Malino plačano v gofovfnL ' Leto LXXII., it 290 a ■ - LJubljana, petek 22. decembra I939 Cena Din 1.— SLOTENS Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike, — Inaeratl do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 3, već jI tnaeraU petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja meseCno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPUAVNTSTVO LJUBLJANA* Knaftjeva, alfe* štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenovs ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica ▼ LJubljani »t. 10.351. Francija In gnojila besta prekinili diplomatske ednose s soujgtsho Rusijo Vojaška pomoč zaveznikov Finski — V Rimu pravijo, da se prava vojna še ni začela in priznavajo Angliji pravico do tranzitnih interesov na Sredozemskem morju, ki pomeni za Italijo življenjski živec Pariz, 22. dec. AA. (Štefani) Francoski politični krogi zagotavljajo, da sta Francija in Anglija v načelu sklenili prekiniti v bodeče diplomatske odnosa?e s sovjetsko Rusijo. Ta sklep ho izvršen še prej, preden se bodo začele pošiljati Finski znatne količine vojnega materiala. Pariz, 22. dec. AA. Predsednik vlade Dalad'er je sprejel snoči italijanskega veleposlanika v Franciji Guariglio. Pred tem sprejemom je imel Daladier estanek z ministrom za oboroževanje D* Autrijem. Rim, 22. decembra. AA. Dip'omatični urednik agencije Štefani piše: Neki zelo vpliven angleški časopis je objavil članek, v katerem trdi, da morata Anglija in Francija imeti za vojni cli zavarovanje varnosti proti nemškim napadom. Da bi se to zagotovilo, pravi list, je treba treh pogojev: Prvič morata Francija in Anglija imeti stalno močnejšo vojsko v Evropi. Drugič si morata zagotoviti strategične meje na Renu ln tretjič morata biti stalno prvi na Sredozemskem morju. Angleški časopis pravi, da ta zadnji pogoj ni v zvezi s sedanjo vojno razen v primeru, ako bi Italija intervenirala proti zapadnim velesilam. Toda ravno ta pogoj, to ie nadvlada na Sredozemskem morju, je nenavadno važen, ker bi se s tem preprečila sklenitev zveze med tremi totalitanvmi državami, to je Nemčijo. Italijo in Rusijo. Ako se od blizu prouči vseb na tesa članka, potem se lahko vidi. kako usodno ozraf jo je vladalo v Versaillesu, ko je bila izdelana ver- sajska mirovna pogodba. Pred 20 leti so v Versaillesu smatrali, da se Evropa lahko razdeli na dva dela, to je na države, ki bi bile stalno oborožene in gospodarile ter države, ki bi bile slabe in podrejene. Toda izkušnja je pokazala, da Evropa ne more biti solidno organizirana ter se obnoviti na tako nepravični razdelitvi. Italijansko javno mnenje je bilo vedno za pravičen mir in to potrebo potrjujejo tudi sedanji dogodki. Politika Rima je torej pravilna. Lahko bi kdo dejal, da bo čas za razpravo o vseh teh važnih problemih ne samo med vojskujočimi se silami temveč tudi med vsemi ostalimi Prava vojna se še nI začela ter obstoja še ve^no teoretična možnost za mirovna pogajanja. Pri tem se predvsem ne sme pozabiti, da nihče jasno ne ve, koliko časa bo vojna trajala Italija, prizna Angliji pravico do tranzitnih interesov na Sredozemskem morju, toda Italijanske pravice na tem morju so najpomembnejše, ker pomenijo za Italijo samo življenje. Italijanski narod je jasno nagla -glasil to vprašanje ter zastopa potrebo ravnotežja interesov. Kakor pa se 7di. gojijo demokratične države še vedno upanje na hegemoni stičen sistem v Evropi. Očividno bi pa tak sistem samo podaljšal stvarno vojno v Evropi, vojno, ki je nastala zaradi hegemonistlčnih strem?ienj. Na