170. števca.
Ljubljana, v petek 29 julija.
XX. leto, 1887.
^■haja vsak dan iveeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v ■ t r i j sk o - o g erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld., za teden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravniftvo je v Rudolfa KirbiSa hifii, ..Gledališka stolba". U prav niš tv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke.
„slovenski narod"
▼elja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
lt jeden mesec.   ......    I   „ 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   ,, 40 „
Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. Vpravtiištvo „&lov. Narodn".
„Ein echt deutsches Unternehmen."
„Neue freie Presse u
Človek je sirota! — Postavljen je v .dolino solz", da se z nasprotujočimi močmi bori za svoj težavni obstanek, ter le malokomu so take okolnosti, da prevesla mirno in voljno dosojeni mu kos časa. Človeku, ki ima vseh petero čutov, treba se vojevati zoper navedene neskladnosti sveta, kaj še-le onim, ki ne vidijo božjega solnca ali ki ne-majo daru jezika, ki so torej slepi ali nemi in morda celo gluhonemi. Človeško bitjo s temi pri-manjkljivostmi vredno je toli večjega usmiljenja, toli večje podpore, ter spoznava se za občo dolžnost, da se posebno nedorasli gluhi in nemi v posebnih učilnicah izobrazijo toliko, da si na kak način služijo svoj kruh sami, ali da se jim vsaj samim očitati ni treba: zastonj ješ kruh svojega bližnjega!
O potrebnosti take podpore prepiičani so za-sobniki, kakor tudi zastopi posameznih dežel in njih zastopov. Na Kranjskem doslej nesmo imeli zavodov, kjer bi se izobraževala gluha in nema
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cammius poslovenil J. F—Bki.)
X>i*uf£i dol.
Osmo p ogla vj e.
(Dalje.)
Jesen se je naglo umaknila zimi. Za vrnitev v Novi Jork se ni kdo ni več zmenil, kot bi nikdo ne bil nikdar na to mislil. Henriku videlo se je, da mu ni dolgi čas. Skoro neprestano bil je s psom in pušo zunaj hiše in njegov zdravi život se je močno okrepil v tem delavnem življenji. Mabeli se nje velike nade glede na brata niso pomanjševale in nekdanji strah se jej ni z nova probujal, ako-pram se je na lovu shajal časi s surovimi lovci iz Kanade in iz vzhodnih meBt, ki so se po ondotnih loviščih kratkočasili. Vedno se je vračal z divjačino, ki je bila za nje gospodinjstvo jako imenitna. Neprestano je skrbel za vse, kar bi Mabeli ugajalo
deca, oddajale so »e samo vsakoletne podpore, s katerimi smo pošiljali take nesrečnike večji del v — nemški Line na Gorenjem Avstrijskem.
Vsak Človek, a toliko več vsak gluhonem navezan je posebno v našem času na ožjo svojo do dovino, to pa zato, ker je izobražencev skoro po-vsodi v izobilji in ker se vsled tega omikanci <tru-zih narodnostij dosledno odbijajo. Če je torej človeku, ki ni zavisen toliko od milosti in nemilosti druzih ljudij, prisvojiti si pred vsem onega znanja, ki mu bode v življenji pred vsem potrebno, in ki bode njegovim rojakom v največo korist, koliko bolj priučiti se je gluhemu ali nememu človeku jedino in samo onega, kur ga stori koristnega domovini svojej.
Slovenskemu ali ožje kranjskemu siromaku take vrste treba je torej, da si materni svoj jezik v učilišči primerno izobrazi, ter da potem na njegovi podlagi pridobi še one spretnosti, s katerimi postane vsaj koristen član mej sorojaki. Tega doslej ni bilo, kajti kakor rečeno, naši gluhi in nemi pošiljali so se na nemška učitišča, ter nas skušnja uči, da z večine neso koristili našemu narodu nič, ampak da bo se pokazale na njih večjidel le slabe strani.
Kedo pač ni videl po naših mestih in trgih onih slepih citrašev in pevcev, pa kdo ni slišal tudi njih priučenih jim nazorov? V nemškem učilišči izučeni seveda ne pojo iu igrajo le nemških pesnij, marveč te uboge reve slovenske matere zaničujejo tudi svoj jezik, ter govore o njem, kakor o kakem narečji nižje vrste. Niso li take osobe vzlic svojej siromaščini narodu v kvar in pohujšanje ?
Tako je bilo doslej, a ta hip snuje se jednak zavod tudi na Kranjskem — v Kočevskem mestu! Zakaj li ravno ondi, so li okolnosti najpripravneje? Mi mislimo, da ne in sicer iz mnogih ozirov. Ti oziri so zdravstveni, gospodarski in slednjič vendarle tudi narodni.
Kočevsko mesto je na sebi dokaj čisto in meščani prizadevajo si, da bi mu dali vsaj prikup-ljivo vnanje lice, a nedostaje jim glavnega pogoja k stalnemu zdravemu stanju — dobre pitne vode. Povsod po Kranjskem dobiš vsako poletje mnogo gospode z juga in severa, da ti v prijetnem dežel-skem hladu dobi počitka, v Kočevji ne dobiš dru-
zega, nego potujoče agente ter pokedaj kakega prenapetega Germana, da si ogleda zanimivi ta „ostrov nemške omike in svobode." Zakaj pač ta osamelost ? Ker je okolica jednolična, ker je ozračje neprijetno.-pol leta neznosna vročina, pol leta škripajoč mraz.
Gospodarstveui oziri tudi neso za ta kraj. Kočevska zemlja je pusta in nerodovitna, prebivalcem treba je skoro ves živež kupovati izven svojega okraja; zato pa tudi očita dragina, katero povišuje še razvada, ki so jo prenesli s tujega.
Naštete okolščine so že take, da nikakor ne kaže, baš mesto Kočevsko izbrati si, kjer naj se zida zavod za gluhoneme, a ima še mnogo drugih okoliščin. Poleg ostalih omenimo samo Holzapfel-novo ustanovo, katere glavnica je Že tako narastla, da bode skoro mogoče graditi glubonemnico za v s o Kranjsko v središči, v beli Ljubljani. Tu bi bilo za tak zavod naravno mesto. A Kočevci že dolgo Časa postopajo v centrifugalnem zmislu, trdovratno se protivijo vsem težnjam svojih sodeželanov, hoteč napraviti iz svoje male pokrajine „deželo v deželi". Separatizem skrajne vrste se jih je polotil, „monsieur Chauvin" v nemški obliki gospodari sedaj „am Hinžefluss" in je mnogo ljudij v Kranjskej in izven nje, ki neprestano netijo in širijo ta separatizem
Namen, zgraditi posebno gluhonemnico v Kočevji, je tudi le plod tacega separatizma in pomilovati moramo, da izredno odlične osobe, ki bi imele uplivati baš v spravljivem zmislu in gladiti nasprot-stva, pospešujejo tako centrifugalno odmikanje, katero ni deželi v korist.
