Koroška rada sliši." V smislu konstruktivnega nadaljnjega dela zvezne ekspertne komisije upamo, je dejal tajnik ZSO, da se je ministrica Hawlicek po vrnitvi na Dunaj spet povrnila k svojemu stališču, da mora namreč zvezna komisija priti do rešitve brez veta s katerekoli strani - na podlagi strokovnih pedagoških argumentov. Osrednji tajnik NSKS Franc W e d e n i g je izrazil razočaranje, da se ministrica po obisku komaj dveh šol na Koroškem zdaj zavzema za ločevalni model koroške pedagoške komisije in da je ..prevzela linijo koroškega Heimatdiensta". Potemtakem prejšnje trditve ministrice, da si prizadeva za skupno rešitev ob upoštevanju koroških Slovencev in v sodelovanju z njimi, niso več verodostojne, je dejal Wedenig in dodal, da je ministrica s tem svojim stališčem že vnaprej določila tudi rezultat posvetovanj zvezne strokovne komsije. Prav tako se je v tem vprašanju izjavil predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Fric K u-m e r, ki je med drugim dejal: „Zelo smo ogorčeni, da za ministrico za pouk ne veljajo več pedagoški argumenti, temveč izključno volilno-tak-tični, saj je znano, da bodo kmalu spet deželnozborske volitve." - MESECA MAJA BO SPET VPtSOVANJE ŠOLARJEV: - * Pos!užite se svoje pravice - * n prijavite svoje otroke k dvojezičnemu pouku n „0hii" hrani svojo samostojnost PBEBEBtTE na strani 2 Pogovor z vodjo manjšinskega šolskega oddelka dr. Inzkom 3 SPD „Dobrač" na Brnci: Premiera komedije ..Nenavaden dogodek" 4 Seja Kmetijske zbornice 5 Zadružno pismo 6 Bralci o šolstvu 8 Nogometni pokal: SAK igra jutri v Šentvidu Bralcem in prijateljem našega lista želimo prijetne velikonočne praznike! Slovenski vestnik uredništvo /n uprava Bcljaška tovarna celuloze je kljub ogromnim subvencijam iz javnih sredstev (govora je o več kot 600 milijonih šilingov!) menda slej ko prej v hudih gospodarskih težavah. Kako resen je njen položaj, kaže že dejstvo, da se z zadevo bavi poseben odbor deželnega zbora, katerega člani so v ponedeljek svojo „sejo" celo premestili v tovarno samo. Po ..zaslugi" Haiderja, ki je zaupne informacije spet enkrat izkoristil v javnosti, pa je bilo z beljaško tovarno povezano tudi vprašanje tovarne „Obir" na Reberci. Med drugim je bila v tisku objavljena vest, ki govori o morebitni udeležbi tovarne „Obir" pri beljaškem podjetju oz. celo o možnosti združitve obeh tovarn. Tako vodstvo kot tudi zastopstvo delojemalcev tovarne „Obir" sta take vesti odločno zavrnila ter poudarila samostojnost podjetja. Med drugim je bilo opozorjeno, da so strokovnjaki tovarne „Obir" s pomočjo pristojnih in mednarodnih priznanih ustanov izdelali načrte, po katerih naj bi tovarna rešila pereča vprašanja onesnaževanja okolja. Po teh načrtih, ki so bili posredovani pristojnim dejavnikom v občini, okraju in deželi, je zagotovljen nadaljnji obstoj tovarne na Reberci. Zato poročila, ki spravljajo tovarno „Obir" v zvezo s težavami beljaškega podjetja, odločno zavračajo in poudarjajo, da ni razumljivo niti pošteno, če brez tovarne „Obir" razpravljajo o njeni udeležbi pri beljaškem podjetju in hočejo manipulirati z njenimi odjemalci, njenim kapitalom in tehničnim znanjem. S strani tovarne „Obir" je bilo posebej poudarjeno, da je podjetje na Reberci v zadnjih letih dobro gospodarilo in pri tem vložilo velika sredstva v modernizacijo obratovanja, zato upravičeno pričakujejo, da bo tovarna pri reševanju vprašanj okolja deležna ustrezne podpore s strani dežele in države, da bodo zagotovljena delovna mesta v območju, katerega prebivalstvo bi bilo sicer izpostavljeno nevarnosti gospodarskega in kulturnega poloma. Zveza koroških partizanov vabi na spominsko svečanost ob obietnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta ki bo v nedeljo 26. aprila 1987 ob 11. uri pri spomeniku padlim borcem in žrtvam fašizma na pokopališču v Železni Kapli. Na sporedu bodo: polaganje vencev, govor in pevski nastop. Z udeležbo na svečanosti počastimo spomin na vse tiste, ki so se borili in se žrtvovali v boju proti nacifašizmu - za svet miru, svobode in enakopravnega sožitja! Odbor Ar/o /e po J prilisAoiH? /V;; vsa naša previdna m vznenar-y'ena vprašanja, če morda na kafer; Izmed šol že preizkušajo koroški pedagoški model, smo v zadnjik meseci/; d o Inv a 11 pomirjajoče - če ne zasmehujoče odgovore. Po kljuk ;emn nismo verjeli vsem zatrjevanjem. Ob uradnem obisku ministrice za pouk, dr. Hilde Hau llcek, pa smo Iz poluradne „Kdrnfner Tageszelfung, KTZ" Izvedeli, da so ji na ljudski šoli v Žlkpolja/; „v praksi" ponazorili pouk koroškega pedagoškega modela. .Sam glavni urednik je to napisal. Hako neki so mogli prikazati pedagoški model v praksi, če ga niso že dalj časa prej preizkušali, javnosti po to zatajeval;? IVeglede na dejstvo, da celotne razsežnosti pedagoškega modela tudi najbolj brihtni ministrici n; mogoče prikazati v en; ali dveh urah, se na tem primeru vid; never- jetno zavajanje javnosti. Dvojna Igra. Dva dni zatem smo v Istem časopisu bral; pod naslovom „Hnfer Druck" hude očitke slovenskim /MMkcloMttr-jem", katerih se južnokorošk; učitelj; bo/j bojijo kot lastnih predstojnikov." Menda je nekdo poklical učitelje, k; so bil; aktivni pr; obisku ministrice, naj bi dajali Izjave, k; b; omajale Izjave dr. Haudlckove. Zgleda, da pr; tem nekdo ni čisto prepričan v slepo poslušnost vseh učiteljev, sicer bi sl ne Izmišlja/ „sfrahu učiteljev pred slovenskim; junkclo-narjl", kajti kdor pozna koroško šolsko resničnost, ve, da se /e v Izjemnih primerih kdo upa zoperstavljati šolski oblasti. Povrh tega; kdo je v tej deželi pod pritiskom? Večina? strašni Bo „BorošBa IV" tudi siovenska? ORF pod vodstvom svojega novega ..generala" Podgorskega pripravlja nov razpored svojih oddaj. V tem okviru naj bi začeli uresničevati tudi regionalizacijo na področju televizije. KTZ je zadnjo soboto že zmagoslavno poročala, daje dvojici Podgorski-Metelko (koroški zastopnik v kuratoriju ORF Siegbert Metelko je trenutno predsednik tega foruma-op. ured.) v nekaj mesecih uspelo uresničiti, o čemer se je v Bacherjevi dobi samo govorilo. Po tem poročilu bo Koroška dobila svojo „!astno TV", ki bo v prvi fazi tedensko izdelala in oddajala 75 minut več lastnega sporeda, namenjenega „eksklu-zivno" Koroški in Korošcem. Skupaj s Štajersko, s katero si lokalne oddaje že doslej deli, bo Koroška po novem razporedu dnevno oddajala četrturni spored, ki ga bo mogoče sprejemati samo v teh dveh deželah. Po zaključeni regionalizaciji bodo imeli deželni oddajniki letno 505 dodatnih ur lastnih sporedov. Stroški za uresničitev teh načrtov so predvideni v višini 174 milijo- nov šilingov. Napovedi so brez dvoma razveseljive in zahteve po čim večjem upoštevanju lokalnih potreb enako upravičene tudi na področju televizije, kakor velja to za področje radia, kjer je bila regionalizacija v veliki meri uresničena že pred daljšim časom. Seveda pa je v tej zvezi treba vprašati, ali bo na „koroški TV" prostora in časa tudi za slovenske oddaje? Ali bodo v okviru napovedanih sprememb in novosti upoštevali tudi tozadevne želje in zahteve koroških Slovencev, ki so upravičene še toliko bolj, ker doslej za naše potrebe na avstrijski TV niso pokazali niti najmanjšega razumevanja! Celo na naše najbolj skromne predloge je bil odgovor vedno negativen: glede pristojnosti ping-pong med vlado in vodstvom ORF ter odklonitev s formalističnimi argumenti. Zato upamo in pričakujemo, da bo vsaj pri načrtovani regionalizaciji upoštevano ustavno zajamčeno načelo enakopravnosti tudi za narodne manjšine! Vodja manjšinskega oddelka dr. Valentin !nzko: K odločanju o dvojezičnem šolstvu je treba pritegniti osrednji organizaciji Novo vodstvo KSŠŠD pri ZSO * Novo vodstvo Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju, izvoljeno na nedavnem občnem zboru, je bito v ponedeijek na predstavitvenem obisku pri Zvezi stovenskih organizacij na Koroškem. Na sedežu ZSO je predstavnike dunajskih študentov sprejet tajnik dr. Marjan Sturm. V datjšem razgovoru, kije potekat v konstruktivnem vzdušju, so obravnavati predvsem aktuatna vprašanja kot so šotstvo, sosveti in podobno. Študentje so se zanimati tudi za gospodarska vprašanja in žeteti informacije ztasti o trenutnih dogodkih okoti Posojitnice v Borovljah. S