» 1
v^-r
145. številka.
IzdanJ« z» nadeljo S. deo<
(▼ Trttn, ▼ Mbit« iveč*r *»• 4. decembra 1M7.)
Tečaj XXII.
„■DI1 Mkaja po trikrat aa Mm t toot* daajik «b torkih, Aotrtklk ia aobotok. Zjatranje iadaaj« izhaja ob 6. ari ijatraj, rciereo pa ob 7. ori vator. — Oboj bo lidaaje atano: ■a JaiMBMee . f. 1.—, ima Araarij« I. 1.M
m tri ii
M pol Uto

4.M .li-
so VM	. . . 14.— •	■ ■
Ntniiln Jo plaiovatl oapro| aa saroibo Hrat priloženo aoToftalae m sprava aa ailra.
Poaaalčaa itorilko ao dobivajo ▼ pro-iajolniflah tebaka v lrntu po 9 ari. tavaa Trata po • ari.
EDINOST
Oflaat ao raiaao po tarifa v petita; a« aaaioro i doboHaai Irkami w plačuje prostor, kolikor obaofa navadnih m tis Poalana, oamrtaino in javno »ahvala, a a ■ali agiaal itd. ao tn*o«»io po pogodb
Tai doptai naj aopaliljnjo nradniltv ♦ alioa Gaaoraaa It. 18. Vanko pi«»o aa.t biti fraakovnao, kar aofroakovaaa ao -3 aprojoaojo. Bokopiai ao no rratajo,
KaSolaino, raklooaoaijo ia eglaao aprf-jima uprmvniitvo alioo Kolino pif-oolo bit. S, II. aadat. Narainino ia oglaaa jo plaioToti looa Trat. Odprto rokiaaaa oijo ao prooto psitnina.
81

r »Mn—*t j*
Castitim našim gg. naročnikom!
Vsem onim gg. naročnikom, kateri ne poravnajo zastano naročnino do 6. decembra t 1. nstavimo list brezpogojno.
Uprava »Edinosti*.
Malo dobrega in malo krivega.
Seme, ki so je sejali v parlamentu nemški obatinkcijonisti, heilSbruderji in razni jnnaki — z nožem, razvija se sedaj t kuj no klasje gori po vsem nemškim Češkem in po raznih mestih v nemških pokrajiiak.
Hironsko kričanje Sehttiererjeve družbe in sorodnih jej življev t parlamentu, tisto poziranje na boj do skrajnssti, tisto iz brezmejne domišljavosti prihajajoče zistematično zaničevanje in 2lestavlje-nje nenemškik narodnosti, tisto pripovedovanje brutalnega načela o kladivu in nakovali po zastopnikih nemškega naroda, tisto kričanje in za-sramovanje v zbornici, kakor d t st vsa slovanska plemena Avstrije sama divjaške is poživinjene druhali, tisto zatramovanje, kakor da so vsi slovanski poslanci sami lopovi brez časti, urama in poštenja v svojih prsih — vsa to si moglo ostati brez uli Sit na nemške mase, sosebno po raznih nemških gnezdih gori na Češkem. Ako so podivjali zastopniki, potem je le vprašanje časa: kedaj podivja nerazsodna in divjim nagonom toli pristopna masa ? 1 Ako je argument zgubil v parlamentu svojo veljavo in sta stopila na njegovo mesto pest in umota pijača, potem je pričakovati mate-matisku goiostjo, da si masa na ulici pričus utvar-jati svoje posebne argumente. To so tisti .argumenti z ulice", katerim je grof Badeni napovedal vojno takoj začetkom svojega vladauja. A ravno s tem &e ju kipa trpkosti napolnila grofu Bada-niju do vrha, da so ga vrgli — isti argumenti t ulice !
Tako je prišlo torej, kakor j« msralo priti, ker dmzega ni bilo pričaksvati; dogodki v parlamentu, nauki brutalnosti in nepoštovanja avtoritete so jeli kmalu odmevati v Ascbu, Hebu, Žateu in po dmgih ncuških uiestteih. Zasmehovala se j« vladna m državna avtoritet*, metalo se je kamenje ia vojaštvo, državne erga aa. preskrbljene
PODLISTEK
--5
. Zvonar-topičar.
Fo Šenoi poslovenil Vačaslavov.
Mogočni očetje zagrebški, trepetajoči od strahu božjega in turškega, zaklcali ho soglasno: Dajmo kompanije 1
,Ne (Um! Protestiram!' skočil je kvisko Štefan Svaatovič, mestni blagajnik, tnal veseljak rumenega obraza, ko mu je Šopek črnih lai stal na čelu kakor petelinova roža.
,Ne dam ter ne dam. Jas branim pravice ter pravi«: Po svojih privilegijah slavno to meščanstvo ni dolžno dajati za vojsko druzega, nego žita, soli in priprege za možnaije in topove; ako popustimo to, propale so mestne pravice".
„k da*, odgovoril mu je sodnik, „ako te Turčin zakolje, kakor purana, so šle k vragu naša pravice, če tudi protestiraš ti stokrat.
„Dajmo, dajmo kompanijo", kričali so vsi jednim glasom.
.Protestiram 1 naj se to zapiše v protokolu 1*
vsemi znaki svojega dostojanstva in svoje službe, j torej uradnik« v uniformi, z cesarsko kapo na i glavi, so metali v jarke, a za ČeŠfce maujšine po j oiih krajih se je pričela doba trpljenja in muče- i lištva. Človeku se se ježili lasje, ko js čital poročila, kake so krutim nasiljem sinovi velikega kulturnega naroda tirali 7 blato svojo lastno kulturo, j ngled svojega lastnega naroda, in «o bili v obraz j zakonom lajpritivnejega človekoljubja, zakonom, ki j so v navadi po vsem civilizovanem svetu in menda tidi v necivihzovanem, izvzemši morda jedino on« kraje, kjer jedo — človeško meso.	*
Ali vse to ii bilo zadosti intekktuvelnim pro-fzročitelfrm teh dogodkov, ki so se vedli podobno onemi, ki postaja vedno bolj lačen, čim dalje ji.
Čim bolj je vrelo v kotlu na Češkem, tem hlastieje so nemški poslanci metali polona z Dunaja tja gori pad kotel; čim više j« švigal zubelj, t tem izdatneje so prilivali olja v ogenj.
Po volji sbitrnkcije je parlameat odstopil od j svoje avtoritete in je prepustil besedo .argumen- j tem z ulice'. Prišlo je slednjič de izgredov tudi i izven Češke, sosebno na Dunaju in v Gradcu. To i je izbilo sodu dno: ulica j« vrgla grofa Badeaija. • A ni to ni potolažile razburkanega valovja, besneče ' jezero s« ni hotelo zadovoljiti s to jrdno žrtvijo, j Po padcu Badenijivsm so si ^f S4 p množile or-, -gija zdivjanosti in sosebno v nomikem Žatcu je j doprinašal nemški fanatizem uprav groznih činov. '• Vsi ti dogodki so pač egorčali duše narodi ' čeikamu, ali isti si je premagoval in zlasti s« ji ' premagovalo prebivalstvo kraljice čeških mest, i zlate Prage.
Nemci pa niso umili tega samozatovanja, • meuili »o, da je to slabost, onemoglost. V tej krivi veri so prišli na nesrečno misel, da »o svoj peneči kotel prenesli iz A^cka in Heba in Žatca v — Prago same. Ta objestnost se je maščevala grozno.
Kaj se js godilo te dni, tega ne treba pta- • viti. Bilo je grozao. »Argumenti z ulice*, ki so j bili toli pnljubljoAo sredstvo nemškim poslancem, | jeli so govoriti strašen govor, ki pa je bil obrnjen j — proti NencAm 1
Še le ti dogodki, do katerih ne bi bilo prišlo ' nikdar, da niso nemški poslanci zasnovali dobo ' nasilja v parlamentu in tako nekako pcdrlili svojo i sankcijo tudi nasilstvu na ulici — še le ti dogodki, ;
„Le zapišite, notar, ali mi vendar damo kompanijo. Je-li tako, bratje? „Je!' potrdili so vsi.