o?novi vsega tega se jasno vidi. da bi mir. kakor ga mislijo vsiliti demokratične države, bil Še usodnejši od versajskega Lahko se reče, da bi nastala stalna, naravnost neskončna vojna. pritakni® pomoči Mannerhelmova črta Se ni prebita - Finske čete se uspešno upirajo sovražni premoči ■ Ojačena finska vojska na Daljnem severu izvaja protinapade -Sovjetska bombardiranja Helsinki 22. dec. s. (Reuter.) Finski ministrski predsednik Ryti je izjavil včeraj novinarjem, da pričakuje Finska kot žrtev napada pomoč na podlagi pakta Društva narodov. Vsako vrsto pomoči pa bo uporabila samo v obrambne svrhe. Basel, 22. dec, z, »Basler Nachrichten« pišejo o nujnosti materialne pomoči Anglije in Francije za Finsko. Dejstvo, da so bili finski domobranci šele sedaj pozvani pod orožje, dokazuje da Fincem prlmanj-kuju orožja in opreme. Anglija in Francija ne smeta tako dolgo čakati, da si bo Sovjetska Rusija opomogla od dosedanjih neuspehov, ker bo potem ves svet obtožil obe zapadni velesili, da nista storili svoje dolžnosti. Sedaj je že skrajni čas, da se nudi Finski izdatna pomoč kakor je bilo to sklenjeno v Ženevi baš na predlog in pod vplivom Anglije in Francije, Finska poročila Helsinki, 22. dec s. (Reuter.) Pri včerajšnjih letalskih napadih na finska mesta je bilo v akciji skupno okrog 150 sovjetskih letal. Napadena so bila vsa mesta ob južni obali. Skupno so zahtevali napadi 30 smrtnih žrtev in večje število ranjenih. Materialne škode je bilo povzročene malo, vojaški objekti pa sploh niso bili zadeti. Pri napadih na Helsinke so bile zadete tri bolnišnice. Na železniški progi Helsinki— Abo so sovjetska letala napadla dva vlaka. Brzi vlak Abo—Helsinki je zato dospel 8 sedemurno zamudo. Na vlak so bili izvršeni trije napadi in so morali potniki zbežati iz vlaka v gozd ter se poskriti pred sovjetskimi letali, ki so streljala s strojnicami- V nekem drugem vlaku sta bila dva potnika ubita, trije pa so bili ranjeni. Pri napadu na Tammerfors sta bili sestreljeni dve sovjetski letali. V Hangoju so sovjetske bombe zahtevale 12 smrtnih žrtev in 60 ranjenih, Helsinki, 22. dec. s. (Reuter.) Položaj na Karel5kl zemeljski ožini je tudi po včerajšnjih sovjetskih napadih neizpremenjen. Mannerheimova linija ni nikjer prebita. Zdi se. da je prodiranje sovjetskih čet proti Botniškemu zalivu ustavljeno. Finci so v včerajšnjih bojih dosegli več lokalnih uspehov. Sovjetsko letalstvo je bombardiralo glavni stan poveljnika finske vojske v Kareliji, generala Vareniusa. Na Daljnjem severu so finske čete Izvedle protinapad ter prisilile sovjetske čete, da so se umaknile proti SalmijSrviju. Oslo. 22. dec. c. (Havas.) Poročila z nor-veško-finske meje pa potrjujejo da so finske čete na Daljnjem severn dobMe ojače-nja ter so Izvedle včeraj uspešne protinapade. Finske predstraže so dospele do bližine Že do bližine Salmijarvija. Sovjetsko poročilo Moskva, 22. dec. AA. Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja o borbah na Finskem se glasi: V teku 21. decembra je bilo več akcij patrol In manjših spopadov med izvidniškimi oddelki. S Karelijske ožine poročajo o intenzivnem topniškem ognju. Sovjetske letalske sile so izvršile včeraj v več pokrajinah izvidniške polete. V zračnih borbah je bilo ses.