Pa kaj hočemo, ima ljudij, ki se za take pomisleke ne brigajo, katerim laska, da so člani dotičnoga osnovalnega odbora in da „N. Fr. Presse" njih namen bvalisa kot „echt deutsches Unterneh-uten". To so menda za večino dotičnih gospodov bili nagibi, da so s svojo soudeležbo začeli pospeševati Kočevcev separatizem.
0 razmerah v Bosni in Hercegovini
prinaša Dunajski „Vaterland" pomenljiv dopis, iz katerega hočemo posneti glavne misli. Dopisnik pravi, da uprava v Bosni in Hercegovini ne mara, da se od nje dosti govori. Nenavadno je občutljiva za vsako sodbo, če ni brezpogojna hvala. Motijo se pa, če mislijo, da bode svet že mislil, da je vse v redu
ter jej življenje olajševalo; povsodi je kazal primerno previdnost in zdravo razsodnost, ki ga poprej nista posebno značili. Vse to je pričalo o velikem njegovem napredku, o možatem mišljenji in istiniti blagosrčnosti.
Pomanjkanje družbe bi Mabeli lahko bila naj-neprijetniša izkušuja njene usode. Oče in brat sta bila pogostoma in dolgo z doma in v okolici bilo je le malo ljudij, s katerimi bi občevala. Vender je v sedanjih razmerah nahajala vsega, kar jo je za ono izgubo obilnih veselic in družeb v ljudnatih mestih odškodovalo.
Otroka sta bila nje vedna spremljevalca. Alik ni mogel dolgo biti brez nje in ona viteška udanost, s katero se je na potovanji toliko odlikoval, obranila se je nezmanjšana tudi na novem domu. Vedno jo je spremljeval ter jej pri delu pomagal in pod solnčnim njenim uplivom razvijale so se naglo najboljše lastnosti njegovega značaja. Tudi Murrav je v radostnem uživanji priprostoga veselja na kmetih iznebil se napačnega ukusa in hude trmoglavosti, ki sta iz prilizovanja in kvarnega upliva vetra stega življenja v veliki gostilni izvirala.
A bil je še neki drug izvor, iz katerega je Mabeli sladko in prijetno veselje pritekalo. Gojila je goreče in srečno prijateljstvo z zvesto in po duhu jej sorodno devojko. Kmalu se je prepričala, da je to občenje dosta boljše iu blajše nego ono občenje s stoterimi mestnimi slučajnimi znankami, ki se br« z premislika prijateljice imenujejo.
Neki dan je stala pri prednjem oknu svoje sobe ter je opazovala dečka, ki sta se zunaj igrala. Kar je zagledala močno kosmatega belega konjiča, ki je naglo h hiši dirjal Na velikem neograjenem prostoru mej Vaughanovo hišo iu cesto se je kaj lepo videla jabalka, ki je |neglede na narejeno pot kar prek brdovitih poljan jahala. Mabel jo je opa* zavala s srčnim zanimanjem in največo radovednostjo. Bila je vitka, nežna devojka v lehki sivkasti obleki ; nosila je slamnik, z zelenim trakom olepšan, in bolj svetle lasje so jej po vetru vihrali. Bila je res nova in slikovita prikazen. Jezdila je z neskrbno lehkostjo in ljubkostjo ter je konjiča z UL-ko čarobno močjo vodila, kajti priŠedŠi blizu hiše vrgla mu je vajete hipoma na vrat in ga je z jedno samo besedico ustavila; potem je skočila raz njega in na videz ni
v okupovanib provincijab, ako bodo preprečili one pritožbe. Birokratični aparat v Bosni in Hercegovini še sicer precej redno posluje, toda nema skoro nobenega upliva na mišljenje naroda. Avtoriteta bo-sen8kih in hercegovinskih civilnih oblastev je kaj majhna in ne seže dalje, nego se blišče" bajoneti. Red vzdržuje le vojaščina, brez nje bi se razrušilo nakrat vse, kar je umetno napravili« birokracija. Okupovane provincije uživajo pod avstrijskim gospodstvom trnjiu blagoslov , namreč: mnogobrojno uradništvo, občutljivo povišanje davkov in neznansko ponmoženje Židov. Napačno je bilo, da se je sploh uvela v Bosni takoj civilna uprava. Merodajni faktorji prezirali so popolnem nauke zgodovine poslednjih dvesto let. Zgodovina osvobojenja Ogerske in njenih južnih dežel dokazuje, da le vojaška oblast more h tro napraviti pravi državljanski red. Za Bosno in Hercegovino bila bi najboljša uprava vojaška, kakor je bila v Vojaškej granici. Tako pa v Bosni vlada mnogobrojen okoren uradniški aparat. Uradniki so največ mladi ljudje brez .skušenj, kateri hočejo le hitro napredovati in brez truda si nagrabiti premoženja. Boseuski „eksil" hočejo si dobro izkoristiti. Narod civilnih uradnikov ne spoštuje, ker so iakomni, podkupljivi in pristranski. Vlada si skuša z raznimi napravami in reformami pridobiti narod. Hitro gradi ceste, Železnice, mostove itd., olepšuje mesta in sela. Serajevo, Mostar, Trebinje, Banjaluka, Brčka in druga mesta so se popolnem premenila in dobila evropsk vnačaj. Snujejo se župnije, šole, bolnice iu huiuanitetni zavodi. Zlasti srednje razrede si prizadeva vlada pridobiti s semenišči, internati, ustanovami itd., toda ne s posebnim uspehom, kakor krže sledeči dogodek. Na stroške deželno vlade se je gojencem nekega zavoda napravila nova obleka. Uči tel i je učencem pravd, da se za to dobroto imajo zahvaliti cesarju, kateremu morajo biti zategadelj zelo udani. Neki učenec mu je pa odgovoril, da obleke ni kupil cesar, ampak oče, ki mora velike davke plačevati.
Davčno vprašanje je najglavnejše v Bosni in Hercegovini Novih neposrednih davkov Avstrija ni uvela, pač pa starih ni odpravila in pomanjšala, temveč jih še povekšala. Davki se strogo iztrjujejo, zlasti tretjina (tretji del zemljiškega pridelka). Uvel se je tobačni in solni monopol, užitninski davek, kar pač neso vesele pridobitve nove vlado. O tem bi se lehko še marsikaj reklo. Ravno tako je mnogo opravičenih pritožb v cerkvenih zadevah. Birokracija je povsod jednaka. Židje se množe v Bosni in Hercegovini kakor kobilce ali pa gobe po deževji. Dobro se jim godi v senci bajonetov. Kot zalaga-telji, stavbeni podjetniki, gostilničarji, žganjarji, pre-kupovalci in mali trgovci sleparijo in odirajo narod. Židje ao prava nadloga okupovanib dežel.