Toda Svastovid je skočil besen kviško, Tzel klobuk ter zbežal iz slavnega sveta, /.akričavši pri vratih, rdeč kakor kuhan rak: Bog daj, da bi vas pojeli Turki 1"
Tedaj se je vzdignil Tomaž Gradnaj, učen človek velikega nosa in daleč pr*č štrlečih ušes, ki je ljubil svojega diuga, blagajnika Svastoviia, prav tako kakor vrag kadilo, ter je svetoval:
,Uprav, damo! Tudi jaz branim pravice 1 Toda ja«, amplis^ime magistratu*, dajana še več*. wČuj»'oI Oujmo!*
„Da", nadaljeval je Tomaž Gradnoj, „v dvorišču naše mastne biše leži v blatu in to brez vsakega posla star železen top. Če 80 Turki poslali pod Sisek topiče, zakaj ne bi Zagrebčani topa, ko naš top nima posla; uaj se pokaže, kdo je jači: poganski car v Carigradu ali svobodni purgari na Griču! Ha?" naglasil je Gradnaj, pretć junaški s pestjo.	(Pride ša.)
ko se jo ostrina obrnila tidi proti lemški koli so nekolike streznili Nemce in — njih prijat elje
To vidimo na veliki prij|taljici vseh Nemcev.
na naši .Triesterici*. Sinoči je ta list prinesel članek, o katerem priznavamo radi, da je vsaj do neke mere odprl pot resiici. Maogokaj resničnega je t tem članku, a tidi nekaj krivega se je ukradlo vmos. Ne zato, da bi obsipali nemško tovariiicoi očitanjem, ker je storila le pol koraka in ni hotela storiti celega — saj vemo, kako deie človeku, ako mora zastavljati nož v svoje lastno ■eso — ampak 1« zato hečomo pridodati tu par opazk k omenjenemu članki, da ha popravijo kriva manenja in da ne zabeleži — resnica.
Naštejmo najprej, kar je „Tnesterica" poročala dobrega. Nemški list prizaava izrečno, da so se v parlamentu porušile vse vezi nraviosti, spoštovanja do pravice in reda, a da se ni čuditi potem, ako je v prebivalstvo prešel duh — anarhizma.
„Triesterica* priznava, da so razni dogodki pripomogli do praških dogodkov. Nemški nacijonalci in liberalci da so bili pijani zmag«, ko je odstopil grof Badeni in so se svojimi slavji vzbujali prepričanja v slovanskih masah, kakor da ta dagodek znači veliko škodo za narod češki. To domuAva-nje se je, potrjalo še posebne po težkih ii-gre ^ nemških lacijonalcev na raslih k&jiL. Pa tidi nemški dijaki v Pragi — tako zaključuje „Trienterica* dobri del svojega članka — s« n i s o u m e 1 i brzdati kakor bi trabalo.
Pripomniti bi morda smeli, da je „Triaste-rica" pretirano rahlo označila postopanje nemških dijakov. No, nekaj je vendar le: pripozuanje krivde na nemški strani. Vendar treba zabeležiti isricno, ker to je najvažneje, da v Pragi ii bilo ni najmanjega izgreda, dokler niso minole nedelje nem* ški dijaki jeli prirejati svojih „slavnostnih", v resnici pa izzivalnih in češko prebivalstvo sramo-tečih javnih, pouličnih sprevodov! To treba ohraiiti v spominu.
Tu pa je krenila .Triesteriea" aa krivo pot, ko vali del krivde tidi na čeake poslance, češ, di ne la da niso storili ničesar, da bi pomirili dahove, marveč so tudi oni prilivali olje v ogenj. Sosebno govor žipana Podlipnega in pa manifest „prastarega* (nralte) Riegra bila sta taka, da sta vnemala strasti.
Ta obdolžonja .TriesteriČina* poživljajo nas na odgovor iu odločns zavrnjenje.
Kar e« dostaje čeških poslancev, koustatu-jemo,da je vodetvo stranke brzojavno pozvalo poslance, naj delajo nato, da aa preprečijo taki žalostni dogo d k i. Sedaj pa naj sodi nemški list sam, v kakem razmerju z resnico je njega trditev, da so češki poslanci ulivali olje v ogenj. Kar pa se do* staje čeških delegatov — ki so vendar najodloč-neji voditelji stranke — treba zabeležiti, da so ostali tam, kamor jih je pozvala dolžnost — v delegacijah. S tem se «e najugodneje odlikovali poleg izvesLnih uemškik poslancev, o katerih je pač notoriška resnica, da ne le da niso mirili, ampak so korakali izgrednikom na čelu kakor organizatorji in voditelji in so svojimi hujskovalnimi govori še bolj nemali itak že raznete množice, kakor smo videli tako sosebno v Asehu in Hebu.
In .prastari* Rieger se svojim manifestom, ali pa župan Podlipay se svojim govorom ? 1 Ti
izjavi sti b li 9lovesnostni izjavi politiške nravi, izzvane po političkih d o g • d k i h na Dunaju, pa spremembi ministarstva. Ako bi boteli aabranjevati narodom in strankam, da ne bi smeli cznaoati svojega stališča o važnih dogodkih v državi, ako bi se izjave v taki dostojni obliki smatrale hujskanjem mas, potem se mora nehati vsako izjavljanje svojega menenja in sprijazniti bi se morali z dejstvom, da ne živimo već v kons'.i tacijooelni državi.
Staii Rieger, pa revolucijoaar! Ni ga Čelia, ki ne bi priznaval Riegru nevenljivih /a-Iug, in jedino, kar se mu je očitalo, je bilo to, da je bil — premehak z Nemci in z vlado. To je bil tudi vzrok njegovemu padn. In sedaj piihaja »Trieste-rica" takimi očitanji!
Ali rekli srna že gori, da nikdo ne reže rad v svoje lastno meso in zato radi opraščamo tudi .Triesterici' ta mal atentat na — resnico.
Resna beseda gospodom okolo „Amica".
.Primorski list" je zopet spregovori resno besedo do naših „Amicovcev* ki se vzlic vsemu avojeiau, toli povdarjenenu „katoličanstvu* vendar puste voditi od narodnega šovinizma italijanskega. »Prim. list" piše namreč :
.Anico" govori o itli z italijanskim napi-so ta, v kateri poučuje katehet v slovenskem je-sika, kakor smo poročali v ,Pr. Listu" nedavno. Zdi se nam, da „Anico* ogreva ta, ponavlja in slovenski duhovščini predbaciva to, česar so jo framaionsko časopinje ia liberalni tržaški magistrat pred par leti opetovano krivično dolžili ▼ javni mestni seji. T»žko je bilo tedaj stališče slovenski duhovščini. Vrstila se je takrat obtožba za obtožbo, preiskava za preiskavo, opravičevanje za opravičevanjem in zaustavljanje pisce 1 A vse to prebila je slovenska duhovščina z mirni m srcem in v zavesti, da je bila popolnoma nedolžsa, v zavesti, da jo preganjajo in smešijo le sovražniki sv. vere. — A zdaj ? Preganjati jo hočejo lastni duhovni sobratje iu jo smešiti javno v svojem „katoliškem" listu!
Pomisli svet in strmi! — Katehet poučaje v loli z italijanskim napisom — le slovenski ,Kaka krivica se pač godi italijanskemu ro iu in italijanski deci P vsklika „Amico".