svoje strani pa so tajnika ZSO seznaniti o svoji dejavnosti in mu fotmačiti akcije, kijih načrtujejo za btižnjo bodočnost. K!jub poskusom discipliniranja s strani partijskega vodstva: Socialistična mladina za dosledno dvojezičnost! „Modet koroške pedagoške komisije ustreza intencijam KHD-ja. Skupno dvojezično tjudsko šoto hočejo nadomestiti s tako šotsko reformo, ki nasprotuje vsakršnim dognanjem napredne pedagogike, mednarodnim izkušnjam ter konstruktivnemu sožitju obeh narodnih skupin". Tako se začenja resotueija Sociatistične mtadine na Koroškem, ki so jo sprejeti mtadi sociatisti na svojem dežetnem kongresu v soboto. V tej situaciji zahteva Sociatistična mtadina zavestno dvojezičnost od otroškega vrtca naprej, dvojezični razred v tjudski šoti na Pedagoški akademiji, tako da bi bodočim dvojezičnim učitetjem omogočiti tudi botjšo izobrazbo. Sociatistični mtadinci pa zahtevajo tudi šotske poskuse kot citj izbotjšanja dvojezičnega pouka ter učni princip ..potitične izobrazbe", ki bi mora) s posebnimi težišči (npr. zaščita manjšin, antifašizem,...) biti na vseh šotah uresničen v smistu interkutturnega učenja, tako da bi se znanje in zavest o jeziku, kutturi in zgodovini koroških Stovencev utrdita. - V drugi resotuciji pa zahtevajo sociatistični mtadinci od funkcionarjev SPO, da ne morejo imeti dvojnega čtanstva, se pravi da naj ne bi bito mogoče, daje funkcionar SPO tudi čtan protimanj-šinskih organizacij, npr. KHD-ja. SV: Ministrica za pouk, dr. Hawti-cek, je včeraj izjavita, da je mode) koroške pedagoške komisije zanjo v bistvu sprejemtjiv, ker da ni točitveni modet. Se s to oceno strinjate? Inzko: Ni mi znano, v kakšni povezavi je gospa ministrica dr. Hitde Hawhcek označita modet koroške pedagoške komisije kot zanjo v bistvu sprejemtjiv, in da ta modet zanjo tudi ni točitveni modet. To pa zaradi tega ne, ker kot vodja manjšinskega šot-skega oddetka pri Dežetnem šotskem svetu za Koroško nisem bit vktjučen v spremstvo tistih zastopnikov dežetne šotske obtasti, ki so gospo ministrico spremtjati v sredo, 8. aprila t. ]., na dvojezične šote. Tako so mi znane njene izjave te iz časopisja in radia. Ni moj namen, da bi otepševat izjave gospe ministrice, ki so povzročite v vrstah koroških Stovencev gotova razočaranja. Dejat bi te, da je bito iz izjav, ki jih je podajata gospa ministrica Hawticek razvidno tudi dejstvo, da od komisije ekspertov za reševanje dvojezičnega šolstva pri prosvetnem ministrstvu veliko pričakuje; To je bita morda med obiskom gospe ministrice na Koroškem politično najtehtnejša izjava, ki vzbuja gotova upanja in pričakovanja. Je pa razumljivo, daje modet koroške pedagoške komisije tako po strukturi kot po duhu točitveni modet, o tem ni dvoma. SV: Sodetovati ste tudi v prejšnji zvezni komisiji, ki je izdeiata svoj predtog. Ministrica pravi, da so med dežetnim modetom in omenjenim modetom zvezne pedagoške komisije te minimatne raztike, ne pa vsebinske. Kaj menite k temu? Inzko: To izjavo gospe ministrice morem razumeti te tako, da vidi kot ^ jedro modeta koroške pedagoške komisije in zvezne pedagoške komisije uvedbo drugega učitelja ati asi-stenčnega učitetja za dotočen čas pouka. Ministnca vidi pri obeh modetih v dodatnem učitelju pri pouku večje možnosti za napredek učencev. Raztika med obema modetoma pa je vendar žeto velika. Medtem, ko predlaga zvezna komisija modet z asi-stenčnim, torej dodatnim učiteljem, kot šolski poskus, ki bi ga bito treba šete docela preveriti v praksi, je bito predvideno, da bi mode) koroške pedagoške komisije vpeljati že z začetkom prihodnjega teta. Oba modeta predvidevata v dvojezičnih razredih dodatnega učitetja. Stišati smo o 80 do 120učitetjih. Medtem, ko je v zaključnem poročitu koroške pedagoške komisije rečeno, da bodo to predvsem enojezični učitelji, predvideva modet zvezne pedagoške komisije izktjučno le dvojezično usposobljene učitelje oziroma učitelje, ki obvladajo tudi slovenski jezik. Mode) koroške pedagoške komisije predvideva v določenih primerih potno točitev k dvojezičnemu pouku prijavtjenih in neprijavtjenih otrok, v primerih, kjer pa je manj kot sedem učencev prijavtjenih k dvojezičnemu pouku, pa točen pouk za t4 ur tedensko. Te ločitve modet zvezne pedagoške komisije ne vsebuje. Asistenčni učite tj ostane 12 ur z razrednim učitetjem v enem in istem razredu. Obe skupini učencev ostaneta torej v skupnem prostoru. Medtem, ko so koroški Slovenci modet z asistenčnim učitetjem, o katerem je predvideno, da ga preverijo šolniki in strokovnjaki najprej prek šotskih poskusov, oceniti pozitivno, odklanjajo iz znanih razlogov koroški pedagoški modet. Še na eno raztiko med obema modetoma bi hotel opozoriti. Tako Karptner Heimatdienst kot Svobodnjaška stranka pozdravljata rezultate koroške pedagoške komisije, koroški Stovenci jih odktanjajo. Odktanjata pa Kiirntner Heimatdienst in Svo- bodnjaška stranka modet zvezne pedagoške komisije, v očeh koroških Stovencev pa je ocena pozitivna. SV: Zadnje dni je govora tudi o tem, ati naj Stovenci v razpravi o bodoči ureditvi dvojezičnega šotstva samo sodetujejo, ati pa je sprememba možna te ob sogtašanju stovenskega živtja. Wagner in Havvtickova se omejujeta samo na „možnost sodeto-vanja". Ati taka omejitev ne utegne biti tudi prejudic za pogajanja v novi zvezni komisiji, katere čtan ste tudi vi! Inzko: Kulturna in politična zgodovina stovenskega naroda je prepričtjiv dokaz vktjučevanja koroških Slovencev v prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika in slovenske kulture. Zato je za nas samoumevno, da se bomo postužiti tudi v sedanjem razvoju diskusije o manjšinskem šolstvu vseh možnosti sooblikovanja, soreše-vanja in soodločanja, kjerkoli nam Strokovni nadzornik dv. sv. dr. Vatentin tnzko je vodja manjšinskega šotskega oddetka pri Dežetnem šotskem svetu za Koroško (oddelek VH). bosta dežeta in država to omogočiti, in to negtede na to. da žetijo nekateri že sedaj pomen pred kratkim ustanovljene komisije strokovnjakov na Dunaju omatovaževati. Ob zastopnikih cetovške univerze bomo prispevati koroški Stovenci v komisiji vse, kar je te možno, za čim botjšo rešitev vprašanj dvojezičnega šotstva. Te votje do sodetovanja, do iskanja skupnih rešitev nam nihče ne more vzeti. V komisiji ekspertov moramo soustvarjati čim botjše pogoje za dobre odločitve na pohtični ravni. Sedaj smo v komisiji, sedaj moramo železo kovati, sedaj imamo možnost si utirati z argumenti pot v smeri proč od ideologije točevanja do predtogov s perspektivami tudi za koroške Sto-vence. SV: Kake perspektive za pozitivno razpravo v zvezni komisiji ekspertov za obravnavo dvojezičnega šotstva pa sptoh vidite ob potarizaciji mnenj: na eni strani vztrajajo koroške dežetno-zborske stranke pri koroškem modetu - tudi ministrica seje v bistvu že opredetita v to smer -, na drugi strani pa so znane izjave kancterja Vranitzkega („nobene spremembe brez sogtasja Stovencev") ati ministra Neisserja („v ministrskem svetu bi gtasovat proti koroškemu modetu")? tnzko: Izidi prvega zasedanja zvezne komisije so biti gotovo pozitivni. Prišto je do stedečih sktepov: Čtanom komisije naj bodo na razpotago za razpravtjanja vsi modeti, vsi predtogi s konkretnimi predstavami za morebitne rešitve. Prosvetno ministrstvo bo poskrbeto, da bodo vsi čtani pred naslednjim zasedanjem 22. aprila dobiti napovedano gradivo. S tem je dana možnost za gtobatno diskusijo o dvojezičnem šotstvu. Pri nastednjem zasedanju bodo sodetovati kot stalni čtani komisije tudi zastopniki cetovške univerze, kar bo razpravo močno obogatilo. Pogoji za resne razprave so dani predvsem tudi spričo strokovnjakov prosvetnega ministrstva in urada zveznega kancterja, ki žetijo skupne rešitve, s katerimi bi mogii soglašati tudi koroški Stovenci. SV: Diskusija teče tudi o očitkih proti ravnateiju ijudske šoie v Žitari vasi. Okrajni nadzornik za sioven-ščino Wiegeie je izjavi), da on ni avtor tega deta „Deiovnega poročita dežet-nega šotskega sveta", postovodeči predsednik dežetnega šotskega sveta Kircher pa spet pravi, da je Wiegete avtor tega neutemetjenega oziroma nepreverjenega napada. Ati tahko vi pojasnite, kdo ima zdaj res prav? Inzko: Ob začetku šotskega teta 1986/87 mi je postovodeči predsednik Dežetnega šotskega