-elje-nih 10 sovražnih letat, Moskva, 22. decembra, s. (Reuter.) Enako kakor predvčerajšnjim so tudi včeraj sovjetski listi posvečali vso pozornost samo Stalinovemu 60. rojstnemu dnevu ln bojev na Finskem skoro niso omenjali Tako na primer posveča »Pravda« Stalinu kar 12 strani, finske boje pa omenja samo s 10 vrstami. Italijanske informacije Helsinki, 22. dec AA. (Štefani.) Včerajšnje bombardiranje Helsinkov, ki je bilo dvakrat napadeno od sovjetskih letal, je napravilo veliko škodo posebno na šolskih poslopjih m bolnicah. Zdi se, da sta bili pri tem sestreljeni tudi dve sovjetski letali. Finci so zaplenili na bojišču 9 velikih oklopnih avtomobilov, 2 topa velikega kalibra. 20 strojnic in veliko količino streliva. Med Likso in Renolo je bil neki sovražni bataljon popolnoma uničen. Finske čete so zaplenile neko poljsko baterijo. 10.O00 Švedskih prostovoljcev Stockholm, 22. dec. s. (Reuter.) Na sov-jetsko-finski fronti se po zanesljivih po datkih bori sedaj v finski vojski že okrog 10.000 švedskih prostovoljcev. Švedi so poslali na Finsko tudi že 37 letal, kakor tudi pilote zanje. Ko je včeraj odhajal iz Stock-holma zopet transport Švedskih prostovoljcev, je prišlo na kolodvoru do velikih manifestacij. Neki švedski parnik, ki se je vrnil v luko, je sporočil, da g? je napadlo sovjetsko letalo in vrglo nanj 15 bomb. Pregnane sovjetske ladje Helsinki, 22. dec. i. Po francoskih virih sta se včeraj na višini Kotke pojavila neka večja sovjetska vojna ladja in nek ru-šilec. Finske obrežne baterije so takoj reagirale in pregnale sovjetski vojni ladji. Včeraj je bilo sestreljenih 6 sovjetskih letal. Finski letalci so bombardirali sovjetske čete v zaledju. Olimpijske tekme v Helsinkih Helsinki, 22. dec AA. (DNB): Finski olimpijski odbor uradno poroča, da za sedaj nimajo vesti, da se olimpijske tekme v Helsinkih ne bodo vršile, prav nobene osnove. Zadevni sklepi bodo padli na sejah olimpijskega odbora januarja in februarja prihodnjega leta. Upravni odbor za pripravo olimpijskih tekem je začasno ustavil delo. toda osebje ni bilo poklicano pod zastavo ter je oproščeno vseh vojaških dolžnosti. Tajnik Tosavajnem vodi vse. tekoče zadeve. Izgube na morju New York, 22. dec. s »New York Times« objavljajo podatke o izgubah trgovinskih mornaric od začetka vojne dalje. Izgube zadnjih dni še niso upoštevane. List navaja, da je bilo v treh mescih vojne potopljenih 232 trgovinskih ladij s skupno 893.000 tonami. 120 ladij je izgubila Anglija s 456.000 tonami. Francija je izgubila JI ladij z 49.000 tonami, Nemčija pa 21 ladij s 124 000 tonami. Zelo velike so izgube nevtralnih držav. Znašajo 80 ladij z 264.000 tonami. Turčiji ne preti nevarnost od Moskve Pomembne izjave turškega zunanjega ministra: vrata za pogajanja so široko odprta Bem, 22. dec. AA. >Neue Ziircher Zei- ' tung« objavlja razgovor svojega posebnega dopisnika v Ankari s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom, ki je med drugim dejal: Prekinitev pogajanj v Moskvi ni niti najmanj skalil tradicionalnega prjatelj-stva med Rusijo ln Turčijo. V sedanjem trenutku ne obstoje želje, da se ta pogajanja nadaljujejo, toda vrata za ta pogajanja so široko odprta. Podpis ankarskega pakta ni v protislovju s turško tradlconalno politiko Kait' smisel tega pakta ni naperjen proti no- beni tretji državi. Turčija je odličen a. da korektno in lojalno izpo'ni vse svoje obveznosti, ki iih je prevzela na osnovi sporazuma v Montreuxu glede morskih o>in. V tem trenutku Turčija nima namero izčrpati vseh kreditov, ki jih je dovolila Anglija. Turčiji ne preti nobena nevarnost od sovjetske Rusije. Nedavno so se začela gospodarska pogajanja z Nemčijo, kar se tiče politike balkansk'h držav, to je Turč'je. Grčije. Rumunije in Jugoslavije, so te države popolnoma strinjajo. Izselitev j až*t o tirolskih Nemcev