Gospoda! Ravno isto je govoril brezverni Spadoni v meatui javai sejo dne 24. novembra 1. 1892. Slikal je nanreč slovensko duhovščino kakor največo sovražnico italijanske narodnosti, da ona seje prepir, neti sovraštvo, napoveduje v cerkvi in šoli vojno proti italijanskih Šolan v okolici, da poučnje v šolah fle nostre creatare italiane* 1« ▼ slovenskem jeziku. Zaganjal se je posebno na sedanjega nnogozaslužnega č. g. župnika v Bar-kovljah, ter na bivšega g. kapelana in pokojnega č. g. žnpnika v Rojanu. Vlada je začela takoj preiskavo. A kakšea da je bil uspeh iste preiskave, razvidimo iz dopisa ekseelence viteza Rinaldinija, c. kr. namestnika, gospodu dr. Ferdinandu Pitteri, bivšemu županu v Trstu, ed dne 31. decembra 1892. štev. 1914/1.:
„In der That enthalten wed*-r die Angaben der Anstaltsleiterin Anna Sincovicb noch jene des Anton Pertot in den magistratlichen Protokollea von 12. und 13. Oktebor 1892 irgend welchen Be-weis fiir eiae derlei Beschuldigaag, welche sich vielnehr um so anbegrUadeter darstellt, als lannt-liche von der erw&haten Anstaltsleitsrin dem Stadt-■agistrate abgegebenen suh 7. mitfolgeaden sehrift-lichen Erklurang d. d 16. Oktober 1892 gerade das Gegentneil dessen anssagen, wa» in den obsn-zitirten Berichte von 7. November behauptet wird... ein Anlass zu einem Vergehen ist nicht gtgeben, vielnehr, die... in Stadtratho vorgebrachten Be-8chnldigungen nur bedaaert werden konaen".
Z drugo besedo: cel6 namestsištvo je obžalovalo, da j«1 tržaški mestni zber šel na limanice takin izmišljotinam.
Tako je z vsako obdolžbo na slovensko di-hovščino in tudi z ona v sAmicu".
Da pa bode jasno, da se nikomur ne godi krivica, povtmo tudi, kakšne da so ona šole z italijanskim napisom in kaki otroci zahajaj« v iste.
T tržaški okolici najdeš n»d vsako šolo, ne glede, je li slovenski ali italijanski oddelek, le italijanski napis.
Poglejno aekoliko iste „creature italiane',
t ki sedš v italijanskih razredih. To ti je sam cvet italijanskega (?) rodu, večinoma pristojen v čisto italijanske (P) občine in provincije : ua Kras, Istro in Kranjsko. Govore ti čisti toskauski (?) jezik, tisti, ki ga govore v nas le okoličan, Krasevec, Istran, Kranjec in včasih celo naš Ribničan.
Njib imena so pristno florentiska (?) kakor: Brizovsek, Jadrejčič, llahačeh, Orel, Piščanc, Pe-lan, Škerl, Štrekelj, Volk, Vojskovič, Milkovič itd. — Toda bodimo resni. — V treh italijanskih razredih v po večini italijanskem (?) kraju bilo je mej kakimi 140 učenci le 5 (reci pet) otrok italijanske narodnosti, in še ti ne prav popolnoma; drugi so bili večinoma deca starišev, pristojnih na Kras, Istro in Kranjsko. Stopivši prvo uro med te pristne Italijane, začel jih ie katehet klicati po imenu, spraševal o tem in onem, kakor se razume v šoli z italijanskim napišem: le italijanski. A glej čuda! [— Nastal je jok in stok. Vprašal je katehet zopet italijanski, zakaj se jočejo ? — A vsi so molčali. — Slednjič je vstala deklica jedina Italijanka in rekla: 9piangono, pcrchb non capi' scano niente italiano
Na to je znal katehet, pri čem da je. Govoril j« s slovensko deco slovenski in vse je bilo tiho in veselo. Začel je učiti vOče naš" in apostolsko vero* italijanski, a zopet jok in stok. Vprašal pa je zopet slovenski, zakaj jočejo in ne nolijo žnjim ? Pa so jeli odgovarjati: „naša nati ne nolijo „Padre nostre" ia .1« čredo", ampak pravijo BOče naš* in „Verujem". Kaj je ostalo katehetu druzega, nego da j« v zmislu odloka c. kr. namestništva od dne 15. maja leta 1885. štev. 6430/VII., s katerim je dovoljeno poučevati verouk v materinem jeziku toliko časa, dokler ne aneje otroci nčnega jezika dotičnega raireda, i sam je jel poučevati verouk slovensko deco v italijanske* oddelku v slovenskem jeziku. S ten se uenda katehet ni pregrešil proti nobenonu zakonu, niti proti državnenu, kamoli proti božjemu ali preti cerkvenemu ter proti naravnemu f! Pregrešil se je le proti poitalijančevalni ideji magistrata, .Lege iu proti .italijHusko katoliški" ideji gospode okoli ,Amica\ Od todi torej tako jadikovanje.
* Da se pa pft'oljo italijanski razredi s slovenskimi otroci, je Uhko umljivo, če pomolimo, da stališi dotičnih otrok »o revni, večinoma delavskega fctanu, ki imajo oskrbovati še več dru«ih otrok. Znano jim je, da učenci italijanskih razredov dobivajo obleko brezplačno in oni slovenskih ne. To je vzrok, da se šole z italijanskim učnim jezikom polnijo s slovensko deco. Revsčiua je, revščina, katero brezvestna gospoda zlorablja v svoje italijanske svrhe. A najti je večkrat otrok, ki nnejo več vzgojeslovja, nego pa gospoda na nagistratn ia ona okolo .Anica".
Tako se je zgodilo enkrat, da dečka 7 let niso mogli spraviti v italijanski razred na noben način. Ker je nmel le slovenski, šel je z drngini sovrstniki v slovenski oddelek. Prišla je ponj učiteljica italijanskega razreda, prosila ga, obljuba-vala vse mogoče, da bi ga spravila venkaj. A dečko se ni dal preprositi. A kaj se je zgodilo? Zgrabila ga je za roko, voditelj za nji s palico in hajdi „kotš, nehote" v italijanski razred! Tako se je godilo opetovano.
Take ao torej šole z „italijanskim napisom" iu takošue so iste .creature italiane' 1
Za danes : pika!
DOPISI.
Iz Eichwalda na Češkem. 1. doc. (Izviren dopis.) Dovolite mi, g. urednik, zopet malo prostora v Vaši cenj. „Edinosti", da Vam zamorom popisati nekoliko, kako uganjajo tukajšnji Germani svoje politične orgije. Ako bi bil že pust, bi lahko rekel, da so pustne babanalije, tako pa, ker je advent, nimam zanje drugega imena, nego da izrazim svoj gnus na zdivjanosti Germanov v tem resnem času. Toda, da začnem:
V nedeljo dne 28. minolega mesca zbrala se je v Toplicah velika množiva Germanov, ki je uganjala raznovrstnih demonstracij. Nekako v sredini mesta stoji velika občinska hiša, katere lice je obrneno proti glavnemu trgu. Pred uhodom v to po-lopje stoji 2 m. visok lid, tako, da se ti z li ta zid, ako gledaš nanj ali s trga ali z dolge ulice, kakor nalašč napravljen oder za kak parlament ali kaj jednacega.
Pod tem „odrom" se je zbrala velika množica, glava pri glavi, samih pristnih Germanov, pajdašev Wolfovih. Tedaj pa so se skobacali na oder po dva, pa tudi po štirje „govorniki- ter so kričali na ves glas na množico ter jo navduševali za „nemško stvar". Človek, ki je videl to in slišal, je moral misliti, da se nahaja tam med Hotentoti ali med pesjanci, tako se mu je moralo gnusiti to divje vedenje teh ljudij. Kričali, ne tulili in rjoveli so : Hoch ! Heild! Doli! Ven! Doli Badeni ! Hoch Wolf 1 in drugih psovk, katerih ne morete objaviti v svojem listu, ker je slovenski in avstrijski. Redarji in žandarmerija niti niso mogli do živega tem divjakom, ker jih je obsipala zdivjana druhal, kakor čmrli mačico.