sveta sporočit, da ne bom več imenovan za vodjo manjšinskega šotskega oddetka. Rok funkcije je bit omejen v dekretu z 31. julijem 1986. Postovodeči predsednik Dežetnega šotskega sveta je dat nadzorniku Wiegeleju in meni navodilo, naj vsak na svojem področju vršiva svoje deto. Dejat je, da do imenovanja vodje zaenkrat ne bo prišto. V času, ko je nadzornik Franc Wiegete oddat svoje poročilo kot okrajni šolski nadzornik za objavo v letnem poročitu Dežetnega šotskega sveta, torej nisem bit vodja manjšinskega šotskega oddetka. Bil sem šete meseca novembra 1986 ponovno imenovan, in sicer z veljavnostjo za nazaj od t. avgusta 1986. Zato mi ni znano besedito, ki ga je nadzornik Wiegete oddat. V osporavanem tetnem poročitu Dežetnega šotskega sveta odgovarjam v potni meri te za področje srednjega in višjega manjšinskega šotstva. Mnenja sem, da je v interesu Dežetnega šotskega sveta, da se stvari čim prej pojasnijo. SV: S strani Dežetnega šotskega sveta oziroma okrajnega nadzornika za stovenščino na tjudskih šotah še ni bito stišati nikakršne izjave v podkrepitev tega napada oziroma v rehabiti-tacijo prizadetega. Ati tako zadržanje odgovornih ne podpira v bistvu tudi gonje proti dvojezičnim učitetjem nasptoh? tnzko: Postovodeči predsednik Dežetnega šotskega sveta, ravnatetj Kircher, je napovedat v intervjuju za Slovenski vestnik tozadevne korake. V interesu vseh prizadetih je, da se stvari razčistijo. Na vprašanja, ki se tičejo nadzornika Wiegeteja, ne bom odgovarjat. V zvezi s šoto v Žitari vasi in ravnatetjem Kukovico pa sem v Dežetnem šotskem svetu kot v javnosti podajat vedno stvarna, pozitivna mnenja. SV: Uradni potitiki v razpravi o dvojezičnem šotstvu in manjšinskem vprašanju nasptoh vedno spet skušajo izigravati koroške Stovence enega proti drugemu. Eden takih očitkov je tudi ta, da osrednji organizaciji menda nista tegitimni zastopnici koroških Stovencev. Kaj menite o tem očitku, oziroma kako vtogo pripisujete vi osrednjima organizacijama v aktuatni razpravi o manjšinskem šotstvu? Inzko: Osrednji organizaciji, Narodni svet koroških Stovencev in Zveza stovenskih organizacij, smatram kot legitimni pohtični predstavnici koroških Stovencev. To vtogo obeh osrednjih organizacij priznata tako Avstrija kot Jugostavija, ki je sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe. Zato je zame samoumevno, da bi morata biti Narodni svet in Zveza stovenskih organizacij pritegnjena tudi k pogajanjem tedaj, ko se bo odtočato o usodi dvojezičnega šotstva na pohtični ravni. Z dr. tnzkmn seje pogovarjat Andrej Mohar Toda še preden so sociatistični mtadinci sklepati o teh svojih resotucij-skih predtogih, so jih od dežetnega sekretarja SPO Ambrozy-ja pošteno „shšah". Že kar v samem pozdravnem govoru jih je napade), ker menda Sociatistična mtadina tastno partijo tako hudo napada, da tega niti druge stranke ne bi znate tako dobro. Seveda pa je kar v isti sapi tudi povedat, kje ga čevetj žuti: voditelje SPO pač moti dosledno nastopanje Sociatistične mtadine proti ločitvenim modetom, kakršne zagovarja tudi koroška SPO s svojim pristankom na modet dežetne pedagoške komisije. Ambrozy je sicer rotit svoje mladince, naj končno nehajo s kritiko na račun dežetnega modela, saj: „De-žetni modet pomeni širok političen konsens, z njim je SPO uspeto uresničiti tiste vrednote, ki bi jih tahko Stranke so ujete v protimanjšinskem paktn Za zaključek večdnevnega spoznavanja narodnostne prohtematike na Koroškem je skupina katotiške prosvete iz Nemčije priredila prejšnji petek v tinjskem domu Sodalitas podijsko diskusijo. O manjšinski problematiki so govorili zastopniki treh deželnozborskih strank ter predstavnika osrednjih organizacij koroških Slovencev. Razprava je nazorno pokazala, kako močno so stranke ujete v svojem protimanjšinskem paktu. Njihovi predstavniki vztrajno ponavljajo izjave in trditve, ki so bile že davno ovržene. Kot ponesrečena šala so zvezne npr. besede poslanke Altersbergerjeve (OVP), ko je zatrjevala, da ima na Koroškem manjšina vse pravice, večina pa jih nima. Poslanec Ambrozy (SPO) je spet dokazoval, kako je koroška manjšinska politika menda vzor za Evropo. In tudi bivši poslanec Silla (FPO) se je pohvalil z enakopravnostjo manjšine. Tajnik ZSO Sturm in predsednik NSKS Grilc sta med drugim opozorila na vznemirljivo številčno nazadovanje koroških Slovencev, ki je posledica diskriminacije in germanizacije, kar sta podkrepila s tehtnimi argumenti in konkretnimi primeri. Gostje iz Nemčije so hitro prepoznali šibkost argumentov strankarskih zastopnikov in so v diskusiji jasno izraziti začudenje zaradi restriktivne prakse manjšinske politike na Koroškem. označiti tudi kot temelje sociatdemo-kratske pohtike." - Ker pa je bito jasno, da bo Socialistična mtadina vložita to resolucijo tudi kot zahtevo na nastednjem dežetnem kongresu SPO, je Ambrozy že kar preventivno opozorit: „Če nujno mislite, potem pač sklenite vašo resotucijo, toda povem vam, da jo bo partijski kongres zavrnit. To vam hočem povedati!" Kdor si je misht, da se bodo socialistični mtadinci pustiti od tega napada ustrahovati, je bit presenečen, kako strnjeno so se branih proti temu, da bi jih stranka skušata spreobrniti v „mi-nistrante na partijskem ottarju". Četa vrsta mtadincev (očitno je Sociatistični mtadini na Koroškem v tem smistu uspeto pridobiti nekaj zavzetih mladincev) je stopita pred mikrofon: „Ne damo se! Danes šota, jutri cerkev, pojutrišnjem etnični proporc!" ..Rešitev, ki jo pozdravlja nemškona-cionatna in neonacistična Nationat Zeitung za sociahste ne more biti sprejemtjiva!", „Imamo vzgojno natogo, zato ne moremo popuščati vohtnotaktničnim razmišljanjem!", „Kdor zagovarja koroški točitveni modet, ni ne sociaten, ne demokratičen!" ...In v prav taki strnjenosti so socialistični mtadinci navsezadnje gtasovati tudi o predtoženi resotuciji: z enim samim gtasom proti so skteniti, da vztrajajo na svoji potitiki v manjšinskem vprašanju in da bodo te-to vnesti tudi kot temo v razpravo Koroškega partijskega kongresa SPO, ki ho 23. maja t987. Sociatistična državna sekretarka Johanna Dohnat jc uvodoma govorita o probtemih žena, ki jih v sedanji gospodarski krizi še pred moškimi izrivajo iz detovnega procesa. Odtočno je zahtevata prepoved „ka-povaz-a" - torej zaposlovanja detav-cev, ki je odvisno te še od kapacitet podjetja. Sptoh je kritizirata uvajanje fteksibitnejših obhk zaposlovanja, ker so v škodo detavstva. Dcžetni kongres Sociatistične mtadine je sprejet tudi resotucijo o uvedbi 35-urnega detovnega tedna in o čimprejšnji nastavitvi ženske kot ženske zdravnice. Igralci SPD ..Dobrač" so spet vabili na igro Goldonijeva komedija „Nenavaden dogodek" navdušila številne gledalce Če je bito na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze rečeno, da smo na področju odrske dejavnosti dose- gli viden napredek, potem to vetja tudi za gtedatiško skupino SPD „Do-brač" na Brnci, ki je Ljubitelje odrske umetnosti že nekajkrat presenetita s kvalitetnimi predstavami. Tudi tokrat je igro režirata Slavica Kropiu-nik. Minuto soboto so Brnčani spet vabili na premiero v kulturni dom in ponovno dokazali visoko igralsko raven. Tokrat so se odločili za Goldonijevo komedijo „Nenavaden dogodek", torej za delo svetovno znanega komediografa, katerega teksti zahtevajo določene igralske sposobnosti. Francoski oficir del la Coterie (Marjan Gallob) vojni ujetnik na Nizozemskem, ljubi Giannino (Olga Gallob), hčerko bogatega trgovca Filiberta (Hanzi Urschitz). Da ta ne bi odkril njune ljubezni, mu hčerka zatrjuje, da oficir ljubi Constanzo (Marija Wirtitsch), hčerko bankirja Riccarda (Karl Kikel). Filiberto, vedoč, da prijatelj Riccardo nasprotuje tej zvezi, se ponudi, da bo pregovoril bankirja, naj privoli v poroko. Ko ta odkloni, razježeni Filiberto svetuje francoskemu oficirju, naj se s Konstanzo, ki ga resnično ljubi, poročita na skrivaj. Prav ta nasvet pa opogumi Giannino in mladega oficirja, da se na tihem poročita proti očetovi volji. Veseloigra, v kateri krepko mešata štrene tudi sobarica Marijana (Zofija Debevc) in poročnikov služabnik (Lojze Gallob), konča z veliko spravo - tudi stari Filiberto, ki se je tako sam s svojimi nasveti ujel, odpusti mlademu paru. Kratki povzetek