Včeraj je bila v Rimu podpisana pogodba o preselitvi Nemcev iz Južne Tirolske Rim, 22. dec. p. Agencija Štefani poroča, da sta državni podtajnik notranjega ministrstva Bulfarini in poveljnik nemške policije Himmler nocoj podpisala pogodbo o preselitvi Nemcev iz Južne Tirolske. Na osnovi te pogodbe se morajo južno-irolski Nemci Iz okrožij Bolzana, Vidma, Trenta in Beluna do 31. decembra letošnjega leta izjaviti, ali sprejmejo nemško državljanstvo, ali pa žele ohraniti italijansko državljanstvo. Oni, ki se bodo izjavili za italijansko državljanstvo, bodo uživali vse pravice italijanskih državljanov. Oni Nemci pa, ki bodo optirali za Nemčijo, se bodo morali najkasneje do 31. marca 1940 izseliti v Nemčiji. Po podpisu te pogodbe je sprejel Himmler j a ministrski predsednik Munfili&L Letenska je lahko zadovoljna Riga, 22. dec. AA. (DNB) Minister za notranje zadeve VVeitmans ie izjavil na kongresu državnih uradniko\ v zvezi s selitvijo nemške narodnostne skupine iz Letonske v Nemčijo, da se je izselilo okoli 50.000 Nemcev in da je na Letonskem ostalo še 4 do 5 tisoč ljudi, ki so se prej imeli zs Nemce. Ns osnovi tegs ne obstoja od 15. decembra dalje v Letonski nobens nemška narodnostna skupina več. Ns koncu svoje izjave je VVeitmans dejal, da je letoosks s tem zgodovinskim dejstvom lahko zadovoljna, ker je s tem odstranjena vsaka mož spora med Le tonsko in Nemčija Pogreb kapitana Langsdorfa Buenos Aires, 22. dec. AA (DNB) Poveljnik vojne ladje »Admiral Graf Spee* Han s Langsdorf je bil pokopan včeraj popoldne. Svečanemu pogrebu so prisostvovale velike množice ljudi. Lang.^dorf je bil pokopan na nemškem pokopališču. Četa argentinsk h mornarjev mu je izkazala zadnjo čast. Pogreba se je udeležilo 40 častnikov in 300 mornaijev vojne ladje Admiral Graf Spee«. Preden je evangeliiski pastor imel žalni govor, so številni častnik: argentinske vojake izrazili nemškemu veleposlaniku svoje sožalje. Po pastorjevem govoru je nem-Sk; veleposlanik v. Termann položil ven-■ca Hitlerja in Ribbentropa na ^rob. Nemški veleposlanik je imel cb tei pr liki krajši govor, v katerem ie slavil Hansa Langsdorfa, ki bo živel še naprej kot svetel zgled obrumbne borbe, ki je vsiljena Nemčiji. Nato ie bila prečitana brzojavka admirala Racderja, kot zadnji pozdrav nemške vojne mornarice mrtvemu junaku. Na koncu je spregovoril odposlanec zveze argentinskih pomorskih častnikov, ki je na-glasil, da je Argentina ponosna, da v njeni zemlji počiva ta nemški junašk mornar. Ko po nemški častniki in mornarji odhajali s pokopališča, so jim Argentinci prirejali prisrčne ovacije. Linđfcerghov naslednik VVashJngton, 22. dec. e. (Havas) Polkov-uk Lindbergh je dal ostavko na mesto nspektorja ameriškega vojnega letalstva Iz Bele hiše javljajo, da je brigadni general Thilmre imenovan za člana nacionalnega odbora na mesto polkovnika Lindbergh a. Iz notranfe politike OBSEŽNE DAVČNE REFORME Sinoči se Je vršila sej* ministrskega svota, ki je trajala, od 17. do 21.30. Po seji Js izjavil minister Konstantinovič novinarjem, da. Je bil prvi del seje posvečen predvsem resornim vprašanjem. Ministri so po-ročali o svojih resornih zadevah in se jo vodila razprava o perečih poslih po&ames-nih ministrstev. Drugi del seje Je bil v glavnem posvečen proučevanju in rcSevanju cele vrsts finančnih problemov. Ministrski svet Jo odobril več uredb, s katerimi se spreminjajo zakoni finančne prirode. Te uredb« bodo danes definitivno sestavljene in najbrže tudi ie objavljene. Gre predvsem zrn spremembe zakona o neposrednih davkih. Med drugim bodo s temi uredbami oproščeni remija rine vsi oni kmetje, kater?