Vsega Vam niti zabeležiti ne morem, ker nisem stenograf, le to moram še povedati, da je tu vse premalo orožnikov in redarjev. Kolikor jih je sedaj, ne morejo opraviti ničesar in so raj Še tiho, da se ae zamerijo ljudem. In le-ti demonstrujejo kar po svoji volji in kakor jih žene nemška strast. No. h konci Vam moram povedati še, da so slavili v Eichwaldu odstop Badenijev z velikansko bakljado. Godba je igrala na čelu bakljadi in občinstvo je hodilo za isto okrog, odkritih glav vzlic vsemu mražu. Tu se je kričalo in vikalo, klicalo HoCh! in Nieder! kakor da je človek med samimi Kočćvci. Pa naj bodo dovolj I" Hotel sem Vam le naznaniti to, da bodete vedeli tudi Vi tam v Trstu, kako varno zavetje ima avstrijska zvestoba v tem germanskem kotu tu gori. Bodite pozdravljeni diagi rojaki, iz daljnje Češke!
Triaiki okoličan.
PolitUke vesti.
V TRSTU, da« 4 d«c«nWra 1097.
K položaja. Puložaj je še vedno isti, kakor \ sno ga označili v današnjom zjutranjem izdanja, i ali pa — še slabši. Današnja poroč Ia so tako črno gleda, da bi človek moral misliti, da je baron Gaut<ch sam že zgubil nado, da bi prišlo do j zbližanja ned včiuo in opozicijo in menda že misli ] na vladanje brez parlamenta.
V današnjem zjutranjem izdanju sme rekli, ! da Falkenhiynoy predlog in vprašanje predsedništva utegnita biti skala, ob katerih se razbijajo napori ; barona Gautsch*. Današnja poročila porrjajo to naše domnevanje. Falkenhayaov zakon težko da bi se umaknil, ako levica ne poda potrebnih garancij. A mi smo vprašali tudi: ali b"d" levica• mogla ali smela dati takih garancij ? Kaj poreče , Schunerer? In re» javljajo poročila, da Sch6ncrer-' janci, socijalni demokratje in krščanski socijalisti y že oporekajo nakani ostalih nemških skupin, ka-| tere hote privoliti v razpravo o nagodben«)* pro-I vizorijn.' Da, strog je go3p. Jurij Schftnerer, oster j je njegov bič in Nemci so njega vazali po — j lastni krivdi.
\ Tudi o vprašanja predsednika zbornice smo i sodili prav, da se večina ne uda tako z lepa, da ! bi ustregla zahtevi manjšine. Večina meni, da ven-; dar ne more zahtevati sedij od predsednika Abra-| hamoviča, katerega je vendar izvolila ona sama* ; da naj se umakne.
Socijalisti pa zahtevajo celo, da se morajo j umakniti vsi trije predsedniki, toda Mladočehi so i že izjavili, da ne privole za nobeno ceno, da bi se umaknil podpredsednik dr. Kramaf*. Ako pri-. dame še, da uapovedajejo kršfiamki socijalisti ne« izprosilo borbo preti nagodbenemu provizorija ia | da se konservativna plemstvo kaže Gaut«chu iz-] rečno nenaklonjeno, potem noramo že verjeti, da je položaj kolikor ie možno neugoden za novo j niuisterstvo.
Pojav vzajemnosti med Čelii in Poljaki. Nemci p oganjajo ie svojo strupeno jezo pred-ed-I nika zbornico poslancev, viteza Abraliamoviča. To jezo so prenesli tudi ua drugo polje, kjer ni posla j s politiikiai dogodki — na gospodarsko, na pnlje-; delsko polje. Namerorani shod avstrijskih polje-\ delcev se je moral odložiti, ker so izjavili Nemci, ! da se ga n-3 udeleže, ker pride na shod tudi Abra-I hamoviez.
Državni poslanci češki Janda, Friderik princ Schwarzenberg in Mastalka, ki so čl^ni deželnega kulturnega sveta za Češko, so pozvali predsednika tema svetu, princa Ferdinanda Lobkovida, naj vsled označenega sklepa Nencev odloži predsed-ništvo shoda agrarcev, da stori tako Čin vzajei nosti do bratskega naroda poljskega.
Dalje v prilogi.
Prilog« „Edinosti" St. 145 več. izdanje. I
Tudi poljski poslanec vit^z Ciecz je pisal I knezu Lotkoviču pismo, v katerem izjavlja, tla je izstopil iz stalnega odbora sboda avstrijskih agrar-cev in da polaga tudi čast II. podpredsednika. Vitez Czeci meni, da s tem je tudi konec agrarnim shodom .avstrijskim", kajti gospodarska društva iz ratnih pokrajin težko, da bi hotela prihajati na Dunaj, da bi morale biti tu piiče demonstracijam, prirejenim po narodni strasti Nemcev, mesto da bi se udeleževali razprav o stvarnih in strokovnih vprašanjih 1
Kdo hnjska torej ? Kdo propoveduje sovraštvo brez konca in kraja? Kdt zastruplja življenje med različnimi narodnostmi ? Mar ne Neiaci, ki zanašajo mrodne prepire tudi na nevtralno polje, v stvari, kjer bi lahko delovali složno sa splošno blaginjo ? I
Nam tu4i prav, b tem le silijo Slovane, da se stiskajo jeden k drugemu bolj in bolj, kakor se je zgodilo v tem slučaju med Poljaki in Čehi.
Seveda tndi oni I Malicijozen nasmeh nam je posilil na ustnice, ko smo čitali danes v „Mattiuu", da se Italijani še posebno trudijo za sporazumljenje, j in da je vse polno hvale o njih trudu v ta namen ; in ko smo čitali včeraj njih na noveji komunike — koliko jih ie bilo v dobi jed nega meseca! ? — kako da se Italijani najintimueji zavezniki velikemu posestvu F nemškemu. Na glas pa smo se zasmejali, ko smo čitali danes, da se italijanski klub predstavi gospodu mini-stenkemu predsedniku, seveda mu ponudijo svoje usluge. Ti italijanski gospodje so res mučeniki. V vednem strahu, da bi svet utegnil pozabiti, da so tudi oni nekaj, letajo zdaj k temu, zdaj k onemu, kriče, kakor izvestne prodajalke po ulicah tržaških : Tukaj smol Tukaj smo!
Iz delegacij. Ogerska delegacija je sprejela •oglasno ordinarij vojake in vojoe naknadae kredite. Narodna stranka se je protivila temu. Nasproti delegata Holaoskemu, kateri je izjavil, da Avstro-Ogerska ne sme slediti drugim državam v širokem razvoju vojue moči, je povdarjal delegat Pulezky, da je neobbodoo potrebno, da se vzdrži Avstro-Ogerska na dostojni višini evropskega kou-certa.
Različne vesti.
Ka] je prftka ali n*Qla sodba? Pojm o pieki sodbi je malo-ne zginil iz spomina sedanjega rodu, ker so v naši drŽavi malone popolnoma zginili nasilni, krvavi upori. Nehala je torej tudi potreba, da bi se 1 uporabljalo to skrajno sredstvo proti upornim življem. Uprav zato je vzbudilo velikansko senzacijo, ker je vlada posegla po tem skrajnem sredstvu, da uduši sedanje dogodke v Pragi.
Kaj je torej preka sodba, v čim obstoji ista ? Čim je proglašena preka sodba, obsodi se na smrt vsakdo, ki se upira odredbam oblasti, ali ki hujska in ščuva na zločine. Preko sodišče je sestavljeno iz 4 sodnikov in jednega zapisnikarja. Vojaštvo mora biti pripravljeno, da čuva BodiŠče. Isto tako morajo biti vedno pri rokah zdravnik, duhovnih in — rabelj. Le težko bolnih in aosečih žensk ni smeti postaviti pred tako sodišče. Vse postopanj ne sme trajati nad 3 dui. Razprava je ustmena in javna. Ko je zaključeno do-kazilno postopanje, slede govori drž. pravdnika in potem razglašeuje razsodbe. Ako je bil obtoženec soglasno spoznan krivim, potem ga sodišče obsodi na smrt. V slučaju pa, da se je smrtna sedba iivršila že na večih osobah in se je tako dal svarilen izgled, sme sodišče, upoštevaje važne olajševalne okolščine, premeniti kazen v 5 do 20 let težke ječe. Pravn h sredstev ni nikakih proti obsodbi. Tudi če bi obsojenec uložil prošnjo za pomiloščenje, se ne sme odložiti izvršenje kazni. Smrtna kazen bo izvrši dve uri po razglašenju razsodbe. Na prošnjo delikventa se mu sme dovoliti se tretja ura.