vsebine nakazuje, da je komedija polna razburljivih in seveda smešnih prizorov, ki so med občinstvom izzvali smeh in buren aplavz, zlasti v zadnjih dveh dejanjih, ko so se zadeve silno zapletle in končno razvozlale, pa tudi zato, ker so se igralci po prvem dejanju znebili treme, ki običajno spremlja vsako premiero. Slavica Kropiunik je ponovno zrežirala delo, s katerim lahko gostujejo na vsakem odru in pred vsako, še tako zahtevno publiko. To velja tudi za sceno in tehniko, za kar je odgovoren Janez Debevc. Razveseljivo je tudi. da so igralci svoje vloge igrali odlično, predvsem pa jezikovno čisto in razumljivo do zadnje vrste v dvorani. Režiserka je imela srečno roko tudi pri zasedbi posameznih vlog, in je tako iz igralcev izvabila vse njihove sposobnosti. K brezhibnemu poteku igre pa je brez dvoma doprinesla tudi šepetalka Erna Petz. Zaktjučni prizor „Nenavadnega dogodka", ko pride na dan resnica in ..pade v jamo tisti, ki jo kopije drugim" Pubiika je pioskaia igraicem. igraici pa so s pioskanjem in cvetjem počastiti režiserko Siavico Kropiunik (drugo z desne) Dokument o usodi pregnancev Letos obhajamo 45-letnico, ko so številne slovenske družine na Slovenskem in tudi na Koroškem morale zapustiti svoje domove in iti v pregnanstvo. Znani slovenski politik in pisatelj Franc Šetinc, ki je bil sam žrtev pregnanstva, je v knjigi „Na krilih" opisal, kako so to obdobje doživljali otroci, kijih je okupator v tujini hotel ponemčiti. Knjiga Franceta Šetinca je bila tudi povod za literarni natečaj, s katerim je tovarna celuloze in papirja v Krškem povabila vse osnovnošolce na področju Posavja, da pišejo o tem težkem času zgodovine. Tedaj je tudi stotine slovenskih družin s Koroške moralo v pregnanstvo, zapustiti svoje domove, svojo lastnino, oditi v tujino. Prav zato vabi razpis k sodelovanju tudi mladino s Koroške, da Šetinčevo knjigo preberejo in potem sami napišejo spis na temo o izseljeništvu. Priporočamo, da bi pri natečaju sodelovali zlasti dijaki in šolarji, ki stanujejo v dijaških domovih, zlasti tisti, katerih predniki so bili v izseljeništvu. Najboljše prispevke bodo predstavili na posebnem literarnem večeru, na katerega bo prireditelj povabil tudi mladino s Koroške. Portoroška nagrada za noveto 4 Hleb Rudi Šeligo: Kot da te je oni kamion z napisom HLEB spomnil na pravo hrano, kot da ti je tebi tako znana oznaka kamuflaže sprožila slino teka, si si pri prvi pečici kupil veliko, slastno lepinjo. Z njo v ustih in v roki si se opotekel do lope z zračnimi puškami, z razvratno ^ciganko v medprostoru - o, da bi te vsaj ta zamikala, o, bilo je upanje, da te mami med življenja! - in papirnatimi vrtnicami pisanih barv na zadnji steni. A na tej strani pulta so te v vijoličastem polmraku že sprejeli zavrženi in sovražni obrazi, zadrgnjeni z omotom komaj spečega besa vse do črnih žil nad ličnicami, nad katerimi sta v nepoštenih kotlih vida vlažno utripala popadljiva plašnost in strah. Še niti prav mednje nisi stopil, ko sta dva mala lopova, potomca večne drhali, stegnila vate roke: Daj, stric, daj, rdeči knez... In ko si segel v žep, ti je tretji od zadaj že sunil lepinjo iz ust in zbežal z njo v mračno zarotu-jočo noč. Mastne roke si molel predse, lačnih dratenih oči si iskal novih senc, dokler se nisi spotaknil ob gomazečo kepo teles na tleh v presledku med dvema lopama, kepo, iz katere je puhtel onemogli stok teles in je sikal pendrek dejavne roke organa... Drhali rastejo peroti, kot da ni niti neba niti oblasti nad njo... Še zmeraj si z lačnimi, izvotljenimi očmi taval po strmem mraku, ko te je potegnila utripajoča svetloba manjše jase. Tam so bile po tleh razpostavljene prižgane sveče, zasejane v blato, med kamne in trdožive štrclje plevela, vmes pa je gomazela množica, sede ali na boku poležujoč, se slinila v umazane, raznobarvne in smrdeče cunje povita, hlastna in pričakujoča je odpirala brezzoba in črviva usta. Nisi šel po premici njenega zrenja, v cilj videnja tam spredaj, spočetka še pogledal nisi, kaj jih mami v razgaljeno zamaknjenost, temveč si zazrt vanje, v njihove razgaljene odprtine ust nemara iskal železne čeljusti, podobne svojim... Mislim, upam, da jih tu nisi ugledal... Mogoče si se tako olajšan šele potem ozrl v tisto spredaj, v predstavo, ki je začarala drhal, da ji je jemalo sapo. Tam je mojster steklar, brusilec stekla, z majhnim strojčkom na nožni pogon najprej brusil in vrezoval steklene kozarce, steklenice, odškrbljene vaze in črepinje imena njih, ki so hlastali in s slo zadostitve videli, kako se njihovo ime, znak imena, neizbrisno vtiskuje v minljive črepinje, v živo tkivo sveta... Zraven mojstra je potem čepel pokvečeni spak nedoločljive starosti in spola in je žarečih, blodno izgubljenih oči nosil v usta odpadne in razlomljene kose stekla, z dlanmi grabil stekleni prah spod stroja in goltal in požiral z mučeniškim sladostrastjem, kot da sprejema vase grehe spredaj sedečega krdela. Žrl je in žarel od nekakšne svete odsotnosti, da je nikoli sita množica vzklikala zdaj od potešenosti, ko je uzrla svoje ime v lomljivem steklu, zdaj od presežnega začudenja nad spakovim samožrtvo-vanjem lastnega droba... Zašibila so se ti kolena, bruhnil si črni žolč studa. Zgrudil si se na z blatom in iztrebki posvinjano klop in se pogreznil v lastno temo. In potem, kot da si še zmeraj tam, za lastno temno zaveso ali kot dajo nosiš s sabo, v svojem naskoku, si nenadoma planil skozi množico do mojstra in požiralca, planil z izpla-zenim jezikom pod brusilo stroja, zgrabil spakove dlani, polne steklenih drobcev, in si jih pohlepno, tuleč v neznanskem besnilu nesel v usta, da bi tudi ti... Poslednji hip so te zgrabili naši ljudje in te privedli prav z onim vozilom sem, v to sobo, ki je tvoje začasno bivališče... Vidiš, nisi se spremenil, vse je bilo zastonj! Zapis človekove usode je vklesan v granitno skalo... Na svetu so oči, ki srkajo vase samo peklensko senco življenja. So ušesa, ki prestrezajo samo besede zavrženosti, klice svetovne zarote, ukaze Satanove. Spadaš med tiste, ki so slepi za Novo Štavbo in vidijo le drobljive, nepomembne zidake! In še med tiste, ki slišijo le na besede mračnih neulovljivih sil, ki spodkopavajo moč in polet prebujene množice!... Spadaš v drhal brez krivde krivih! Visoki častnik je nehal s svojim poročilom pri oknu in z dvignjeno pestjo proti šipi, kot daje hotel nanjo pritrditi resnico svojih besed. Mož za mizo, z zdaj temno rdeče razcveteno Kuitumo pismo iz S!ovenije Beljak in Murska Sobota „Fc.sc// smo, Ja smo spet v va.šcm mestu," je prejšnji teJeu v .sreJo me J Jrugim reke/ preJ.seJ-mk A v.str/j.sko-jugo.s/ocem.skega Jruitva W///i -Serem/gg, ko so v go/ertj/ kUtarucga centra v Afar.sk/ ^obot/ ojp/ra/; razstavo .SoJo/ma ametno-st /z Be/jaka. Pr/ tem je m/s/// na Jokre /n kor/.sn;e sta/ne st/ke met/ Be/jakom /n A/ar.sko .Soboto, k/ t/ož/v/jajo ač/nkov/t /n pog/ok/jen razvoj z/a.st/ na ka/tar-nem, pa ta J/ na športnem pot/roč-ja. Vuvt/u.šeaju nat/ u.spešn/m sot/e/ovan/em, katerega posrečen reza/fat je tat// postav/tev razstave z t/e/Z umetn/kov /z ke/jaškega a.stvarjakiega kroga v Afarsk/ .Sokot/, se je pr/t/raž//a tat// pot/ža-panja Pe/jaka ITa/fraat/ M/.sz-k/etv/cz, m/mo zat/ovo/jstva nat/ p/ot/nost/o t/ruženja met/ s/oven-sk/mZ rojak/ na Poroškem, pret/-stavn/k/ tamkajšnjega več/nskega narot/a /n .S/ovemjo oz/roma Mursko .Sok o to pa sevet/a n/ moge/ tat// pret/set/n/k soboške okč/ne Ant/rej Gerenčer. V svojem nagovora je ornem/ pr//'ate/jstvo /n sož/tje, pr/ tem pa /zraz// /?va/ežno.st vsem f/st/m Avstr/jcem, k/ s/ pr/zat/eva-jo, t/a s/ovenska narot/nostna skupnost na Koroškem v še večj/ mer/ ne t/ož/v/ja vsega t/stega, s č/mer j/ nekater/ groztjo /n jo tat// ogrožajo. Draženje Pe/jaka /n Murske .Sobote Zrna že nekaj /et t/okr/k /zkašenj. Korcšk/ ametn/k/ so se /eta 79&2 prv/č pret/stav/// v Marsk/ .Sobot/, t/ve /ef/ pozneje so v Pe/jaka razstav/ja// svoja t/e/a pomursk/ //kovm astvarjn/c/, /ant pa je Ce/ovec gost// razstavo Pan-non/a, k/ jo vsako t/rago /eto prt-prnv/jajo v Marsk/ .Sobot/ /n k/ pomen/ preg/et/ //kovne umetnost/ v prostora ob st/č/šč/b avstr/jske, mat/žarske /n jagos/ovanske meje. /z tega se je razvt/o načrtno sot/e/o-vanje, k/ je z/ast/ prek umetnost/ poveza/o