* čisti katastrski dohodek ne znaša več kakor 1000 din. Na ta nacln bo oproSČcnlk plačevanja zemUarine okrog 3 milijone malih kmetov. Prav tako so Izvršene s temi uredbami važne reforme v pogledu davkov za mals obrtnike. Za male obrtnike bo davek pav-3 al i ran in znatno znižan. V tem pogledu so bili v veliki meri upoštevani predlogi obrtnih zbornic Izvršene so bile tudi i z prem m-be nekaterih taks. Kar se tiče drugih vprašanj gospodarskega značaja. Je bila v načelu sprejeta nova uredba o kontroli cen. Ministrski svet je proučeval tudi vprašanje reforme železniških tarif, zlasti zrn prevoz žita ln moke. da bi se na ta naoln -nogla znižati cena žita *n moke v oddaljenejših pasivnih pokrajinah, PREDLOG VOLILNEGA ZAKONA Posebni odbor ministrov za proučevanja \ olilnih zakonov je Imel včeraj 3 in pol ure trajajočo sejo. Ra/prave o pol:Učnim zakonih so se udeležili podpredsednik vlade dr. Maček, minister za pravosodje dr. Laza Markovič. minister socialne politika Srdjan BudLsavljevič, minister financ dr. Sutej. minister za kmetijstvo M'haldž'č hi minister brez portfelja dr. Konstantlnovle. Na tej seji so končali razpravo o predlogu volilnega zakona ln določili glavne smernice za ostale politične zakone. MEDNARODNI POLOŽAJ ZAHTEVA STRANKARSKO PREMIRJE V prostorih glavnega odbora .FNS v Beogradu Je bila v sredo seja glavnega odboja stranke za Beograd ln okolico. Seji je predsedoval predsednik strank* g, Peter Zivković, ki je v svojem nagovor« naglasil, da bi se morala gled^ na sedanji mednarodni položaj ustaviti vsaka a - it.tr' 'a in vsi medsebojni strankarski boji in da bi morala tudi nasprotna stran uvideti to potrebo. Predsednik stranke je nato razvil več konkretnih predlogov, ki se tičejo internega dela stranke. O teh predlogih se Js razvila daljša razprava, ob koncu ra ro bi M vsi predlogi soglasno »prejeti. Izvoljeni so bili finančni, pravni, propagandni in administrativni odbor ter odbor za predavanja, ki bodo takoj začeli poslovati. POPIS BLAGA V ZAGREBŠKO! TRGOVINAH Včeraj se Je končal v Zagreba popli blaga po trgovinah. Pri tržnem oddelku mestnega poglavarstva je prijavila zalogo blaga 597 trgovcev, pri obrtnem oddelka mestnega poglavarstva pa 1050 trgovce«. Oba oddelka bosta sedaj predala izkaz prijavljenega blaga (življenjskih potrebiti«* tekstilnega man u fakturnega in drug ga blaga) socialnemu oddelku banske oblasti Mestno županstvo se bo po svojih organ Da prepričalo, če so trgovci točno prijav IH blago ter bo sporazumno z bansko oblacW Jo kaznovalo one trgovce, ki niso prijav* jih zalog. BANOVINA KFPTLA SELJAČKI DOM BI vil Seljački dom na Strossmaverjevem trgu v Zagreba Je kupila banovina Hrvas* ska za 9,611.000 dinarjev. Tu bo zdaj ns* mesce na Moderna galerija, kateri bo priključena le grafična zbirka. Snežne razmere Uradno poročilo Tajskoprometnlh zvez v Ljubljani in Mariboru, JZSS in SPD 22. XII. 1939 Krsnjska gora 810 m: — IS, barometer stoji mirno, jasno, mirno, 25 cm snega, osrenjen. san kal išče uporabno, Bukovnik: 35 cm snega, osrenjen, Bled 501 m: —12, barometer se dviga, jasno, mirno, 21 cm snega, osrenjen, Pokljuka 1300 m: —11, jasno, mirno, 80 cm snega, osrenjen, Radovljica 470 m: —16, barometer se dviga, jasno, mirno, 20 cm snega, srei, Bobinj-Sv. Janez 530 m: —10, barometer se dviga, jasno, mirno, 40 cm snega, osrenjen, Bohinj-Zlatorog 530 m: —8, 35 cm snega, osrenjen, . . Dom na Komnl 1520 m: —15, jasno, 190 cm snega, osrenjen. Bohinjska