Družbe sv. Cirila in Metoda
II. velika skupščina v Trstu dne 19. julija 1887. leta.
(Dalje,
1'rvo mipitnicj izreče prvomestuik prof. Toma Zupan Nj. veličastvu nekako tako-le: „Ne-kateri drugih Slovencev, kar se nas je zbralo ob tem omizji, smo se do danes poznali pač po častitem imenu, ne pa še po obrazu. A jeden je, ki ga vsi poznamo, ne le po imenu, ampak po obrazu. To je
več nanj mislila. Konj jej je nekaj korakov sledil, potem glavo stresel, po zraku vohal, malo poskočil, potem se zopet ustavil in se mirno jel pasti.
Privzdignivši nekaj krilo — dolgo ni bilo toliko, da bi jo pri hoji dokaj zaviralo -— pridrobljala je k vratim. Mudilo se jej blezo ni, kajti zagledavši otroka, obstala je vsa začudena; pnpognivši se po-gladkala je Henrikovega psa, s katerim sta se dečka igrala, ter je nekaj vprašala, na kar pa jej baje nista povoljno odgovarjala.
Mabel se je ravno pomišljevala, ali bi nenadni obiskovalki šla naproti ter jo sprejela; ker se brez navadnega tolčenja odpro duri in devojka nenapovedana ustopi z mnogimi listi in pismi, katere je hotela na mizo položiti ter zopet oditi. Ko pa je Mabel ugledala, obstala je, malo zarudela, potem pa je s priproste zaupnostjo osebe, ki ni nikdar imela povoda, dalje nego trenotek biti v zadregi, stopila naprej ter jej srečno roko stisnila.
„To je go-micu Vaughanova," vskliknila je z neprisiljenim začudenjem in veseljem. „Pa jaz nisem vedela, da ste prišli; še mislila nisem, da bi vi prišli. Jako me veseli, vas videti."
naš cesar! Zadnja leta je namreč osobno obiskal vse pokrajine, kjer mu biva zvesti slovenski rod; videli so ga na lastne oči bivalci najrevneje slovenske koče in ga tudi po zunanje spoznali, to je naš ljubljeni cesar! In iz ust vsega Slovenstva je vskliknil takrat pesnik, milega vladarja nagovarjajoč: „Pozdravljen sredi naših trat, — Oj svetli car, oj mili car, — Pozdravljen nam stotisočkrat!" — Mil nam je cesar Franc Josip in bodimo mu milemu hvaležni. Nikoli, kar diha slovenski rod ni dosegel tega, kar pod njega pravičnim žezlom; zato bodimo hvaležni! Poglejmo v literaturo. Še ob času, ko so izhajali „Ćeberce roji štirje" se je boljšega slovenskega tiskom priobčilo le toliko, da je bilo moči prebrati vse jeduo leto izdane knjige malo da ne tekom nekaterij dni j. Ko smo potem večinoma mi hodili v šolo, kako malo se je še takrat slovenskega tiskalo ! Iu danes! Danes ga ni, da bi mogel prečitati vse slovenske tiskovine jednega leta in ko bi bil v. knjigi vsak čas „od zora do mraka, od mraka do dne." In prav ta hvaležnost povodom našega duševnega razvoja hoče biti porodeca našo brezkrajno zvesto b o do svetlega, tako milega nam vladarja. Čast in veselje nam je danes bilo, zborovati ob Jadranskega morja obali. Na lastno oko smo se prepričali tii, kako stanovitne so obrežne skale tega morja, kedar udarja ob nje razljučeni morski val. A vender le s časoma odjenja ob teh morskih udarcih tudi skala našega morja. Če pa, častita gospoda, skuša udariti našemu cesarju nasprotni val ob našo slovensko zvestobo, takrat pa ostane ta zvestoba neumakljiva; ker „hrast se omaja in hrib — zvestoba Slovencu no gane!" In v to ime, vime slovenske vselej lojalne zvestobe Vas^ vabim, častiti, da napijerno prvo današnjo zdravico našemu dobrotnemu cesarju, kličoč mu trikratno slavo !"
Vsa družba ustane ter uaudušeno zakliče tri krat: „živio", slava!" — Stoloravnatelj je bil kuče-gazda g. Marka Polič, ki vse goste v gladki hrvaščini  presrčno   pozdravil  ter napije vodstvu. Dalje naznani, naj se zbog reda pri njem oglasi k besedi, kdor je želi. Dr. Iv. Tavčar napije v na-udušenih besedah narodnemu ženstvu,  ki je v Trstu tak lep vzgled dalo  ostalemu žeustvu po Slovenskem s tem, da je s svojo podružnico usto-pilo v kolo mnogoštevilnih  si bratov. V osobi Va-lenčič-eve gospe, načelnice Tržaške ženske podružnice, naj so danes počastene vse vrle Slovenke ob sinji Adriji! (Burno „živele!")   Poslanec Krsnik nazdravi gospej dr. Tavčerjevi in še drugim navzočim damam. Prvomestnica Vek. V a 1 e n č ič - e v a in Justina Michel 1 i - j eva zahvalita se v gladko tekoči slovenščini ter v izbornih besedah na napitnici. Ivan Hribar napije naši krasni domovini slovenski. Odzdravi v plamtečih besedah Vekoslav tip in č i e v zvonki hrvaščini, čegar besede se sprejmo s ploškom in „živiow-klici. Ant. Ž logar prečita nekaj brzojavk ter se spominja »slovenskega oratar-ja", tega prevažnega faktorja v našem narodnem gibanji. In ravno v sivem Gorotanu jel se čvrsto gibali slo venski kmetovalec;  priča so  navzočni zastopniki Beljaške podružuice.  Zato vzdigne čašo na zdravje premarljiverau njenemu načelniku M. V u ti-ju in vsem koroškim rodoljubom.  (Splošno odobravanje.) Dr. Tavčar poudarja neprecenljive zasluge slovenske duhovščine za narodno prebujo , torej napije
Mabel je toplo stiskala roko mladi devojki, kajti ne zunanjost ie b la kaj zanimiva in pridob-Ijiva. Tudi se ni mogla ustavljati svojej radovednosti ter jo je vprašala po imenu. Mlada jahalka jej je odkritosrčno in kratko odgovorila: „Jaz sem Helena Gracija, hči duhovnikova, pismonoša vaška, svojega očeta pomočnica (curate) in vašega očeta najstarejša znanka tem v kraji, pa tudi zdraviteljica, lehko pravim, če se vam ne bodem zdela preveč ošabna."