tat// //at//, saj so na primer vpe/ja// navat/o, t/a se met/ poč/tn/cam/ sestajajo koroški /n pomurski otroci. .Set/aa/a razstava v Marsk/ .Sobot/, k/ jo je'na njen/ otvoritvi počasti/a tat// t/e/egac/ja ot///čn//i pret/stavnikov Ce/ovca (z županom Leopo/t/om Gaggenberger-jem), Pe/jaka (s pot/županjo IVa/-traat/ M/szk/etv/cz) /n Avstrijsko-jagos/ovanskega t/raštva (s pret/-set/n/kom Wi7//jem .Scre/aiggom/, je et/en ot/ nov/b povezova/n/b t/ogot/kev na zvez/ met/ Pe/jakom /n Mursko .Soboto. /Ve /e pr/v/ač-nost //kovne govorice, k/ jo izraža 7 7 avtorjev, temveč tat// vk/jač/tev korošk/b s/ovensk/b //kovn/kov v njen koncept (Va/ent/n Oman, Gustav Januš) ob/ikajeta razstavo v ce/oto, k/ /abko t/oseže svoj ku/-tarn/ namen; t/okazat/, t/a je mogoče sožitje v raz/ičnost/. Po sož/ije so v Marsk/ .Soboti na otvoritvi razstave prikupno t/okazab tat// pevci s tr/om Korotan /z ^ent-v/t/n v Pot/jun/. Razstava Sot/obna umetnost /z Pe/jaka bo zato brez t/voma obo-gati/a /etošnj/ s/ovensk/ ka/tarn/ program. Do konca apri/a bo svoje pos/anstvo oprav/ja/a na severovzhodnem konca 5/oven/je, nato pa jo bot/o preše//// v Kranj bi s teti! razš/r/b njeno koman/knctjo. Obt-ska/a bo tat// Prst, na konca pa s/ bo /zbor t/e/ mogoče og/et/at/ t/oma, v Ga/er/e an t/er Atat/tmaaer v Pe/jaka. Viti Vuk brazgotino in zasopel, kot da je sam meril hlastne korake po dolžini sobe -od okna do vrat in od vrat do okna -namesto onega, se je vzpel kot v občutku iztekajočega se časa: - Videl sem, zaneslo me je, tam strmina visi v brezno, v dno rečnega korita!... A jaz vem, obale so ostale zgoraj, na razsvetljeni aveniji vetrovnih zastav, rdečih transparentov, drugačna množica tam zgoraj... - Ja, tam, tam zgoraj! Vendar so tvoje oči, tvoja ušesa, tvoje srce za zmeraj na drugi strani! - Bil sem žrtvovan... da bi moja kri, kri srca, ki je živelo za stvar, dahnila življenje Velikemu Nastajanju... - Nisi še bil! Žrl si, hotel si žreti steklo, izdihniti tam, potopiti se v valove drhali, da bi bil praznik zmage vsaj zasenčen s tvojo smrtjo! Nočni gost je tokrat čudno zarjovel, da ni bilo jasno, ali zaradi prepolne besede besa, ki je skozi poprejšnje zbrano in vendarle zadrževano poročanje o pogubni poti onega, dokončno prekipela, ali zaradi muke poslednjega dejanja, ki mu je bilo še naloženo, pa odlašanje ni bilo več mogoče. Zastokal je in se zvil v pasu kot v nenadnem napadu krča, se odmaknil od okna in sključen položil revolver na mizo predenj. Šele zdaj se je mogel zravnati, šele zdaj ga je po tem dolgem obisku pogledal v oči in počasi odšel. Ta, kaj naj bi zdaj imel začasno bivališče v tej svetlo belo tujski sobi, je obsedel zadihan za spolirano ploskvijo mize in zazrt v obe pištoli - v gprnjo, z vso nočno resničnostjo nabito, in v spodnjo v zrcalnem odsevu, kot v odsevu gladine tihe reke, v katero se je resničnost šele plazila. Dolgo je trajalo zdaj zasoplo in burno, zdaj pojemajoče in umirjeno dihanje v tujsko noč, da bi se sveče -če bi bile zataknjene v lestence na stenah - že davno utrnile... Polagoma so celo razbeljene žice v očeh ugašale, zrkla so zaplavala v tekočini lastne entropije... ko je nenadoma planil s stola, planil k vratom in skoznje na hodnik z rokami pred sabo kot mesečnik ali polslepec, nujno in hlastno, kot da je oni pravkar šele odšel in ga je mogoče s pomeni besed, če že ne z glasom, dohiteti, ukriviti usmerjeno premico časa in potem padajoči konec krivulje - te zverižene krožnice - potegniti k sebi, k svojim prsim, k pomenu besed pretrganih vzklikov: -Na boj mislim, ki ga mora proletariat voditi po vsem svetu... vsak korak naprej je zaznamovan z našo krvjo... Naša, ne sovražnikova, kri mora obliti zidove Velike Stavbe, če naj zaživi v živem utripu... Sovražnikova kri je nečista, najvišje srce utripa ne more živeti od nje, od nesnage in zavrženosti!... Kličem in oznanjam, hvaležen za razsvetlitev, ki mi je bila naložena v dolgih letih noči, iztrgan iz verige spomina, kličem - samo če zapljuska kri graditeljev in svečenikov po obalah Edine Resnice, samo če težka kri zemlje šprica v sinjino, čistost in odrešujočo neomadeževa-nost naše Stavbe, bo tam vzcvetel pravi raj!... Vem, v ponižnosti, v kazni in hvaležnosti za kazen, ki me je doletela - dejstva, vidni dogodki zgodovine so samo smeti na obali Velike reke življenja! So koščki zdrobljenega zrcala, črepinje stekleni prah, ki ga golta sovražna drhal, da bi v svoji samopogubitvi dokazala obstoj devetglave Hidre v Stavbi sanj vsega človeštva! In dokler bomo njeni graditelji še živi, bo ta videz resnica... Vem, zdaj se je razodelo, šele iz pretrgane verige spomina, ki se je hranil z dračjem zemeljskih dejstev, vem, da drugače ne more biti, kajti spomin najsvetejšega v svojih zapisih ne hrani!... Zjutraj, v zgodnjem prazničnem jutru so ribiči na krape v širokem in gnilem rečnem rokavu Donave skoraj že pod obzidjem mesta z dolgimi kavlji potegnili na suho njegovo že napihnjeno truplo. Kavelj se je bil zataknil za debelo, še nič razrahljano vrv, s katero je imel utopljeni trdno zvezana zapestja na hrbtu. (%OMec) Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Sobota 18.4. 21.00 vv^rr"" VELIKONOČNA BAKL AD A Slovensko prosvetno 19.4. 20.00 naObirskem VEHKONOČNt PLES klub Obir 19.4. 20.00 VEHKONOČNI PLES Globaški puebi 19.4. 19.30 vV^glr VEHKONOČNt PLES DSGVogrče 19.4. 20.00 naObirskem VEHKONOČNt PLES klub Obir Ponedeljek farna dvorana KONCERT Katoliško prosvetno 20*4- vŽvabeku Nastopajo: Oktet Suha, otroški zbor Žvabek, društvo ..Drava" 20-00 pevsko-intrumentalnaskupina Žvabek, učenci vŽvabeku Glasbene šole iz Suhe in Žvabeka, Ponedeljek Kulturni dom SLAVNOSTNA PRIREDITEV Slovensko prosvetno 20.4. v Ločah 10 let Tamburaškega ansambla Loče društvo ..Jepa-Baško 19 30 (sodelujejo: DorfgemeinschaftLatschach, jezero" Pondeljek farna dvorana SCAPtNOVE ZVIJAČE (Motiere) 20.4. v Šmihelu igralska skupina KPD Šmihel, 19.30 režija Micka Opetnik Ponedeljek Kulturni dom PLES IN IZBOR POPEVK GUI?-slovenski 20.4. Danica za mesečno hit-parado oddelek, KZ ZSM ca. 19.00 všentprimožu Škocijan SPD Danica Torek farni dom VSAK DAN ZDRAVILNE RASTLINE Kateiišk. prosvetno 21.4. v Selah Predava: dipl. biol. Tatjana društvo Planina in 20.00 Angerer; diapozitivi. Katoliška prosveta v Selah Sreda Modeštov GLASBENIRECITAL KKZ. Modeštov dom. 22 4 19.30 Celovec spremljavi prof. Vjaste Doiežat-Rusa Četrtek Slomškov dom SLOVVENISCHE ELEMENTE tM KARNTNER Kotnik* dljaik, 23.4 Celovec DEUTSCH zvona 20.00 univ. prof. dr. Gerhard Newekiowsky Petek avla slovenske NENAVADEN DOGODEK (Carlo Goldoni) Zvezna gimnazija 24.4. gimnazije Režija: Slavica Kropiunik, scena Janez Debevc za Slovence 19.00 nastopajo igralci SPD Dobrač z Brnce v Celovcu Petek Tinje AVSTRIJA - NEPREMEGANA PRETEKLOST ' Katoliški dom 24.4. NEPREMAGANA SEDANJOST? prosvete Sodalitas 19.30 Univ. prof. dr. Anton Pelinka Sobota v mestni KONCERT ROŽANSKtH MOŠKtH PE VSKtH Slovenska prosveto* 25.4. hiši v ZBOROV zveza in SPD Borovlje 19.30 Borovljah Sobota župnišče KRŠČANSTVO NA TEHTNtCt SVETOVNIH Karol,šk* 25.4. Bilčovs NAZOROV Pogovor vodi Vinko Ošlak mladina 19.30 Nedelja ljudska šola ISTRANOVA - ljudska glasba iz Istre Slovensko prosvotno 26.4. v Kotmari vasi društvo Gorjanci 14.30 Nedelja Kulturni dom SREČANJE MLADiNSKtH ZBOROV - Koncert Ktičansk* kulturna 26.4. na Brnci pesminarodov-Nastopajo: otroškem zveza v Celovcu. 14.30 mladinske skupina iz Celovca, Podjune, Roža SPD Dobrač na Brnci Gur in Zilje. Pokroviteljstvo: ministrica dr. Hilde Havvlicek, poslanec v državnem zboru Karel Smolle Nedelja farna dvorana KONCERT MOŠKEGA ZBORA Slovensko ku„. 