Spopad vladnega zastopnika v Piranu z eb-fcintkim zastopom. Dne 3. m. m. je prišlo v Pirana do spopada med zastopnikom vlade in mestnim zastopom. Svetovalec Trevisini je v seji na-pal c. k. komisarja Prubellija, češ, da je le ts škodoval interesom »esta, ko je bil obhod komisije radi gradnje istrske železnice. Navzoči komisar je zahteval od župana, naj pozove na red rečenega odbornika, kajti — rekel je — da nikakor ni pri vo^i dopustiti, da bi ga žalil kateri občinski zastopnik.
Na-to je predlagal odbornik dr. Fragiacomo, naj se občinski zastop pridi uži protestu političnega
društva italijanskega za Istro proti prenešenju deželnega zbora iz Poreča v Pulj. Tudi proti temu predlogu je protestiral vladni zastopnik, zatrdivši, da s te« občinski zastop prekorača svoj delokrog. V/.lic temu protestu je bil predlog vsprejet no glasno, a komisar je izjavil, da ulaga svoj protest proti zaključka.
Še par besed „Trissterici". .Relcb^vchr' piše mej drugim o dogodkih v Pvagi: „Proti češkemu narodu se hujska sedaj na sploh in pavšalno. Govori se o organizovantm uporu in nekatere srbi, da bi dokazali, da so češki voditelji uprizorili ta upor. Kam za božjo voljo pridemo v Avstriji takim hudobnln počatjem ? Ali se ne pravi to delati naravnost na vojno med državljani in onemogočati za vdno spravo med Nemci in Čehi ?•
To izjavo duoajskeg« lista naj „Triesterica" vzame blagohotno na znanje v popdnilo našega današnjega uvodnega članka l
Poziv našim okoličanskim kmetovaloom, .Kmetijska in vrtnarska d.iuiba za Tist in okolico" naznanja svojim in členom svojih podružnic, da je slavna vlada podelila unesek 200 gld. podpore v ta namen, da omenjena družba naroči umetnih gnojil (Tomasove žlindre in kajnita) iu jih razdeli med kmetovalce svojega področja. Odbor podpisane družbe pozivlje torej one svoje člene a|i člene družbiaih podružnic, ki žele poskusiti umetno gnojilo na travniku ali v vinogradu, da se čiio prej oglasijo na tajništvu dtužbe. Členi podružnic ne zasovejo oglasiti pri odboru ali predsedniku podružnice. Ker moramo z novim letom predložili slavni vladi načrt o uprabi omenjene podpore, pozivljemo naše kmetovalca, da se oglasijo prej ko prej.
V Trstn, dne 4. decambra 1897. Kmetijska in vrtnarska drulha za Trst in okolico : Ivan Goriup,	Ivan Fajdiga,
predsednik	tajnik.
Prepovedana trgovina. C. kr. nameatništvo je prepovedalo trgovati z živalimi, živalskimi deli in odpadki iz Tnrških krajev z ozirom na nevarnost, da se zaueie na Pr mursko goveja, oziroma svinjaka bolezen.
Skrajni 6a« bi bil — tako kliče zopet „Naša Sloga* — da se podržavi policija v Pulju. Rečeni list opravičuje svojo zahtevo nastopnimi dejstvi:
Več bivših stražarjev je v zaporu radi raznih prestopkov ; bivši stražar in sluga načelnika policije je bil lani obsojen na 11 mesecev ječe radi grdega naaiija na dveh deklicah; prvak policije je bil za ča*a Badenijevega obiska voditelj demonstracij proti Laginju.
Tako je dtdala policija v Pulju, med tem pa so se jej dogajala za hrbtom razbojniška, tatviue itd. Najbolji dokaz tema pa je dejstvo, da si morali pomnožiti tajno policijo. Ni ga dneva, da bi ta ne zaprla kake osebe. Tu so zasledili celo anarhistiiko gnezdo, ki se je pripravljalo baje, da dvema skrinjama dinamita proslavi cesarjev jubilej. Zalotili so 4—5 tolovajev, prišli so te dni na sled veliki tatvini. Pa sodite se na j da li je pnlj-ska policija odgovarjala svoji dolžnosti I
Nemiki mott. Te dni so strastno agituje po Trstu in sicer za neko uovo nemško (?) pevsko društvo. Vaje se že vrše, v neki zasebni hiši, v stanovanju — nekega pruskega Nemca. Ker nam je obljubljeno da bomo peli tudi ono — „Die Wacht am Rein". ki je naperjena proti našej Avstriji, — čutil sem potrebo objaviti to novo — zalego. Mej pevci je lepo Število koroških Sloveneev, ter celo nekdo, katerega podpirajo Slovenci! O svojem času, ko se jim namreč posreči vdobiti ime omenjenemu društvu, (nekateri bi želeli, naj so imonuje „Koroško nemško pevsko društvo") objavim nekatera imena, to pa ne slabim, nego dobrim namenom !
„Klin s klinom".
Zahvala in poziv. Gospod inženir .jivic je podaril „Kmetijski in vrtnarski dru /.bi za Tr*t in okolico* 12 krasnih brentačev (iznajdba g. darovatelja) z namenom, da jib družba razdeli mej kmetovalce naše okolice. Najiskrenejese zahvaljujemo v svojem iu vimenu obdarovanih členov naše družbe gospodu inženirja na njegovi izredni po« žrtvovalnosti, s katero je pokazal iz uova, kako mu je na srcu razvoj našega kmetijstva in kmetijske družbe še posebej, za katero je bil vedno vrlo unet. Šg jedenkrat prisrčno hvalo rodoljubnemu darovatelju ! Zajedno naznanjamo našim kmetovalcem, da smo od podarjenih 12 brentačev odločili
2 podružnic) v sv. Križu, 3 na Prosek-Kontovelj» 1 na Opčine, 2 v Lmjer, 1 v Bazovico.jl v Skedenj, l v Rojan (g. Iv. Mar. Buletu) in 1 g. Lahu vR'Colj. Naj nam blagovolijo naznaniti podružnice, kedaj hočejo priti po brentače, da jih pripravimo.
V	Tnstu dne 4. decembra 1897.
Odbor .kmetijske in vinarske družbe*.
Nadzornike „Delalakega podpornega društva"
tabi k snji, ki sa bo vršila jutri v nedeljo ob 6. nri zvečer v društvenih prostorih, najnljudneje Anton Zlobec, načelnik.
Izpred porotnega sodišča. Pod predsedstvom dež. sod. svetnika viteza Nadamlenskega se je vršila dne 3. t. m. pred tok. porotnim sodiščem glavna razprava priti 26letnemu Antonu Tissini iz Trsta. Isti jo bil naposled prvi fakin v c. kr. skladišču ; potem proti 25 letnemu Petru Bander iz Trsta.^fakinu v c. kr. skladišču 31 let.; Petru Pe-jani-ju iz Ronunsa, pomagač v trgovini, 48 let. Francu Fagoliuiju is Trsta, fakinu. Obtožba proti imenovan m se glasi: Tvrdka Pariš & Comp. je imela v svojih zalogah naloženega več tisoč sodov olja, za katere je morala jamčiti uprava skladišča. V diugi polovici meseca julija t. 1. je pogrešala tvrdka veliko sodov in je jela slutiti, da so pokradeni.