Bistrica: —11, Jasno, mirno, SO cm snega, osrenjen, Jesenice 584 m: —14. barometer se dviga, jasno, 15 cm snega, srež. Dom na Krvavca 1700 m: —12, Jasno, 00 cm enega, osrenjen. Velika Planina 1558 m: - 11, Jasno, 00 cm Orožnova koča na črni Prsti 1349 m: —13« jasno, 90 cm snega, osrenjen. Koča na Zelenici 1534 m: —15, jasno, mirno, 80 cm snega, osrenjen, Kamniška Bistrica 601 m: —6, jasno, 20 cm snega. Jezersko 890 m: —17, Jasno, mirno, 20 cm snega, osrenjen, ftkofja Loka 350 m: —12, barometer se dvW ga, jasno, mirno, 17 cm snega, srež. Polževo 620 m: —10, jasno, 13 cm snega* are*. Bloke 900 m? —5, oblačno, 15 cm snega* osrenjen. Pohorski dom tn Mariborska koča: —IS« Jasno, 60 cm snega, srci. Rimski vrelec 580 m: —14, jasno, 16 eni snega, osrenjen, Peca 1654 m: —13, Jasno, mirno, 12 prslon na 40 podlage, srenec. Ruska koča 1249 m ln Sokolski dom 1100 m: —13, jasno, mirno, 10 cm snega, srenec, Senjorjev dom 1522 m: —17, Jasno, mlrn% SO cm snega, srenec Ribnica na Pohorju 715 m: —12. Jasno« tt en snega, osrenjen. SI. m 1930 Lisea 047 m: jasno, *n dežurno službo za člasje Ol'ZD bo imel v nedeljo 34. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti, na božič 25. t. m. zdravnik dr. Josip Ce-rin v prećemovi ulici, na Štefanovo pa zdravnik dr- Drago Hočevar v Kol*nCavi ul.ci. Prsi prem? ero nove d j mače operete Na sveti dan bo v mariborskem gledališču krstna predstava Rasbergerjeve »Zaroke na Jadranu41 Maribor, 21. decembra V vrstah prijateljev in ljubiteljev mariborskega gledališča je Živahno zanimanje za novo Rasbergerjevo opereto :>Zaroka na Jadranu«. Besedilo je napisala Milena Ras-berger-Fišerjeva, dirigent je Lojze Herzog, režiser in koreograf Edo Verdonik. Opereta »Zaroka Da Jadranu«, katere vsebina je zajeta iz življenja potujoče igralske družine, nas vodi s parnika »Jadran« v gledališče v Dubrovniku, nato pa na Gorenjsko. Povsod nas spremlja igralska družina z vsemi svojimi veselimi in neveselim! doživljaji. Razkriva se nam pravo življenje potujočega igralca, ne samo v privatnem življenju, ampak tudi na odru in v garderobi. Nastopajo ravnatelj Videnič, ki mu je edina skrb reklama (Pavle KoviČ). nadalje njegova žena Genovefa (Vida Zamejič-Ko-vičeva), prva igralka Jasna Bernikova (Jelka Igličeva) in Dušan Grndnlk. mladostni komik (Edo Verdonik). Nadalje pa se nam predstavil tudi stromuftki igralec Zajec (Blaž), ter mlada častihlepna lerralka Min-ka (Savinova). Poleg njih pa nastopijo tudi drug! Igralci in balet. Na istem parniku kakor igralci se vosi tudi splitski trgovec Ivan Petrlč (Mano-ševskl), ki dvori lepi Jasni. Igralska družina Ima namen gostovati v Dubrovniku, toda vse načrte ravnatelja Videnlča pokvari tenor Jean Robert, ki se nenadoma pojavi s svojo znanko, subreto pariške operete Zlato Rublnovo (Marica Brumen-Lu-bejeva) in ki pomeša niti reklama željnemu ravnatelju. Kakor da bi se vse hotelo zarotitl proti Vldenlču. se pojavi v tej sredini nenadoma tudi ameriški bogataš Fred Fox. Celo na Gorenjsko, na avtomobilske dirke, jih zanese. V hotelu pri svojem stricu upa najti Jasna končno mir pred ljubeznijo, ki jo povsod zasleduje. Njen stric, hotelir Koren (Košuta> ima hčerko Marico (Ema Starčeva), ki je tudi zaljubljena v svojega Jak-ca (Cmobori), pa ne vidi rada okoli sebe nesrečnih ljudi. S svojo prebrisanostjo doseže, da se ponosna Jasna ukloni zakonu ljubezni. S tem je seveda zadovoljen tudi ravnatelj Videnič, ker se je vendarle izpolnilo to, kar je razglasil v časopisih pod naslovom »Zaroka na Jadranu«. Ubifalec