Še mnogo drugih častnih in človekoljubnih naslovov si bi bila Helena lehko prisvajala z jednako pravico in resnico, akopram ne z jednako skromnostjo, kajti ta krasna cvetka samote je bila prava lilija v obširnih poljanah, kot so jej po pravici rekali; poznali in ljubili so jo nad dvajset kilometrov okrog in razna opravila, katera je kaj vestno opravljala, bila so zelo mnogobrojna ter so splošnemu blagostanju ugajala.
A Mabeli je zadostovalo, daje v njej izpoznala prijazno strežnico, ki je njenemu očetu stregla. Ljubeznjivo jej je stiskala majhne ročice, ki so z zdravilnim balzamom ranjenega  in  bolnega očeta
njej. Dr. Marinko odzdravljajoč poudarja slogo mej posvetnim in duhovskim razumništvom. Na slogo in vzajem povzdigne čašo. (Burno odobravanje, „živio!) Prvomestnik še poprime besedo ter se spominja žal! zbolelega načelnika Tižaške moške podružnice Viktorja Dolenca, želeč mu ozdravljenja; dalje še predsedništvu Slovanske Čitalnice. — M. V u ti se zahvaljuje na napitnici ter v naudušenih besedah poudarja, da so njegovi somišljeniki pripravljeni še dalje neumorno delovati; a sami so preslabi, torej naj pomagajo bratje na okrog. („Živio !a) I Plantan nazdravi učiteljem in pevcem, ki so z ubranim petjem jako prijetno zabavali vse goste. Bilo je še več drugih napitnic. Le prehitro je potekel čas, da se je bilo treba ločiti. Slovanska prijaznost in gostoljubnost je v tej zali dvorani slavila svoj dan. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 29. julija.
Mej 20. in 24. dnem septembra snide se državni zbor. Kako dolgo bode jeseni zboroval, se še ne ve. Razna ministerstva hitro sestavljajo državni proračun.
Češki poslanec dr. Fišera poročal je v Če-škej Skalici o svojem delovanji v državnem zboru. Obžaloval je, da so Čehi tako malo do sedaj do-spg i. Njih pridobitve neso v nikakej razmeri z žrtvami češkega naroda za državo. Pojasnjeval je razmere v državnem zboru in dokazoval, da Čehi neso mogli več doseči. Poljaki so dosegli svojo avtonomijo pod drugo vlado. Pod Taaffejem pa neso dosti več dosegli, kakor Čehi. Nekateri priporočajo, da bi Čehi energičneje začeli postopati, toda posledica temu bi bila, da bi zgubili vse zaveznike. Ko bi desnica razpala, prišli bi levičarji na krmilo. Naposled je pa razkladal, da so Čehi vender nekoliko pridobili in našteval je te pridobitve.
Viiaiije dr/are.
V Bolgariji se še vedno nadejajo, da v kratkem pride Koburžan v Sofijo. Vladi prihajajo z dežele brzojavna vprašanja, kdaj da pride novi knez. Ministerstvo se boji kacih neredov, ako knez v kratkem ne pride in se je zategadelj obrnilo nanj, da naj pospeši svoj prihod. Princ bi, kakor se go vori, rad ustregel bolgarski vladi in šel v Sofijo, toda ga drugi odgovarjajo. Naročil je že, da naj se mu pošljeta dve bolgarski uniformi iz Sofije, zanj in za njegovega pobočnika. Kalčeva odposlala je vlada v Carigrad, da bode skušal pregovoriti turške državnike, da bi Turčija potrdila novega kneza. Busija pa močno odgovarja sultana, da naj ne potrdi volitve bolgarskega kneza, ker ga je volilo nezakonito sebranje. Kalčev bode torej težko kaj dosegel, kajti turški državniki se bodo pač rajši ozirali na Busijo, nego pa na želje Sofijskih mogotcev. — Bolgarski emigranti v Carigradu prosili so novega ministra notranjih zadev, da bi se smeli vrniti v Bolgarijo. Dr. Stranskv je takoj dovolil štirim emigrantom povrat, drugim ga bode pa še dovolil. Vse emigrante bode vlada pomilostila, kateri neso sodnijsku obsojeni.
Pri prihodnjih volitvah za srbsko skupščino morda liberalci in radikalci ne bodo več vzajemno postopali. Pri občinskih volitvah v Kragujevci se je že pokazalo nasprotje mej obema strankama. Sklenili sta bili kompromis, da bodo v skupščino volili liberalca Turakoviča, za mestnega župana pa radikalca Vukoviča. Liberalni volilci se pa za kom. promis neso dosti brigali in izvoljen je županom liberalec Neškovič.
JFraiicoski ministri so jako zgovorni. Sedaj, ko zbornica ne zboruje, pa iščejo družili priložno-
mazale ter mu zdravo hrano pripravljale, in b pri-prostirni besedami se jej je zahvalila za vso izkazano prijaznost in dobrotljivost. Večkrat je slišala, kako je oče hvalil zaslužno gospico Giacijeva, iu tudi Henrik jo je pogostoma imenoval; a domišlje-vala si jo je kot staro sprideno žensko z veliko vrečo zdravilnih zelišč, ki o svojej zvedenosti in spretnosti blebeta, zato sedaj ni imela dovolj besed, da bi svoje prijetno iznenađenje izrazila.
Helena je od se zavračala vso hvalo in zahvalo. Nas veto vala je bila gospodu Vaughanu zoper izvinjenje samo jeden ponoček, ki se je res srečno ponesel; prijaznost starega gospoda pa jej je bila vselej v največje veselje, da je sem prihajala ter se o njegovem stanji prepričala. Potem je prosila oproščenja zarad sedanje sitnosti rekoč, da je tekom poletja pogostoma se tukaj ustavljala ter liste oddajala, ko je od poštne postaje skoro vsak dan v bližnjo naselbino jahala; ker sta bila pa gospoda Vaughan in Leroy le redkoma doma, ustopala je navadno v hišo ter liste na mizi puščala. Mabel, vsa radostna nje priproste srčnosti, jo je prosila, naj to le vedno stori brez vseh okolščiu. Naposled
fitij. da zagovarjajo vladno politiko. Vojni minister Ferron je pri vajah gojencev vojaške šole v St. Cyru v lepem govoru razkladal, koliko je republika, zlasti pa sedanja vlada, storila za vojsko. Že iz hvaležnosti, rekel je gojencem, morate biti republičani, ko bi že tako ne bili.
UTemika vlada je pomnožila garnizije ob francoske j meji. Nemci se boje, da bode mobilizo-vanje za poskušnjo v Franciji vzbudilo narodne strasti, ki bi utegnile prisiliti vlado, da zaČue vojno proti Nemcem. Nekoliko pa nemška vlada vojake tudi zategadelj pomnožuje v Alzaciji in Loreni, ker se boji kake ustaje. Odkar jo začela vlada ener-gičneje germanizovati, je alzaško prebivalstvo močno razburjeno.