Dne 17. avgusta se je pritožila tvrdka Paria & Comp. na ravnateljstvo skladišta in že naslednji dan je došrl k tvrdki neki sodar Jernej Rudolf z naznanilom, da »ta zakrivila tatvino dva v oddelku štv. 26 službujoča fakina. Vsled takoj uvedene preiskave so zaprli fakina Tissinija. Le-ta je priznal, da je ukradel v družbi z Band*rj*m deset sodov olja iz založbe tvrdke Parisi & Comp. Olje sta prodala posredovanjem Fagolinija in Pujanija in posredovalca sta sama prišla z vozom po olje. Isto je priznal tudi Bander, Pojani je priznal, da je spiejel od preimenovanih deaet sodov olja ter da jima je zopet dostavil prazne sode, da bi s tem pokril tatvino. Teh deset sodov olja je bilo vredno 500 gld. Izkazalo pa se je, da ni zaanjkalo le 10, marveč celo 20 sodov olja, česar seveda tvrdka niti sama ne more dokazati natanjčao.
Obtožba se glasi torej proti vsem štirim obtožencem tatvine 20 sodov olja v vrednosti 1000 gold.narjev. Razsodba je bila razglašena ob l8/< uri po noči in obsojeni so: Anton Tissini na 16 mesecev, Peter Bander na 10 mesecev, Peter Pojani 10 mescev, Franc Fogolini na eno leto tBžke ječe.
Dogodki na Češkem. V Pragi se včeraj aiio ponovili izgredi, ali življenje, trgovinski promet, ta se še ni povrnil v mesto. Razglašenje preke sodbe je storilo utis na prebivalstvo, kakoršnjega je bilo pričakovati. Mnogo nemških trgovin je bilo včeraj zaprtih. Trgovine so malene vse preklicale naročene inserate, ker se ne nadejajo nikako kupčije za Božič. Nekateri listi so vsled tega izšli v manjši obliki. Nemci se boje, da se ponove izgredi, Čim se odpravi preko sodišče in se umaknejo vojaki z ulic. Na stanovanji glasovitega viteza od noža, profesorja Pferscheja, se izgrednik! razbili vse do zadnjega koščeka.
V	bolnici je ležalo včeraj 270 oseb, ttžko ranjenih povodom zadnjih izgredov. Od teh so umrle včeraj 4 osebe. Tndi vojakov leži nekaj ranjenih ; jeden vojak je umrl.
Župan Podlipuy je izdal včeraj manifest, v katerem poživlja prebivalstvo, da naj ne hodi na ulico, ako nima nujnih poslov. Vse šole, vštevši vseučilišči, so zaprte.
Rekli smo, da se se ni povrnilo prejšnje življenje. Vendar je velik kontrast med nemškimi in češkimi trgovinami. Poslednje so dobro obiskane, prve pa prazne. Nepre^tauo prihajajo in odhajajo ljudje na brzojavu, ki oddajejo vesti svojcem iu naj Prage.
Dočim se je v Prago povrnil vsaj relativen mir, pa prihajajo vznemirljive vesti iz raznih mest po deželi, tako Kralnpa, Gabloncj, Kraljevega Gradca itd.
Sosebno hudi so bili v Gdbloncu, kjer je nemška množica hotela navaliti na češko šolo, kar so pa preprečili orožniki in redarji. Tamkajšnji vrli Germani sploh ne vidijo radi avstrijskih vojakov. Prihod vojakov jih je razburil tako, da so plenili pe čeških hišah. Vsa okna čeških hiš so izgred liki razbili kamenjem. Razbili so tudi šalatije na koščeke. Mnogo izgreduikov so zaprli.
Ker je iz Žatca zbeialo ■no jo Čeških dražiš, stražijo sedaj vojaki zapuščene hiše.
Ruski car za Krečane. Rmka brzojavna agentura poroča, da je ruski car po oblastil svoje ministarstvo za notranje stvari, da isto zasnuje po vsej Rusiji javno nabiranje prispevkov za ubožne Krečane in sicer brez ozira na njihovo narodnost.
Poakuien samomor. I8letna A. S., stanujoča v olici S. Francesco št v. 10, se je skušala usmrtiti sama ▼ svoji sobi dne 3. t. m. Sopila jo v so ogljenca. Njeno namero pa so zasledili še o pra vem časn, vendar je bila deklica že onesvestila, ko je prišel zdravnik in so jo sproveJU na rešilno postajo. Nesrečna ljubezen je baje uzrok temu koraku mladenke.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembra t. 1. je 110 strank uložilo 27427 gld. 40. nvS., 49 strank vzdignilo 6506 gld. 94 nvč., 16 strankam se je izplačalo posojil 10250 gld Stanje nlog 329707 gld. 31 nvč., denarni promet 68421 gld. 63 nvč.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje 21. pa do sobote 27. novembra je nmrlo 29 možkih in 26 ženskih oseb, skupaj 55 proti 111 istega tedna v lanskem letu. Od sedaj umrlih je bilo starih 13 po 1 leto, 5 po 6, 3 po 20, 7 po 30, 4 po 40, 8 po 60, 14 po 80 in 1 čez 80 let. Povprečni vzroki smrti so kakor navadno pljučnica in bolezni na sopnih organih.
Povprečna vmrljivost minolega tedna znaša 17'5 pro tisoč.
Solnčni mrak. Leta 1898. mrkne solnce popolnoma dne 91. jannvarja. A mrak se bode videl v Indiji. V ta namen se napravlja na pot več ekspedicij.
Iz Rima. Povodom zasedanja prestola Njeg. Veličanstva cesarja Frana Josipa je bral dne 2. t. m. kardinal De Neckere sv. mašo, na kateri so prisustvovali poslanik grof Revertera z osobjem poslaništva in pa avstro ogerska kolonija.
Meteor. V noči od 23. in 24. m. m. so videli v Bugojni v Bosni krasen meteor, ki je hitel po zapadni strani neba. Meteor je žarel v krasni luči, a se je kmalo razpočil na nešteviino kosov, katerih vsak je gorel za-se lepim žarom.
Jedna najbolje akreditovanih zavarovalnic razpisuje več služeb
za potovalne uradnike
v življenskih in požarnih oddelkih proti stalni plači in proviziji.
Prosilci naj pošljejo svoje ponudbe s potrebnimi dokladi pod šifro „Akviziter" upravništvu našega lista.
Svoji k svojim!
Podpisani sem odprl
II
nasproti pokopališču tržaškemu,
pri koračnici g. Jankoviča, na vogalu ceste, ki rodi t Skedenj,
Izdelujem spomenike, raznovrstna okusna risarska dela za ZQradbe, itd. Nadeiaje se podpore beležim se spoštovanjem udani
Josip Fletfo.
*
Zdravljenje krvi
, Čaj „T laeftar n I cvet- (Mlllaflarl).
Cisti kri tet je izvrstno sredstvo proti onim alu-čajem, že peče ▼ želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva ▼ odlikovani lekarni
PRAXMARER „M in Mori" Trst, veliki tq.

m
I*
Najnovejie vesti«
Dunaj 4. (Avstrijska delegacija) Na dnevnem redu je bila radna potrebščina za vojsko. Delegat Hiffmann- Wellenhof je govoril o velikih bremenih, katere mora nositi prebivalstvo vsled mrzličnega oboroževanja v Evropi. Govornik je rekel, da je potrebno aperazumljenje med prebivalstvom in vojsko. Govoril je petem o nastopanju vojakov v Gradcn.
Tabor 6. Sinoči so bili tu izgredi. Izgrednik! so rszbili okna na Židovskih hišah in sinagogah. Zaprli so 6 oseb. Pomnožili so orožnike in zaprosili so vojafitva.
Plzen 4. Sinoćnji večer je minol mirno.