26.4. v Globasnici ..DUNAJSKI KROŽEK" društvo Glohacrtir-a 20.00 Torek Mladinski dom SEDANJOST !N BODOČNOST Vv.ta slovenskih 28.4. Mikschallee 4 ŽENSKEGA GIBANJA Informacijsko srečanje žena Celovec žensk treh dežel (Slovenije. Koroške in Furlanije-Julijske krajine) 9.30 Prihodudeleženk 10.00 pozdrav (Milena Groblacher) in predavanja, diskusija 13.00 Kosilo, družabnost (Marija Jurič) Sreda Mladinski dom KONCERT VSEH ODDELKOV Glasben, io,e 29 4. SŠD GLASBENE ŠOLE NA KOROŠKEM na Koročhfsrn 19.00 Celovec Petek Kulturni dom DELO ZA VSE - DVOJEZIČNOST ZA Kulturno dtuitvo 1.5. Danica VSAKOGAR 1 MAJ-15.30 za otroke Igra za Pri Joklnu-SPD 15.30 všentprimožu oblake; za odrasle: film ..OhneMaulkorb" Danica - SPZ - Komite 18.00 Prvomajski prizori -19.00 za obrambo ..PROLETENPASSION" - Schmetterlinge dvojezične šole — nato veselica Kladivo-ZSM Koroška solidarnost z Nikaragvo RAZSTAVE do 4.5. Tinje RAZSTAVA DEL WALTERJA KROBATHA Katoliški dour (slike-grafike) prosvete Tinje do 22.4. Kulturna taberna RAZSTAVA OTROŠKIH RtSB Kulturno društvo PriJoktnu PriJoktnu. Celovec Sreda Kulturna taberna GIBLJIVI SLEDOVI Kulturno dn.Stvo 22 4 20 30 Izleti Zveza koroških partizanov sporoča, da je za izlet v Beograd, ki bo v soboto, dne 16. maja. prostih še nekaj mest. Interesenti naj se javijo najkasneje do 20. aprila pri Zvezi koroških partizanov ali pri ZSO tov. Milki Kokot. Zveza koroških partizanov Club tre popoli vabi na kulturno potovanje po Sloveniji: v soboto, 25. 4.. in nedeljo, 26.4. 1987. (Proga: Celovec —Celje —Ptuj —Rogaška Slatina —Krško —Pleterski samostan — Novo mesto — Dolenjske toplice — Ljubljana — Celovec) Prijave sprejema: dr. Artur RoBbacher, Hauptplatz 7/1, 9170 Borovlje. Kmetijska zbornica mora imeti več posluha za naše kmete Zaključni račun za teto 1986 in razprava o aktualnih kmetijskih vprašanjih sta biti minuli ponedeljek v ospredju zadnje seje Koroške kmetijske zbornice. Zaključni račun so vse frakcije soglasno sprejele, posamezni zbornični svetniki pa so kritizirali le posamezne točke, kjer bi bilo treba več varčnosti. Mandatarja Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwit-ter m Stefan Domej pa sta zahtevala več posluha za potrebe kmetov na Južnem Koroškem. Kmetijska zbornica je imela v minulem letu 55 milijonov šilingov izdatkov in le 47 milijonov šilingov dohodkov, zato je bila za izravnavo zakjučnega salda prisiljena uporabiti 8 milijonov šilingov iz rezervnega sklada. Med zborničnimi svetniki, ki so zavzeli stališče k obračunu, je bi) tudi dipl. inž. Štefan Domej. Pred sednika Deutschmanna je vprašal, kako je možno, da 4 bivši zastopniki kmetijske zbornice bremenijo proračun z več kot 2 milijona šilingov, medtem ko je za strokovno literaturo predvidenih le okrog 180.000 šilingov. Deutschmann je dejal, da zakon predpisuje omenjena plačila. Ni pa mogel ovreči Domejeve ugotovitve, da znašajo ti privilegiji skoraj 10% prispevkov, ki jih kmetje vplačujejo kmetijski zbornici! Prav tako je Domej predlagal, naj zbornica ustanovi knjižnico, ki naj bi bila dostopna in v korist vsem interesentom. Prav tako je kritiziral organizacijo „Landjugend", ki prejema letno približno milijon šilingov podpore, do sedaj pa ni kazala odprtosti napram potrebam slovenske kmečke mladine. Predlagal je, naj se ta mladinska organizacija organizacijsko osamosvoji in napravi tudi kaj slovenskega. V razpravi, ki je sledila, je zbornični svetnik Janko Zwitter iz Zahomca poudaril pomen družinskih kmetij na Južnem Koroškem. Med drugim je poudaril, kako važne so možnosti dodatnega zaslužka za kmete. Sem spada tudi prodaja lesa dvema celuloznima tovarnama. Zahteval je, naj se kmetom zagotovijo prodajne cene lesa tudi s tem, da se ohranita obe tovarni celuloze - poleg Obirja tudi Magdalen. Predstavnike kmetijske zbornice je v imenu tovarne Obir povabil na ogled tovarne na Rebrci. Precej razburjenja je bilo zaradi načrtovanega ljudskega glasovanja v zvezi s kmetijskimi zbornicami. Svobodnjaška stranka predlaga prostovoljno članstvo v zbornici. Deutschmann je ta predlog imeno- val uničevanje kmetijske zbornice. Pomen zbornice bi zdrknil na raven društva. Tako bi veliki kmetje lahko še naprej uveljavljali svoje interese, mali pa bi nastradali. Trenutno tudi v interesu slovenskih kmetov ni, da se odpravi obvezno članstvo v zbornici, pač pa zahtevajo, da se v delu zbornice upoštevajo tudi slovenski jezik in potrebe južnokoroških kmetov, kot je pred kratkim nakazal poseben seminar za mlade kmete v Tinjah. Na seji je Deutschmann med drugim obljubil, da v prihodnjem letu ne bodo povišali prispevkov za kmetijsko zbornico. Presenetljivo pa je po 16 letih sodelovanja napovedal svoj odstop svobodnjaški zbornični svetnik Alois Huber, ki ga je kot frakcijski vodja nasledil dipl. inž. Rainer-Mente. S strani socialističnih kmetov je Prettner očital Deutschmannu, da je skušal strankarskopolitično vplivati na Landjugend, Leitner pa ni zahteval samo večjega varčevanja, temveč tudi ustanovitev zvezne kmetijske zbornice. Reiner Wall-gram pa je predlagal, naj se mesni izdelki, ki jih ne proizvajajo na industrijski način" posebej deklarirajo. To bi bila možnost za male kmete, ki pridelujejo še na precej naraven način. Žeiezna Kapla: Ustanovili društvo „Obirske kapniške jame Ves velikovški okraj zgleda da pod- pira zamisel vključevanja kapniških votlin v Obirju v turistično ponudbo. Ze januarja se je zbrala vrsta idealistov, ki je napovedala uresničitev takšnega projekta. V ta namen pa je bilo potrebno posebno društvo, ki je bilo ustanovljeno minuli petek v Železni Kapli. Za „oživitev projekta" bi bilo potrebnih 5 do 10 milijonov šilingov, saj je treba do jam zgraditi cesto, jih elektrificirati, zgraditi posebno poslopje itd. Vsi merodajni si obetajo poživitev turizma. To seje zrcalilo tudi ob navzočnosti številnih merodajnih predstavnikov okraja na ustanovnem občnem zboru društva. Izvoljen je bil širok odbor, ki mu predseduje dr. Peter Haderlap, njegova namestnika pa sta gospod Marolt iz Klopinja in komercialni svetnik Franc Rutar iz Dobrle vasi. V predsedstvu društva sta še župan dr. Dieter Haller in deželnozborski poslanec Leo Uster. Naslednji teden v Celovcu: Sejem PRO VITA Med 23. in 26. aprilom bo na celovškem sejmišču 3. strokovni sejem za zaščito okolja, komunalno tehniko in civilno zaščito. Sejem Pro Vita je eden izmed novejših sejmov in daje vpogled v možnosti reševanja aktualnih problemov zgoraj omenjenih strok. Na sejmu se lahko informirate o načinu odstranjevanja odpadkov, o zaščiti pred hrupom, o ukrepih za čist zrak in čisto vodo, o biotehnologiji in o primernih merilnih napravah. Na področju komunalne tehnike bodo predstavili razstave o komunalni gradbeni dejavnosti (ceste, zdravstvene naprave, sanacija starih mestnih središč, športne naprave itd.), o oskrbi z energijo in o načrtovanju prometa. V zvezi s civilno zaščito pa bo obiskovalec seznanjen z zaščito v primeru katastrof, z zaščito oseb (zaščitni prostori, zasilna oskrba z električnim tokom), z ukrepi javne varnosti, zaščito objektov in medicinsko oskrbo. Deželna vlada bo med drugim predstavila pilotni projekt za zbiranje odpadkov ter tudi vse vrste posod za zbiranje stekla, papirja itd. Avstrijsko-jugoslovansko društvo: Z železnico iz Beljaka do Soče V soboto. 23. maja, čaka vse ljubitelje železniške romantike in sopihanja ter piskanja lokomotiv posebna poslastica. V sodelovanju med Avstrijko-jugoslovan-skim društvom ter z železniškimi direkcijami v Ljubljani in Beljaku bo ta dan vozil v spomin na 80 let bohinjske in karavanške železniške proge posebni vlak ,.Soča/lson-zo" od Beljaka do Kanala na Soči. Posebni vlak „Soča/!sonzo ' ho vozil v dveh delih: L del: odhod 23. maja ob 6,45 iz Beljaka, vrnitev ob 20.00 v Beljak 2. del: odhod 23. maja ob 7.00 iz Beljaka, vrnitev ob 20.25 v Beljak (2. del vlaka bo vozil samo, če bo zadosti prijav!!) Prijave in nakup vozovnic je možen do 18. maja, samo v predprodaji pri Avstrij-sko-jugoslovanskem društvu, 9021 Celovec, poštni predal 221, telefon: 0 42 22/ 30 593 (gospod Pressl) ali pa pri agenciji Čestitamo 35 študentov in študentk celovške univerze je pred kratkim zaključilo študij z naslovom magister filozofije, štirje pa z naslovom doktorja. Študij anglistike in zgodovine jez nazivom magister zaključila med drugim tudi Katarina Zablatnik-Rotim. Na dunajski medicinski fakulteti pa je končal svoj študij Janko Pipp iz Ziljske Bistrice, postal je doktor splošnega zdravstva. Številnim čestitkam ob zaključku študija se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika. CARTRANS, Pavličeva ulica 5-7, 9020 Celovec. Cena: odrasli plačajo 450,- šilingov, otroci do 10 let pa 300 šilingov. V ceno je vključeno tudi kosilo, popoldanski program in brošura z opisom proge. Med Beljakom in Kanalom bo vlak, ki ga bojo sestavljale starodavne garniture, prevozil 26 viaduktov in 27 predorov v romantični pokrajini, ki ji v Srednji Evropi ni para. Pa še to: v Podrožci bo možno pristopiti in seveda tudi izstopiti. !