AlieniiiMkl kralj bi se nekda že rad pogodil z Italijani. Pripravljen je pustiti jim Massauo, ako se le odpovedo vsem sosednim krajem Potem bi Italijani ne smeli si zopet prisvojiti Saatti, Vun, Dogali itd. Angleškega rezidenta v Adenu je Njeguš naprosil, da bi posredoval mej njim in Italijani.
Dopisi.
Iz Itiulolfovega 26. julija. [Izv. dop ] „Dolenjski Sokol" je imel včeraj svoj I. občni zbor. Prišlo je do 30 udov. Voditelj zbora gosp. Krajec predložil je zboru po lepem nagovoru društvena pravila ter določili so se doneski. Društvo ima poleg domačih izvršujočih in podpornih udov tudi zunanje izvršujoče in podporne ude. Za zunanje izvršujoče ude določil se je letni donesek 1 gld., za zunanje podporne ude 2 gld, oziroma 1 gld. na pol leta.
Na ta način se bode društvo skušalo razširiti čez vso dolenjsko stran.
V odbor so bili voljeni za starosto g. Ribani Dolenc, za podstarosto g. Frau Rozina, za odbornike gg: Ive Erhartid, vitez pl. F i ch te na u, Alojzij Jenič, Nace Kline in Anton Virant
Veliko radost vzbudil je naudušen telegram g. V. Rohrmann-a iz Ljubljane in telegram brat skih nam Ljubljanskih Sokolov.
Društvo je torej pod dobrimi avspicijami stopilo mej svet in želja vseh naših rodoljubov je : Živel, rasel, razvijal se »Dolenjski Sokol našemu natodu v korist, Novemu mestu v čast, vsem Sokolom v ponos!
Iz JPul|a 27. julija. (R zno te ro s t i.) V dopisu z dne 7. t. m. obljubili smo, da Vam hočemo poročati o raznih epizodah izza slavnostnih dnij. A takrat n 'smo bili mož — beseda, zakasneli smo se. 35 stopinj vročine je za nas tako ogromna sila, da smo se udali. Lenoba sicer ni nič kaj lepo svojstvo, a znebi se je, ako se moreš, ko je zrak tako težak, da te kar k tlom tišči in se ti zdi, da so vse življenske moči službo odpovedale. Nečemo sicer trditi, da bi vročina dajala lenobi „pravico do eksistence", a »olajševalna okoljščina" je pa vendar — le! V tem zmislu se torej tudi mi sklicujemo na izredno letošnjo vročino in prosimo — mi lostne sodbe.
. Poveduti smo Vam hoteli o marsičem, a danes smuknemo mimo, ker —--so že povedali drugi. Uloga „des hinkenden Boten" menda ni posebno imenitna. Čisto molčati pa tudi nečemo, dobro naše srce nas sili, da govorimo. „Istria" se nam sedaj zares smili; in to je gotovo krščansko — lepo od nas, če pomislite, da nas ta list od sedaj strašno pisano gleda; kaj gleda?, — niti videti
se je dala Helena pregovoriti, da se je usedla, in kmalu sta obe prav neprisiljeno mej seboj kramljali. Nadejati se je bilo, da se naglo dobro seznanita in z mejsebojno družbo osrčujeta.
Kar koli jo je Mabel o deželi ali o kraji popni sala, na vse jej je Helena brzo in razumno odgovarjala; nova prijateljica vedela jej je za vsako stvar v novih nje razmerah najboljše svetovati. Temu se ni čuditi, kajti Helena je bila v zahodu rojena ter je večino svojih mladih let v tej pokrajini preživela. Nje oče bil je pobožen duhovnik svete blagovesti ter jo je kot jedinega otroka precej v prvih letih pripeljal v ta kraj, kjer jo je popolnoma ločena od posvetnih predsodkov po lastnih nazorih o ženski ljubeznjivosti in skrbljivosti odgojeval.
„Kaj, vi ste že deset let gospodinja!" vsklik-nila je Mabel vsa začudena, ko jej je Helena smeh ljaje povedala, da ima že toli dolge izkušnje. Potem je pristavila smije opazujoč sladki otroški obraz, ki je na videz nje besedam oporekal: „Nikdo ne bi veroval, da že toli let gospodinjite. Pa dobro, veste, jaz se čem k vam zatekati in dobrega sveta iskati v našib domačih stvareh in potrebah, pa tudi
nas ne more, na konec oči j ne. In vender se nam smili! In temu je kriv ta nesrečni Dinko Vitezid! Mnogo ima mož na vesti. To je zli duh, ki moti dušni in telesni mir blagi, dobri, človekoljubni in lojalni — če ne verjamete pa vprašajte Tržaškega Bafacla — šinjoriji in nje Poreškemu glasilu. Tam, kjer si ga gospoda italijanska najmanj žele, vidiš ga prav gotovo. In mislite, da se ta Vitezid mogočnih gospodov kaj boji? Kaj Še, predrzneš je, da mu ni para! Kako lepo so vso zasnovali gospoda takrat, ko je cesar prišel v Pulj! V svoji goreči skrbi za čast in dobro ime domovine in države hoteli so zakriti grdi madež slovanskega barbarstva in pokazati Nj. veličastvu Istro v italijansko-kulturnem si jaji; predstaviti so hoteli deputacije one Hohen-lohe-jeve legije, ki bode v prihodnji vojni rešila Habsburško dinastijo, drobeč italijanske butice. Kak ugled bi si pridobili nekateri gospodje! In še celo „Indipendente" bi jim ne zameril, ker bi vedel, da je VMe le „za špas". Novopečena italijanska lojalnost ima namreč neko posebno lastnost — nekak sport je; pod drobnogled ne sme. Od daleč jo že smeš pogledati, od blizu pa ne; potipati pa celo ne, razpade ti v roki. Bilo je torej prav lepo zaosno vano in vender se je — pokažilo.
Pride namreč kar cela vrsta deputacij, ki razrušijo hkratu vso zunanjo, tako lepo, umetno sestavljeno italijansko navlako in pokažejo vladarju Istro v vsej slovanskej golosti. Kaj pravite Vi k temu? In veste, kdo je pripeljal vse te deputacije?! Tiati nesrečni Vitezič! Najhujše pa še le pride. Ker so se deputacije predstavljale po okrajih ne glede na narodnost, se je nekaterim italijanskim deputa-cijam prigodila huda nesreča, da jih je predstavil — Vitezid. In kako? Hrvatski! To je pa bilo že preveč! Jedni italijanski deputaciji so je prigodila posebna nezgoda Da ni bilo Vitežiča niti predstavljena ne bi bila. Vi tež i ć jo je rešil iz zadrege. Od tacega barbara pustiti se rešiti, to je pa že skrajno za vsako blago italijansko dušo.