Brovnov 4. Sin« č so bili tu izgredi, katerih se je udeležilo nad 1000 oseb. Da si so posegn Ii vmes orožniki in policija, je vendar množica pobila okna na 7 čeških stanovanjih. O poluaoči je nastopil mir.
Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piceolija v Ljubljana
(Dunajska cesta) katar« s« bila odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. In k. Via. prejaaae gospe prestoloaaslednico-udove nadvojvodinje
|T Itefanlja
Staklenica velja 20 kr.
ZAHVALA.
Čutim se dolžnega zahvaliti se javnim potem čislani zavarovalni družbi „Slaviji" in nje zastopniku g. Henriku Giberti-ju mlaj. za točno likvidacijo škode povodom ognja.
Ivan Praost.
ED
iztičan v steklenicah po 1 in 1|, klgr.
prodaja
A. Žnidersič
i. Bistrici - Kranjsko.

i
i
Aite & Zadnik
i
I
TRST Via Nuova na vogala via S. Lanaro TRST
priporočata slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi bogato zalogo ma • nifakturnega blaga Dobiva se najnovejše blago za jesensko-zirasko sezono, za moške, ženske in deco. Bogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanja, fanele. volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razno drobnarije č pke in vezauja v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše otufe za moške obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva
I razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo » se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zaiicevanje takoj. PoŠi-Ijatev poStiiino prosto.
Pržefi se narodnega gesla : Svojim k svojim!
o čajeva udana Aite & Zadnik
I
J
I
I
| PROČ S PETROLIJEM!	|
>1	Razsvetljuj ta s plinov« žarečo lučjo na Špirit	JT
gg	„Trii»i*»*«, jedino žarečo lučjo, katera gori	1» hrez privoda plina.
&	Plinova žareča luč na špirit „T RIU M F"	^
svati kakor električna, uporabi sa na vsaki sve-	fitt
"	tilki na petrelej ter je apesobna za velike ia naj-	Y
f%'>	kne prostera	Jj*
iffi Za poulično razsvetljavo povečane ia varna	M
j.	proti vetru, so občin-« aeobhotino potrebne,	** m Go ri navadnim špiritom in ne eksplodira.
^ Zaloga :	ao
ik IVAM H. POHLV V TRSTU	X
Žp Via Cm rinila 12. -	.R
Direktno lz Brna
svetovnosloveč radi elegantnega in reelnega sukna, poiiljam po priznano nizkih cenah
blago za možke obleke in snknje,
angleške novosti, blago-loden, chevost itd. nujpripro-staje do najelegantnejega. Izvrstna zbirka uzorcav gratis in franko vsakemu. Pošiljatve kakor uzoroi.
Tvrniika taloga suknm
S. pl. Bpmunek v Brnu (BrOnn).
Na Najviše povelje Njeg. c.

in kr. Apait. Vcličantva.
XIX. o. kr. državna loterij« ,..:
za akupne vojaške dobrodelne namen« avstro-ogerske monarhije
Ta denarna loterija — v Avstriji jedina postavno dovoljena -- obslga 7278 dobitkov v gotovem <tena>ju v skupnem znesku od 341.684 kron.
Glavni dobitek: 160.000 kron.;
Za izplačanje dobitkov jamči o. kr. loterijski zaklad. Žrebanje so bode vršilo nepreklicno dne 10. dec. 1807. Jadna araAka stana H £1. m. v.
Srečke se dobivajo v eddelku za državne loterije na Dunaju I. Riemergas«e 7, v loterijskih kolekturah, v tobakar-nah, davkarijah, na poštnih, brzojavnih in Želeaničnih afa-dih v menjalnicah itd Načrti zu kupovalce srečk brezplačno. Srečke so dopofeiljajo proste poštnine.
C. kr. iot«r*Jnko-*akladnn rmmnatetjitva, oddelsk za državne loterije.
Njegova Svetost Papež Leon XIII.,
sporočil jo fo svojem zdravniku prof. dr. Lapponijn lekarnarju Plcooliju v Ljubljani aajarčnejo zahvalo ts
Njih Svetosii vposlano
tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Plcoolijevo tiukturo za tele* -deo preskusili, tor jo priporočajo kot izvrstno kropilo za želodeo, katera krepča želu dec, pomnožujs
tek, ter povapešnje pro ha vanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nv6„ 18 steklenic z iavitjom I gld. 96 nv6.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 nvč.
Najvišjo priznanje	«
lekarju P i o o o 1 i j u v Ljubljani kot prirejevalott kapljlo rnm aobe, katere j« zadovoljnim vspehom Nj. c. kr. Vis. pi-Mjasna gospa prestolona-slednica-udova nndvojvodinja.	II
Štefanija
izvolila opetovano uporabiti. —: Cena steklenici 20 nvft., 10 ste-J klonio I |ld. 50 nvft.
LEKARNA PICC0L1
„pri angelju"
v
Ljubljani Dniiajskii cest*.
Varnost proti mrazu in mokroti nudijo le moje svetovnoznane
■k.	*	*w■	*
katere so pripoznane od ekonomov, JIH. " posestnikov konj, oskrbnikov posestev itd. kakor gorke, trpežne; nopokončljive, torej kakor najbolje konjske plahte. Moje konjske plahte so jako volne ter se dajo rabiti tudi kakur gorke plahte za postelje. Plahte so velike se živimi bordurami ter stanejo: vrsta A. gld. 1.60, vrsta B gld. 2.— Plahte za izvoščeke-dubld z večbarvenimi bordurami. fina kvaliteta 2 metra dolge l'/, meter široke gld. H.50 komad. Razpošiljanje z garancijo proti povzetju, ledini naruči Inl kraj M. RUNDBAKIN Dunaj, II. Bezlrk Grosse Pfargasse 25.
Izvežbanega solicitatorja
zmožnega slovenskega in italijanskega jezika išče pod ugodnimi pogoji
Dr. Matej Pretner, odvetnik
v Trstu, Corso Piazza S. (iiacoino štev. 1.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e 9 san dr o Levi Min* i Trst, Via Rlborgo, 21 In Piazza Veochia it. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih alik. —■ Na aahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročen3 blago Btavlja ae parnik, ali na železniško postajo, ne da bi ia to račuoil stroške.
,Tržaška posojilnica in hranilnica"
v
(reglfltrovana zadruga z omojenim poroltvom) TRSI U, Via Molin piccolo *t. 1, L nadstropje.
(Vlito nofiyo politega potlo}>Ja)
]>aio posojilu na vknjižbe po	menjico po ©•/„, zastave po O1/«"/.' Sprejema hranilne vloge in je obre-
stuifl po 4U/ . — Uradne ure ho : Vsuki dan od 9. d > llž. ure dopoludne in od 3. do 5. popoludne, ob
btuift do 4t"/ ,	— — —____-
nedeljah in prazuikilfod 10—12 dop. Izplačuje ho vsaki ponedeljek od 11. do 12. urei dopoludne, in vsaki
pope ludni
četrtek od 3. do 4. uro popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni delefcf se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld, ter znaSa v«aki delež 10 gld.

m
zrn fo
"i^S
Svoii k svoiim!
To V
gee
v gospo-
darskem življenju!
Kdor žali za
BOŽIČNI DAR
imeti kaj koristnega in vrednostnega, naj ne zamudi prilike nakupa
is sicer :
1 amerik. budilnica v fina poliranom okovu iz
nikla reguliran® »tane samo ....*. gld.	1.55 1 danajska zidna ara z nihalom, bije vsake '/,
ur« v lepi orehovi omarici.........5.60
1 dunajska zidna z godbo v6.iko uro igraje . . „	T.fiO 1 žepna ura za gospode, remontair ank«r, nikel
z rezlanem okrovoin...........1.85
1 žepna ura /istem Koskopf z znamko Eklipo . „	3.40
„ » Roskopf Patent.........5.75
d „ Remontoir 2 pokrova, srebrna, 10 ka-
menov, delo prve vrste .... „	6.20
„ »za dame, 2 pok., srebrna 10 kamenov „	4.90
» n „14 karatov zlata .... „	11.75 •rebrna verižica za dame, trivrstna z lepim
privezkom............„	1.50
1 srebrna verižica za gospode, lep azorec, težka „	1.85
Vse wre so natančno regulirane, srebrne in zlate	ure in verižice od c. kr. urada puncirane.
llustrovan cenik se pošilja gratis In franko. Nobeden naj ne opusti te ugodne prilike, dokler so ▼ zalogi gori navedene ure in verižice.
f'obiva se od eksportne hiše za ure na debelo
Jakob Wanderer — Krakovo, Stradom štev. I.