ščem<) tajnico z znanjem strojepisja, po možnosti tudi znanje slovenščine in angleščine. Zaželene izkušnje tajniške prakse. Prijave pošljite na MTE-international, Pis-cheldorferstraBe 7, 9020 Celovec, ali pa pokličite številko (0 42 22)515111. MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 16. aprila 1987 Za 100 dinarjev dobite 1.85 šil. Za 100 dinarjev plačate 2.40 šil. Za 100 iir dobite 0.905 šil. Za 100 tir plačate 1.025 šil. Za 100 mark dobite 693.85 šil. Za 100 mark plačate 710.15 šil. „Koroški dnevi '87" v Piiberku Spoznavanje slovenske kulture in načina sožitja obeh narodnosti na Južnem Koroškem je glavni cilj nekaterih avstrijskih mladincev, ki trenutno 10 dni bivajo v okolici Pliberka. V goste so jih sprejele slovensko-govo-reče družine, pri katerih preživljajo vsakdan. Dodatno pa v delovnih skupinah zbirajo material o položaju prebivalstva, ki ga bodo ob koncu srečanja (20. 4.) skupno obdelali. V torek so o obeh kulturah na Koroškem govorili z učitelji, zastopniki univerze in s prizadetimi. V sredo pa je bila v Pliberku na dnevnem redu razprava o manjšinski problematiki z lokalnimi politiki. Akcijo je organizirala AFS, avstrijska organizacija, ki pripravlja programe za socialno in medkulturno učenje. AFS posreduje npr. enoletno bivanje avstrijskih mladincev v deželah južne Amerike, Avstralije itd. in vabi mladince iz drugih držav na bivanje v Avstriji. Med drugim pa je AFS v sodelovanju z ministrstvom za pouk. umetnost in šport v lanskem letu pripravila učne pripomočke za medkulturno učenje. Ugodno prodam skoraj novo pohištvo, primerno za opremo spahiice ati sobe za goste, fnformacije po tet.O 42 22/24 75 32-vsak dan po !8. uri. Pogovori v Gradcu Gradec in Dunaj sta se pogovarjala. Se pravi, v graškem študentskem klubu smo imeli obisk naših bratov in sester z Dunaja. Nekaj časa je že od tega, ko smo bili ..Gradčani" pri njih. Zato smo se zopet srečali, da bi se pogovarjali in kaj pametnega zmenili. Torej - študenti in študentke po daljšem času spet tiščijo glave skupaj. To je pravzaprav lahko samo znak produktivnosti. Konkretno: koroško dvojezično sceno čaka žeto veiika, iepa in zanimiva akcija. ..Dunajčanom", ki so navajeni velikega mesta, smo po pogovorih pokazali Gradec ponoči in bili so navdušeni. Popivali smo še dolgo v noč, kot pač slovenski študenti in študentke med drugim tudi znamo. Petr W. SLOVENSKI VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, Tarviser Strahe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec. Tarviser StraRe 16 Telefon (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS. Kardeljeva c. 8/H, p.p. 171 61000 Ljubljana. Ob premieri Vražjega fanta Pogumna igra v BHčovsu Igrati tragikomedijo je pogumno deja- seksualizirane narave ob nepoznani tuji nje še za izkušene odre. Kaj rada se spre- osebi, ki jo srečaš v trenutku, nenapove-vrže v banaino veseloigro z zamegljeno dano, na nek neobičajen način, zato pa žanrsko izpovedjo ati v nečisto mešanico bolj vznemirljivo, mikavno in privlačno, različno interpretiranih poudarkov. Pavli Nekaj freudovskega je v vsej zadevi. Zablatnik pa je toliko prekaljen maček, da mu je iz tega izredno težkega dramskega dela uspelo izoblikovati celovito predstavo. John Millington Synge - avtor Vražjega fanta zahodnega sveta je svojo dramaturgijo zasnoval na čistih medsebojnih odnosih, jo pretkal z največkrat podzavestnimi nagibi, s skritimi hrepenenji erotične in Vznemirjenje ob brutalnosti, ob nepozna-nosti, pričakovanju presenečenj, za katera se splača zatajiti razumska čustvovanja. Igra ni iz naših logov in ni pisana za koroški gartelc, pa je bila vendar toplo sprejeta. Zakaj? Najbrž je zadela v nek intimni svet gledalcev, v nekaj, o čemerne govorimo, pa v nas vendar obstoja vedno prisotno in včasih tudi odločujoče. Postavitev je bila preprosta, vendar učinkovita. Igra je razgibana, interpretacija vlog toliko angažirana, kot jo redko doživimo na naših odrih. Glavni protagonist Mihi Mischkulnik je spretno koketiral z občinstvom in tako vedno znova skrbel za povezanost. S svojo igro je bil hkrati prikupen in zoprn, kar je napetost nedvomno povečevalo. Ljubko Pegeen je igrala Marija Krušic, ki je bila kar ustvarjena zanjo. Pravo dekle na pravem mestu. Predvsem v govornem razponu je bila dovršena. Njen brat Franci Krušic je dobro zaigral cagavega fanta, ki ..pri punci še ni spal", saj mu je razbojnik kaj hitro speljal dekle. Škoda, da je bila Monika Gasserjeva ob dober glas. ker bi svojo vlogo lahko zaigrala še bolj zoprno. Ostali igralci so v igri prav dobro sodelovali, se spretno izogibali drug drugemu, se odkrivali, bili za dopolnilo in včasih tudi v okras (predvsem fletna dekleta). Razplet tragikomedije je bil nejasen, kar je bolj kvaliteta kot pomanjkljivost, saj je njen mik v nedorečenosti. Bilčovščani so v razveseljivi meri poskrbeli tudi za odrski jezik, kar je spodbudno, le sem pa tja jim je ušel kak preozki „e". Besedilo pa so obvladali perfektno, zato pa je bila tudi igra toliko boljša. Izdali so tudi zelo estetski gledališki list, ki jim ga je tako kot umetniško dovršen plakat oblikoval akademski slikar Božin, ki se je pridno angažiral tudi pri sceni in kostumih. Lep večerje bil v Biičovsu! J. R. V Cankarjevem domu v Ljubtjani "Literarna karavana iz štirih mest -Celovca, Lljubljane, Trsta in Dunaja /bej.spjt četrtek je (trnkarjev <^ow r PjttZtZ/att! o/u.ska/a ,,/Zte-rartta karavana" iz šttrtTt /nest.* (e/ovca, Ljn/tZ/ane, Prsta tt; Dttnajn. Po /c bt'Za predstavtrev a/;' nastop v ,,žt'vo" nekateri/; literatov, katerih delaje ob dragi/; objavila literarna /?r;7oga ../^esezirke/" <7Mf?a/'sAega časnika „FV;'ener Zel-tnng". Urednik te priloge, znani avstrijski av/or 77tontas PZtteh, je s .sodeZnuč? v njej predstavi/ Izbor sodobni/; /iferarni/t de/ z območja, /ti ga „ok/epajo" štiri ntesia.' Ce/o-vec, Gradec, Pjab/jana in Trst. Po ponteni, da je š/o za prostor, /ti je v ntnogočen: predvsetn s/ovens/tit in res je „Pesez!rke/" ob avstrijskih in ItaZtjansklh prinese/ ve/i/to s/oven-s/ti/t piscev, ta/to tisti/t iz „tnat;'čne deže/e" /tot tisti/; iz 7doroš/te v /I v- strtji in predvsetn s Tržaškega v 7ta-/tji. V /jiddjan; so neZtaj najzanitni-vejšlh avtorjev v prl/ogt' pred krat-/titn objavi/! /Vaši razg/edi, tnintdi četrtek pa je sedem izmed nji/; nastopi/o, /tot rečeno, v Cankarjevem doma. Za/ med njimi ni Zri/o urednika 77tomasa PZacZ;a (avtomobilska nesreča na poti v Pjttb/ja-noj, iz svoji/; de/ so ZnaZi Peter Parrini (ki živi na Danajaj, Tržačan Ptdvtjo Pomizza, PjadZ/ančan Kajetan Kovič in nato Korošci.* Maja /Vader/ap, Cvetka Pipaš, Pa Za/a n Z/ajuer in PZorjan Pipas. Pos/asa/cev je ZaZo ve/iko, saj je b;7a ma/a dvorana Cankarjevega doma po/na. Pako je pravzaprav že nekaj Zet; literarna branja pritegnejo čedalje več Z/adi, kar s; je najbrž raz/agati z dejstvom, da se „v/oga" književnikov v družbenem živ/jenja povečaje. 7n kaj di ategni/o diti tako priv/ačno tokrat v Cankarjevem doma? Gotovo že zamise/ sama po sedi, predstaviti avtorje štiri/; mest, čeprav so z/asti tisti, ki so nastopa/;' v četrtek, bo/j o/i manj že znani, je di/a „komdi-nactja" njiZtovid tekstov za pos/n-sa/ca zanimiva.