Potem pa se ne smete čuditi, da so gospoda na predrzneža silno razjarjeni. Kdo bi tudi ne bil! „Istria" je kar iz sebe. Cel meBec sem se jezi v člankih, dolgih, kakor morska kača; proti koncu vsacega dopisa nam pa redno pripoveduje, da je Vitezid napravil fijasko. „Istria" naj nam ne zameri, a nam se stvar čudna zdi. Kako se mora kdo celi mesec za to jeziti, ker je napravil fijasko — kdo drugi. To je protislovje, ki pa se more odpustiti z ozirom na oslabelo dušno stanje. Po reškega glasila se je zadnje čase odločno na slabo obrnilo; to že ni več nervoznost, to je že vse kaj dru zega. Je li kaj prostora na Studenci?
Iu zato smo rekli, da se nam „Istria" res smili; mi pomilujemo častiti nasprotnici prav od srca.
Tudi Pulj si pridobiva počasi svojstva svetovnega mesta — zločine in samomore.
Nedavno našli so jedno prvih Poljskih kraso-tic ostruidjeno v stanovanji njenega ljubčeka, poročnika mornarice iz čislane tnadjarske rodbine. Njo so peljali na pokopališče, njega pa v bolnico.
Dve deklici sta sklenili skupno umreti; pripetila se jima je jednaka nesreča, ker nesta pomislili, da z ognjem ni, da bi se človek šalil. Ljubezen je hud ogenj. Jedna je res ostala v valovji, a druga se je premislila in lepo zopet skobacala na suho.
v zdravilstvu in v resnih znanostih. Če vam je ljubo, predno odidete, ker Helena se je za odhod pripravljala, »pojdite z menoj v kuhinjo, ter mi povejte, ali se je kruh z meliso že dovelj vzdignil, da bi ga lehko v ponev djala?"
In z radostnim smehljanjem je Helena vsprejela povabilo, ter šla v kuhiujo; in res po njenih na-migljajih se je kruh še bolje ponesel.
Potem se je poslovila. Na prvi klic svoje gospodinje je konjiček kot majhen pes radostno priskakal. .Kaj češ malo pohajati!" rekla je Helena Murravu, ki je blizu stal, ter gibanje živali opazoval.
Pogumni deček odgovoril jej je precej pritr-divši. Hipoma ga je živa devojka posadila na sedlo ter se smijala njegovemu veselju in učenega konjiča v velikem kolobar u krog vodila. Naposled mu je pomagala raz konja, pognala se na njegovo mesto, pomignila z roko Mabeli, ki jo je v vratih opazovala, ter je prek poljan v nasprotno mer od-dirkala.
Trenotek pozneje prišel je Henrik prek mosta iz goščave ob reki, ter je našel Mabel še v
Jedna gospodičina iz jako bogate rodbine, a že v oni dobi, ko človek že lahko pameten postane, nosila je skoro 20 let gorje v svojem srci, sedaj pa je tudi ona šla iskat tolažbe v morje.
Pred dvema dnevoma je zapustila mlada deklica stanovanje na vse zgodaj in bosa, hoteč se znebiti življenja, ker se jej je ljubček odlikoval po svojej nezvestobi, a bratje njeni so stvar pravočasno zapazili iu jo dohiteli uprav na obreJji. Peljali so jo domov in tam je, upamo, oče govoril svojo moško, izdatno besedo.
Železniškega restavraterja, ki je vajenca svojega ustmrtil, obsodili so na sedem let ječe Pravijo celo, da je bil vajenec njega nezakonski sin.
Vidite, da tudi imamo svojo škandalno kroniko. C—t—č.
Domače stvari.
— (Na Vrhniki) bode prihodnjo nedeljo due 3 1. t. m. p opol u dne ob 4. uri v Čitalnici volilni shod v zadevi predstojeće deželuo-zborske volitve. Gosp. Kraigher, ki je bil v Postoj ini kandidatom proglašen se bode v ta dan gg. volilcem Vrhniškim predstavil.
— (V Loži) bode volilni shod v nedeljo dne 7. avgusta. Dan in kraj zborovanju naznani se pozneje.
— (Naš rojak g. Janko Pajk,) profesor na drugi nemški državni gimnaziji v Brnu. bil je dne 26. t. m. na vseučilišči Dunajskem promoviran doktorjem modroslovja.
— (Znani profesor N e d v e d ) premeščen je na gimnazijo v Jiglavi na Moravskem.
— (Čeških gostov oglasilo se je) danes zopet 73, torej je doslej prijavljenih že 165. Praški odbor, boječ se, da bi število izletnikov ne narastlo preveč, ne sprejema novih prijav dalje, ko do 28. t. m. — Izleta na Slovensko udeleži se cvet češkega razumništva in zato smo prepričani, da bode imel znamenite posledice v mejsebojnem občevanji obeh na skrajni zapad potisnjenih slovanskih narodov.
— (Nova jezikovna nare d b a) straši po nekaterih nemških listih h la Tagespost, ki svoje čitatelje radi pitajo z izmišljenimi novicami. „Frem-denblatt" piše, da je vest o novi jezikovni naredbi proizvod velike vročine.
— (Na gimnaziji v Cel j i) bilo je preteklo šolsko leto 319 dijakov, mej njimi 186 Slovencev, 122 Nemcev, 8 Hrvatov in Srbov, 2 Italijana, 1 Madžar. Odličnjakov bilo 21, prvi red dobilo je 253 dijakov.
— (Iz Zagreba) 28. julija: Danes je bila dopolnilna volitev za deželni zbor v trdnjavi Ivanić, katero je doslej Gržanid zastopal. Izvoljen je bil pristaš „narodne stranke" dr. Lud. Schvvarz, odvetniški kandidat. Ta poslanec bode prvi Žid v deželnem zboru hrvatskem.
— (»Goriški Sokol") imel je dne 24. t. m. ob 4. uri popoludne svoj prvi občni zbor, na katerem je bil starosto izvoljen g. mejni grof Anton O b i z z i. Podstarosto izvoljen je g. Karol Pr i n č i č, tajnikom g. Habo, blagajnikom g. Anton Fon, odbornika pa gg. Kopač, Je ras in Pogačnik. V razsodišče so izbrani gg. dr. A. Gregorčič, Julij pl. Kleimavr in N. Dr ufa, za pregledo-valce računov pa gg. A. J e g 1 i č, Likar iu P o-v e r a j.
-j------ !■
vratih; Helena se je še malo videla, če prav je polagoma v daljavi izginjevala.