ZAVAROVALNE BANKE „SLAVIJE" V PRAGI
Oddelek ia ogenj
Oddelek za življenje
Posojuje c. in kr. Častnikom, državnim in občinskim uradnikom, onim uradnikom tvornic, ki imajo penzijski fond in urairovijencem. Posojuje tudi na posestva v Istri proti uknjižbi
posredovanjem
Henrika Giberti-ja jun.
Pisarna v ulici Stadion štev. 5, I. nadstropje.
Uradne ure od 8l/a do 127a predpoludne in od 3l/a do 7Va ob nedeljah in praznikih od 8'/t do 12l/t opoludne.

Pravi trpotčev tok je jedino • ■ i, katerise P r i p r a v 1 j a v 1 e k a r n i kZrinj-s k e m u, H. Brodjovin, Zagreb, Z r i n j a k i trg g te v. 20
Trpotčev sok nepreitino deluje pri vseh prehlanjenjih sopiih organov, ter je najbolje sredstva za prsni katar, ka-šol j, p r sob ml, hripavost in vratnobol. Tudi ustarini kafieljso* tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tak zajelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono:
„Velecanjeni gospod I e k a r n i k I
Pošljite mi šo tri steklenice V«, šega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moja po-znance. Jaz a»m od dveh steklenic od n e s n o s n ga kašlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam. Priperočil bodem ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem— Rudolf Ausim. Na Dunaju, 20 marca 1897."
Pazi naj se torej, daje na vsaki j t e -k 1 o niči vastvena znamka t. j. slika bana Nikole Z r i nj s k o g a, kajti samo jo oni pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cen« steklenici s točnim opisom je 75 n č. — Razpošilja se vsaki dan poštom na vs a in e a ta in sicer proti predplačilu (priračunavši 20 n č. za z ti m o t u k) ali pa po poštnem povzetju. — Coniki raznovrstnih domačih preskušani h zdravil razpošiljajo te na z a !> t o v o zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjnkemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20.
Paephofer-j eva
lekarna „PRI ZLATEM DRŽAVNEM JABOLKU"
ne* Danaju I., Bin^aratraase it. IS.
J. Pserhoferjeve čistilne krogljice
so davnoskuseno, lahkočiatilno od več zdravnikov občinstvu priporočano domače sredstvo.
Te kroglice so iste, poznane pri občinstvu ie veS desetletji pod imenom „f. Pserhoferjeve kriči stilne krogljice" ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni „Pri zlatem državnem jabolku", Dunaj I., SingerstrasBe št. 15.
Teh krogljic stane r Jedna ikatljica a 15 krogljloaml 21 nvč. Jeden zavitek z 6 skatljlcaml I gld. 5 nvč. Ako se znesek predplača, stane s poštnino vred : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 nvč. (Manje od jednega zavitka so ne pošilja,)
Prosimo, da ie izrecno zahteva .j Pserhoferjeve čistilne krogljlce"
in paziti je, da ima pokrov vsaki Skatljici isti podpis I. Pserhofer t rudečlh pismenih^katerega je videti
na navodilu za
j>orabo^
1 posodica 40 nč., pro-
Pserhoferjev balzam za ozebline,
sto poštnine 05.
i. Pserhoferjev trpotčev sok, ^HS 1. Pselhoferjev balsam za goltanec, i,8™!:
poitaia« prosto 65 nč. C4nll nui kola- preparati, izborno krepllno sredstvi zh želo-OIUII-UVI dec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., pol litra 1 gld. 60 nvč., četrt litra 8,r» nvč.
J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec
stvo, ki upliva krnpilno na želodec pri :ld.
1 steklenica 50 novč.
liospe-
»basanju, 1 bočica
22 n'6., 1 diicet 2 gld'.
J. Pserhoferjevo mastilo za rane, J. Pserhoferjeva tanokininskapomada 9
last las, jedna škatljiea 2 gold.
Pannraln! nhlS* 0,1 P°k. prof. Steuifel-a, l lonček 50 n<S. nanoceilli OUI1Z prosto poštnine pa 75 nvč.
Universalna čistilna sol AJ;
slabt prebave, J eden omot 1 gld.
(prej imeaovana iivljenska esenca). Rahlo raastopljojoee sred
Razven imenovanih izdelkov bo deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske farmaceu-tične specijalitete. Na zahtevanje poskrbuje se točno vsako v skladišču nahajajoče se blago po nizki ceni.
Razpoiili*n]a po poŠti se vrše točno, a treba jo denaT dopoBlati naprej; veča naročila tudi po poštnem povzetju. Pri po&IIJatvi denarja po poštni nakaznlol stane porte veliko manj, kakor po povzetju. VC
mmspmm^
Saunig & Dekleva
V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga

šivalnih strojev
in dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnlca za popravljanje in nikliranje.
g,-	6fL
~ 3 .r* v7« © -j?
a a v.	^fk
© o qq -rj	r\l
m -i ^ai5:®3 t*. < ■ E & • a *
C
E»J »O
s- I
M t*
■ rt tp^ •
ml> p
1
^ &
© M

Ulica Donota Stev. 9.
Mehanična delavnica
ustanorljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnafcančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota fttev. 9.
»M s sra s -S?
. & JS rS 2 oo »an <u
« 5«
O o s
O
sr
B C to @
"S?

r*
f »
i
5 3
Yvvvvvvvvwfl
l f t^JS^^^
|oooocooooooooooooo6oooooooooooooooooocoooooooc »o^ooooooooooooooooooooooocooooooooooo
mVirtlVNi znaki: SlfiRB.
L1NEMENT. CAPSICI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Piagi,
priposnano i»vrtino, bolaitne blaiei* mamil*, dobiva	- - .....
po 40 nč., 70 ač. ii Zaktava naj se to
1 gld. pe Tlik lo
karnak
sploino priljubljeno domače areditvo
▼•dao le v originalmih stckUmicak a varatmio znamko „otdro*« iz Rlohtorjovo Ukano ter vnme previdnaata* samo atekleaiae ■ to varstvsno ■■aunko kakor orifinalni iidalak.
Ilcfctirjeva tekmi pri zlato lm v PrajL
t
i
A! Vi

Outt
nijalka oe>. kralj« unlveraltetne llali.arno 99
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOV AKNA ZA OBRTNE 1\ CON TO . KNJIGE
zistem „Patent Wurkmann Chicago" Raitrirni zavod — Knjigovezstvo.
priporoČuje v« za prijazne naročbe se satrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vgakovmnih tiskovin kakor: Časnikov« rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zalogu glavnih-, Conto-Corrent-knJig, Saldi-Contl, Fakture Debltoren, Credltoren, Cassa- knjig, Strazza, Memoriale, Journalov, Prlma-note, odpravnik, menjlčnih Časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vBeh pomožnih knjig, petem raztrlrnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledlo Iz
cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pajasnila obrniti sn je do glavnega zastopnika
Trat, Via delle Acque 5 —ARNOLDO COEN — Via delle Accfue B Trat ioooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooo
[ooooooooooopoooooooooooioooooooooooooooooooooo
v
IO
Lastni	^Gitiuost*. '»davat^Ii ru odaevor* tra4iiik Fn» G«dmlk. Tiskarna Dela® * Trsti.