* sZe/tern; med njimi je izrazi/ svoj svet in svoj nazor. Aji/tova izpoved je sega/a iz okvirov drnždene kritike do intimnid prostorov posameznika. Pesede niso ačinkova/e dermetično, temveč doam/jivo, sporoči/no. PaZeta mis/i in odčatij je di/a razsežna, v tem pa je d;7 najdrž še er; raz/og za pozorno sprejemanje njidovid desedd. Večer je povezova/ Peter IVieser. „Popotn;štvo po štirid mesti/;" je tako d;7o zanimivo doživet/e, morda di ga di/o mogoče „apr;zo-riti" še v katerem dragem kraja -morda ce/o v kombinaciji še z dragimi ime;;;', a morda je to že stvar, ki sodi v moreditne nada/jnje načrte pri/oge „Brn/n; krožek" ... Jože Horvat Emi! Cesar 6 O Klinarjevem Mrtvem bataljonu prvi pesniški zbirki, nastaii na Koroškem Hkrati pa zna biti v opisu tudi zelo konkreten. Rute opiše takoie: K robu gozda stiskajo se hiše giedajo na potja po pobočjih, tanr med potji pasejo se krave iegia je jesen na goio drevje. V pesmih odkrivamo tudi drugačne značilnosti, na primer pod vplivom narodnoosvobodilnega boja prebujanje koroškega ljudstva ali njihove težnje po popolni svobodi. O njej govori pesnik zelo konkretno, vendar tudi kot o ..ljudski volji", ki ima na Koroškem posebno vrednost. Svoboda, kako samosvoja, preprosta in velika si hkrati! Njeno veličino slika Klinar takole: Nad tabu spet bedela bo sinjina neba in žarki sonea bodo ti sijati vse tepše kot sedaj in se igrati, odsevata jih jezer bo gtadina. (Koroška, 2) V tej njihovi veliki težnji jih podpirajo tudi partizani, saj je bil to hkrati tudi eden poglavitnih ciljev narodnoosvobodilnega boja. Zato mimo te naloge tudi pesnik ne more iti. Bila je tako velika in pomembna, da je morala dobiti mesto v pesmi: .. .Han za dnevom v mraku hodimo iz hoste, tja med hiše nosimo besedo gtadnim srcem. Kako potrebni so bili koroški Slovenci takih spodbud in prav takih stikov, dokazuje finale iste pesmi. S tem pesnik ne ohranja le vsebinskega smisla pogovorov, temveč s simboliko tudi enkratnost občutja ob tem: Včasih prav do jutra govorimo: Luč na vzhodu vstaja, dragi bratje! Vigred nam prinesta bo vstajenje. (Rute) Sicer pa povezuje Klinar tudi svojo predanost boju s silno ljubeznijo do slovenske Koroške. Kako globoko je bila v njem, dokazuje to, da je našel zanjo mesto tudi v pesmi: Besede ne najdem, da bi ti zapet, ker vsa si v meni, v moji gtobočini, v tjubezni moji, v moji botečini, v bridkosti tvoji rad bi te objet. (Koroški) Visoko zavest poudarja tudi z nekaterimi koroškimi narečnimi izrazi. Miha Klinarje bil leta 1941 in nekaj časa v letu 1942 edini pesniški glasnik trpljenja Slovencev na Gorenjskem, nato pa ga je spremljal domala ves čas okupacije. Izvzeti so le meseci, prebiti v Ziljski četi, in čas, ko se je kot borec devetega korpusa bojeval na Primorskem. Ta pesniški opus ni majhen. Enako pomembno je bilo njegovo literarno delo na Koroškem. Bil je pobudnik prvega leposlovnega glasila, nastalega v letih narodnoosvobodilnega boja na tem področju, Mtada rast. Edini rokopisni izvod se je ohranil, vendar pa zamisli pozneje, po nemški ofezivi in zaradi Klinarjeve vključitve v enote devetega korpusa, niso več skušali uresničiti. Glasilo je propadlo v opisani novembrski nem- ški ofenzivi, pravzaprav tik pred izidom. Pomen njegovega izhajanja bi bil nedvomno velik. Narekovalo gaje prepričanje, da bi vplivalo na bojevniško in nacionalno zavest borcev v četi oziroma v bataljonu, hkrati pa bi našlo hvaležne bralce med koroškimi Slovenci, vsaj na operativnem območju Ziljske črte. Zbirka Mrtvi bataljon pa je prva pesniška zbirka partizanskega borca, ki je črpala snov iz bojev koroških Slovencev proti nacizmu. Hkrati je najpomembnejši pesniški prikaz partizanskih bojev v tistem delu slovenske Koroške, ki je pripadel republiki Avstriji. Zato zbuja začudenje dejstvo, da je ne upoštevajo ne regionalno zastavljene antologije in ne prav taki priložnostni literarnozgodovinski prikazi. S tem delamo koroškim Slovencem veliko krivico, saj spregledujemo eno najsvetlejših strani v njihovi težki zgodovini. Čeprav so bili zatirani in izpostavljeni bolečim udarcem, vemo, daje ravnal Hitlerjev nacizem z njimi izredno kruto, je njihova skrb veljala veliko širšim človeškim interesom: boju za uničenje fašizma in nacizma, boju za pravico vseh narodov do svobodnega življenja. Za cilje torej, ki so se dali izbojevati samo z oboroženim bojem, še pomembnejšim, ker se za tako obliko odpora med drugo svetovno vojno v Evropi niso odločili celo nekateri veliko večji narodi. Borec 2/3 1987 Pismo Zveze s/ovensA//; zadrug Drage rcyaA/n/e, dragi ro/aAd iia EbrosAprn/ MIs/IZ sem sc oglasiti, ko bo gotov prvi računski zaključek a/; bilanca žveze s/o-ven.skd: zadrug v Celovcu za Zeto / 9/16 - to /e za prvo Zeto woy'ega mandata predsednika Zveze s/ovensklh zadrug - In vam obširneje poroča/. Osupni/ pa sem, ko .se /e zadnje tedne prtče/a grozov/ta In hektična gonja prot; Zvez; s/oven.sk;7; zadrug Zn /e zaradi tega nastala tud! neugodna atmosfera v vsem zadružništva. Pako čutim kot nujno, da vso našo s/ovensko skupnost na Koroškem že sedaj oZ?vesr!m o delu v zadružništvu v zadnjem Zetu In kaj de/amo sedaj. Pansko Zeto marca, ko sem Zn/ IzvoZjen za predsednika, In ko je meseca aprila prišel na Zvezo kot dodatna moč Poza P/akernlk, smo skupaj s poslovodji analizirali sltuactjo. IPgofovIZI smo sledeče nujnosti.* Z. j De/ovna k/lma se mora v vseh odbori/; znatno /zboljšati. # danes so nesoglasja v odbori/; v gZavnem pozitivno rešena In se dela stvarno In plodno v prid zadružništva. Pri medsebojnih pogovorih vlada spet ku/turnost. 2.) Priti mora do večjega reda v blagovnem oddelku. # danes ml poslovodje naših zadrug potrjujejo, da smo storili že veZIk korak naprej, da smo uvedZI na b/agovnem oddeZku Zveze nov računaZnlškl sistem In da se sodelavci tam zelo trudijo, da bi ekonomično poslovali. P. j Takoj se mora dobiti dober preg/ed nad poslovanjem vseh eksport-Impor-tnlb podjetij, pri katerih jie Zveza udeležena In tudi /trme Cartrans. # danes Imava s poslovodjo /Labernikom dokončen In dober pregled nad poslovanjem naših Import-eksport jtrm pa tudi pri Cartransu. Pe/Irme dobro de/ajo. P J V Inozemskem odde/ku banke se mora bolj Intenzivno poslovati z vsemi bankami v Jugoslaviji, tu še prav posebej z Ljubljansko banko ter Mariborsko kreditno banko ter z banko v /talij! # v Zetu Z9Š6 se je bančni promets temi bankami In še prav posebej z Ljubljansko ter Mariborsko banko poveča/ za več kot 106%. Z vodl/nlml sode/avc! ter z operaterji teh bank Imamo še posebno dobre stike. J. j Dobre kontakte je treba ustvarit! s koroško Zvezo Ral/felsen ter tud! z avstrijsko Ral/Zelsen na Dunaju. # danes so posebno dobri stik; med vodilnim kadrom Genossenschajt/lche Zen-tra/bank A G ter nami In smo z večkratnimi obiski naveza/; tud; dobre kontakte s koroško Zvezo Raljjelsen. Pako je b;'Zo mogoče dobiti tudi pomoč za Fosojl/nlco-Bank Borovlje. V Baljjetsenovem Garancijskem združenju je namreč tako, da mora bit; pri vsakem sklepu za podporo a/! kaj drugega enoglasen sklep vseh Batp jelsenovlh deželnih centra/ v Avstriji. Da pa so nam na Dunaju še posebej naklonjeni, ni potrebno posebej omenjati. 6. ) /Vaše koroške sodeže/ane moramo še bolj pritegnit! k poslovanju našlb zadružnih ustanov /vlaganja, krediti). # v Zetu 79/16 nam je tudi uspe/o še posebej nagovoriti več naših sodeže/anov, pa naj so to nastav/jencl, de/avcl a/Z samostojni gospodarji. DspeZo nam je zopet povečati hranilne vloge ter tudi prt' kreditiranju smo se ze/o trudili. .Seveda b; bilo bo/je, če b; bi/a mreža kreditojemalcev še večja, ker b; b;7 s ten; tud; kreditni rlzlko še manjši. 7. ) Našim blagovnim zadrugam ter tud! posojilnicam je treba še bo/j svetovat! In pomagat! pr! razširjanju ponudbe In pr! Izračunavanju ekonomičnost! Investl-"7- # v zadnjih štirih Zetih so bi/! zgrajeni marketi v Škojlčnh, Šentjakobu, Kotmarl vasi, Ze/eznl KapZI, Globasnici In /'/Iberka In prezldava/o se je še v Šentjanžu. Manjšaprezidavo bo do konca Zeta Z 9b'7 Zzpe/jaua še na Brnel ter v Ledlncah. Vsem navedenim zadrugam smo jtnančno pomaga/! s tem, da smo jim da/! na razpolago cenejše kredite In tu je treba poudarit! tud! to, da so bile vse zadruge pred obnav/ja-njem a/! Investiranjem brez lastnega kapitala. ZVove zadružne hranilnice In banke so nastale v Miklavčevem, Globasnici, Pliberku, Biičovsu, LočIZuter Šentjakobu. Vzldav; In skorajgotovlpa bosta do letošnjega prvega po/Zet/a nov! stavb! PosojIZntce-Bank Železna Kapla In PosojtZnlca-Bank Z/odlše-Škojiče. &) Pr! Posoj!/mr!-Bank Borov/je je treba dokončno In ko/Ikor mogoče točno ugotovit! vsoto Izgube, k!je oz. bo nastala zaradi neprevidnega oddajanja kreditov In posojil. Za to smo posebej zado/žl/1 revizijo Zveze s/ovensklh zadrug. W šedaj pa o PosojIZnIcI-Bank Borovlje nekaj čisto jasnih besed. Že konec Zeta /9&5 smo v Borovljah postavi/! za nadzorstvo poslovodjo žveze slovenskih zadrug Draga Portscha. Ker je b!Z Izpad pr! posojilih, ko sem marca /9š6 kot predsednik prevzel zadružno zvezo, samo približno ugotovljen, sem predlaga/ odboru, da pošljemo v Borovlje našega revizorja Krlštoja, k! naj dokončno ugotovi višino Izpadov. Maja meseca Z 9