„Zdi se mi,'1 rekel je, „da te je obiskal majhni puščavni duh. To je tretjikrat, da prihajam ravno o pravem času, da jo vidim odhajati. Še nikdar je nisem videl v obraz, akopram oče toli prijazno o njej govori, da pač popolnoma duh ne more biti."
nHenrik,*" rekla je Mabel z naudušenostjo, je „najljubeznjiviša stvarica na svetu."
„Kaj takega sem slutil," odvrnil je Henrik, „a to je tudi vse. Veduo jo vidim jahati kakor sedaj, da kodre za njo vihrajo. Skoro bi mislil, da me vidi priti, ter se hipoma pobere."
„Biva tam le v hiši, kjer se iz dimnika kadi," rekla je Mabel. „Medve sva že najboljši prijateljici, obljubila sem jej, pohod jej vrniti. Ti me moraš spremljati."
Henrik je to rad storil. Ko je preteklo nekaj časa in se je prijateljstvo mej rodovinama zmeraj bolj utrdilo, podoba je bila, da se imajo Mabeline besede in njegova slutnja o novi prijateljici popolnoma potrditi. (Uniju p.ih.)
— (Iz Borovnice) 28. julija. Jakob De-bevec vlg. Srednji Jakec je ustrelil je včeraj planinskega orla, kateri meri z raztegnenimi peruti dva metra. Planinski orel (Steinadler) biva od Borovnice jedno uro v „Peklu", a je nemogoče do nje govega gnezda priti. Vidita se še dva orla plavati po zraku in mislim, da počasi bo Jakec spravil tudi ona dva na oni svet, kajti on je lovec, da malo tacih. Ne boji se nevarnosti ter je muhast in le on ve za 8trijca (medveda), kje prebiva.
— (Vabilo k ljudski veselici), katero priredi prostovoljna požarna bramba na Bledu v dan tfl. julija 1887 na veseličinem prostoru. Čisti dohodek namenjen je zakladu požarne brambe. — Spored. Dopoludne: Ob 10. uri svečana maša v farni cerkvi na Bledu; ob 12. uri skupni obed v gostilnici gospoda Jakoba Peternela v Zagoricah. Popoludne: Od 4. do 5. ure promenadni koncert; ob 5. uri tombola; ob 7. uri plesalni venček na veseličinem prostoru. — Dobitke za tombolo, koji se bodo hvaležno vsprejemali, prosi se, upošiljati občinskemu uradu Bleškemu od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne. Ob neugodnem vremenu bode veselica odložena. K mnogobrojni udeležbi vabi najudaneje odbor.
— (Na Črešnjevci) pri Slovenski Bistrici nastala je kužna bolezen, črm ali vranični prisad, mej živino. Več ljudij, ki so jeli zaklanega vola meso, je zbolelo, nekaj jih je celo umrlo. Somenj v Slov. Bistrici je odložen.
— (V kamniškem okraji) se bodo stalno ali začasno namestile sledeče učiteljske službe: 1. Na dvorazrednici v Dobu nadučiteljska služba s 500 gld. letne plače, 50 gld. opravilnine in s prostim stanovanjem. 2. Na istej Šoli druga učiteljska služba 8 400 gld. letne plače in z jedno nobo za stanovanje (za učiteljico ali tudi za učitelja). 3. Na de-kliškej šoli v Kamniku služba učiteljice s 450 gld. letne plače. Prošnje naj se pošiljajo po posta v ne j poti do dne 15. avgusta na c. kr. okrajni šolski svet v Kamniku.
— (Živinozdravnika) mesto razpisano je v Smanji. Plača iz okrajne blagajnice 240 gld., trg plačuje za ogledovanje mesa 24 gld. na leto, za vsak semenj pa 3 gld.
Telegrami „Slovenskomu Narodu1':
Pariz 29. julija. Cassagnac se dosledno brani, dati poslancu Paur-u zadoščenje, predno slednji ne objavi imen generalov in članov desnise, katere je po krivem opravljal. Več listov javlja, da je general Boulanger Ferry-ju poslal svoji priči.
Sofija 28. julija. Razne osobe ki so z vlado v zvezi, kakor tudi bolgarski časopisi zagotavljajo, da se je princ Koburški za trduo odloČil in da v kratkem pride v Sofijo.
Dunaj 28. julija. Dvorski svetnik pri najvišjem sodišči, J. Lienbacher, stalno umirovljen.
Dunaj 28. julija. „Politische Corresp." ima dopis iz Rima, da je kralj potrdil zakon, da se za Afriko sestavi poseben vojaški voj. Ta voj bode sestavljen iz dveh pešpolkov (lovcev po 3 batalijone s 4 kompanija mi), eska-drona konjice, jedne topničarske brigade s 4 kompanijatni in jedne ženijske, jedne sanitetne, jedne provijantne kompanije. Ta voj opravljal bode navadno službo v Afriki, za večje podjetje proti Abisiniji bi se pa posebej sestavil še večji voj.
Rim 28. julija. Pri otvorenji ljudske kuhinje, v kateri se jedi brezplačno dele, bili so veliki izgredi. 4000 osob hotelo je prodreti v kuhinjo. Nastala je grozna zmešnjava in gneča, v katerej je bil jeden otrok udušen, veliko osob pa teško ranjenih. Vojaki so morali z golim orožjem napraviti red. — Veliko razburjenost prouzročilo je ravnanje grobokopov, ki so trupla za kolero umrših, namesto da bi je v noči pokopavali, v neki lopi skladali, potem pa kupoma vozili na pokopališče. Da ni policija grobokopov zaprla, bilo bi jih razjarjeno prebivalstvo hudo kaznovalo.
Razne vesti.
imena", kjer je genijalni Lermontov dne 27. julija 1841 v dvoboji izdihnil svojo dušo
* (Čudo časnikarstva.) Povodom petdesetletnice kraljice Viktorije izdale so „Daily NewsM posebno slavnostno številko, ki je imela 16, mesto navadnih 8 stranij. List imel je 128 predelov, od teh zavzeli so oglasi in inserati 61 V« predela, ostali prostor bil je odločen samo za popis jubileja. Ves list brojil je 1,600.000 črk, 288.000 besed in 32 000 vrst. Črke, ki so se rabile za to številko, imele so vkupe 2664 funtov. Posamičen Črkostavec potreboval bi 1620 ur, da bi sestavil tako izredno številko.
Rttsalrjeno zdravilo. Množeča se naročila na Moli-ovo „Francosko ž ga nj e'* dokazujejo o uspešne) uporabi tega aredatva proti protinu, trganju iu vsem boleznim v sled prehlada. Steklenica 80 kr. Po postnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na iJunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodaj al nicali na deželi zahtevaj ae izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko iu podpisom. 10 (19—5)
' „LJUBLJANSKI zvor
Mtojt
(192—92)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Zahvala.
Povodom ustanovitve „Dolenjskega Sokola4 poslal nam je g. Ivan Plantan, c. kr. notar v Zatičini, kot podpornino obligacijo za 50 gld., g. V. N. Rohrman, trgovec v Ljubljani, 25 gld., in g. Miroslav Soos, trgovec v Ljubljani, 10 gld. Podpisani odbor izreka teiu potom vsem tem podpornikom iskreno zahvalo.
Rudolfovo, dne 28. julija 1887.
Za odbor:
Iv« Erhartid, Fran Bo sina,
tajnik. podstaroata.
Zahvala.
Piec. gospod Ivan DemSar, župnik v Šentvidu, blagovolil je tukajšnji Šolski mladini podariti 120 izvodov knjižice „Angeljček*. Za ta veledušni dar usoja si preč. gospodu v imenu Šolske mladine izrekati najtoplejšo zahvalo
krajni šolski svet v Šentvida na Vipavskem,
dne 27. julija 1887. A. U r a I c, »ragotin i eitnik,
predsednik. vodja sole.
l.olt'rlJiM' »rečice 27. julija. V Brnu:       32,     39,     15, 69,
19.
Tujci.
28. julija.
Pii -i«.«hm : Morgenstern iz Brrolina — Budniger iz Monakovega. — Schmidt iz Movskega. — Sabathil it Saze
— Tonhauser iz Mostara. — Noaan iz Idrije. — Nosan iz Vipavo. — blahua Iz Ribnico. — vitez Btddin i iz Trsta. — Ciota z Reke.
Pri   ttfmlMIi Soretič  iz Tunisa   — W*Hchenfeld iz Cassla. — Weinberger z Dunaja. — Blaže-k iz Prage. — Ritschel iz Eiboue. — Dr. Kvapil, Heim iz Pužuna. — Mu ley z Vrhnike. — Hilbner iz Mathildenruhe. — Macak iz Trsta.
Pri bavarskem dvora : Steiomann iz Nove vasi.
— Schurda in Prago
Pri HvMTi|HUeni «i«*MKrJl: Schulter iz Maribora. — Gabrichi iz Gradišča. — Grašič iz Pičana. — Pajuic, Mol-nar iz Pleše.
Pri Jainent kolodvora: Laidmaier z Dunaja- — Martinpchek iz Trata. — Škarpa iz Pazina. — Klan iz Pulj a.
* (V P j a t i g o r s k u) v Kavkazu razkrili so dne 27. t. m. spomenik slavnemu pesniku M. Ler-montovu.   Pjatigorsk je namreč „kraj nesrečnega
& mrli ko v KJai&ftljaMk i
28. julija: Anton Lipovš, stolarjev sin 15 mesecev, Streliško ulice št. 3, za božjastjo. — Marija Ćepelnik, čevljarjev sin, 2 leti, Žabjak št. ti, za vnetjem jeter. — Angela Rozina, delavčeva hči, 3 mes., Ulice na Grad št. 7, za božjastjo.
V deželne) bolnici:
25. julija: Josip Steblaj, delavec, 57 let, :ca spride-njem jeter.
Meteorologično poročilo.
9  Cas upa- L StHnJ?   !   Tem-      Ve-    „ . , S    rvanja N«** poratura   trovi   Neb»   k™» *
Mi).
» 7. zjutraj 738 42 mm.    22 4' C   brezv.   ja0. I
.o i 2. pop.   73785 um    29 7 C   z. svz. ( d.jas. 0 00na.
oo  9. zvečer 73'"30 mm.    20 2 C   si. vzh. d. jas.
°* I I I I II
Sreduja temperatura 24*1°, za 4*5° nad tiormalom.
ID-O-na^slrsi "borz«, due 29. julija t. 1.
Izvirno felegratično poročilo.) *—
včeraj —
Papi.oa renta.....gld. 81-40 — gld.
Srebrua renta.....„    82 80 — „
Zlata renta......m   112-60 — „
6°/0 marčna renta ....     „    9650 — „
Akcije narodne banke   .   .     „   H82*— — „
Kreditne akcije.....,   282-75 — „
London........„   125 55 — n
Srebro........                                   „    —— — ,
Napol........i      9-95'/, - ,
C kr. cekini......„      5 93 - „
Nemške marke.....„    61 <>2 — ,
47„ državno srečke iz I. 1854   25'» gld. 129 gld.
Državne srečke iz 1. 1864          100   „ 162 „
Ogerska zlat« renta 4°/<,...... 101 „
Ogerska papirna renta 5....... 87 „
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „
Dunava reg. sr*:eke 5°/0  .   .     k hi Kld. 119 „
Zemlj. obč. avstr.           zlati zast. listi . 124 „
Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove se v. železnice 100 „
Kreditne Brečke.....100 gld. 178 ,
Rndolfove srečke .....     10 20 „
Akcije anglo-avstr. hanke .   .   120    „ 106 „
Tiamutway-društ. vel j. 170 gld. a. v. 227 „
danes 8146
82-8 . 112 65
MW 882 — 28230 12550
9 957,
592 (Sl-r.o 75 kr 76
10 „ 40 „
50
n
25 , 50 .
n
50
25
Slavnemu občinstva uljudno naznanjam, da se bom s svojim obrtom konec tega meseca preBolil
351 v Kolodvorske ulice ?B
(Stadt Laibach)
in prosim, da me tudi tam počasti z obilim naročilom.
Anton Košir,
(532
sedlar In torbar.
V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo
Jurčičevi zbrani spisi
po znižani ceni«
1. zvezek: Deseti lirat. Roman.
a. zvezok: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice iu povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtico iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
BoveBt iz časov lutrovske reformacije. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev.
Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. tiolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Knzliivska sodna v Višnji Gori. Lepa poveš) iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja
kranjskih Slovencev. — II. Grad Hoj inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški val pet. Povest, — III. Sin kmetske ga cesarja. Povest iz 16. Btoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I- Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povost iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo se v (79—37)
„NARODNI TISKARNI"
T7- I_ij-u.t)ljeiniT Kongresni trg, Gledališka stolba.
nQnor, ki se more vr-UClIctl m niti v majhnih ■HBB^nir^rrn. obrokih reeluo, diskretno in po ceni, toda le 300 gld. in več <lcpih'- na posodo kavalirji, častniki, indnstrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in dediščino, duhovniki in dame tu in nn deželi. N.isi.i : F.Gorre* kreditni  zavod, <aratlec.
BRATA BBERL
prodajata najboljše in najoenejie
oljnato ba.3Tv©r LaJso ixx £irxx©žQ
lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—133;
, LJUBLJANA. goNpodn J. Vilhar-jn His. sJev. 4. LJUBLJANA.,
Izdate!) in odgovorni ureunik: Ivan Ž e l e z n i k a r.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".