pred mariborskim sodiščem Do smrti ga je zabodel, ker ga je napodil cLomov spat Maribor, 22. decembra Veliko vznemirjenje je vzbudil krvav zločin, ki je bil izvršen v večernih urah dne 5. novembra 1.1. pri Sv. Martinu pri Vur-bergu. Okoli 20. ure zvečer so namreč na-žil pred Toplakovo gostilno na cesti v mlaki krvi mrtvega 17-letnega Matijo Pečarja, ki je imel sevajoco rano v prsih. Prvotno so domnevali, da gre morda za roparski napad, toda poizvedujoči orožniki so dognali, da je postal pokojni Matija Pečar žrtev neugnane fantovske miselnosti. Pokojni Matija Pečar je bil namreč skupno s svojim tovarišem Mirkom Petkom v Toplakovl gostilni. Ker sta oba nameščena pri enem ln istem gospodarju, je Petek pozval svojega tovariša, naj gre z njim domov k večerji. Petek, ki je bil nekoliko vinjen, je najprej pozivu svojega tovariša sledil, na cesti pa si je očividno premislil in hotel spet nazaj v gostilno. Na cesti sta se zatem oba sporekla. Beseda je dala besedo ln je naposled Petek potegnil iz žepa nož ter ga Pečarju zasadil v prsi. Prerezal mu je osrčnik, tako da se je Pečar zgrudil na tla in izkrvavel. Sodna obdukcija je dognala, da bi bila tudi siceršnja takojšnja zdravniška pomoč zaman. Petek Je po krvavem dejanju pobegnil, vendar pa se Js orožnikom posrečilo, da so ga že naslednji dan izsledili ln aretirali. Danes dopoldne je Mirko Petek sedel v razpravni dvorani Štev 53 tukajšnjega okrožnega sodišča na zatožni klopi. Zagovarjati se je moral pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, ker je iz malomarnosti povzročil smrt Matije Pečarja. Kakor v preiskavi, tako se je tudi pri današnji razprav! Petek zagovarjal s tem, češ da je bi! slino razburjen, ker ga je pokojni Pečar napodil domov spat. V hipu silne razdraženosti je potegnil lz žepa nož in Pečarja zabodel. Mirko Petek je bil obsojen na 3 leta strogega zapora. Mariborske in okoliške novice — Grob pri grobu. V splošni bolnici je preminila železničarjeva žena Pavla Debelak, stara 42 let. Zaiujočim naše globoko sožalje. — Se danes je odpHa razstava mariborskih slikarjev v mal: dvorani Sokoiskega doma. — Iz poštne službe. K pošti Maribor 1 je premeščen g Anton Sever, ki je služboval doslej pri pošti Maribor 2 — Iz profesorske službe. Imenovani so za profesorje na tukajšnjih srednjih šolah Ivan Bombek, Mavricij Zgonik, Gabrijel Perpar in Viktor Smolej. — V Mariboru —16.9! Davi je bila v Mariboru najn žja temperatura v tej zimi 2ivo srebro je zdrknilo na —16.9. Vremenska napoved pravi, da bo še hujši mraz. — Tastu le polomil rebra. V Na^b-šecu je dne 8. aprila t. L navalil 28 letni posestnik Viktor Druzovič na svojega tasta ter ga z motiko udaril s tako silo po prs'h, da mu je zlomil dve rebri. Druzovič se je moral zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 3 let. — Poplava na Koroški cesti. V novi stavbi na Koroški cesti 103 je neki zliko-vec prerezal v kleti vodovodno cev in ukradel vodovodno uro. Posledica je b la, da je bila klet v kratkem času vsa pod vodo in je voda tekla tudi že na cesto. Policija poizveduje za storilcem. — Karambol na Ruški cesti. Na Huški cesti sta trčila neki osebni avto in eno-vprežni voz posestnika Manfreda Pistorja iz Krčevine. Pri karambolu sta bili obe vozili precej poškodovani. Policija poizveduje, kdo je zakrivil prometno nezgodo — Razne vesti. V Delavski ulici je padla na poledenelih tleh 31 letna delavka Angela BlahoviČeva, ki si je pri padcu zlomila levico in se nevarno poškodovala po glavi. Blahovičevo so odpremili v tukajšnjo splošno bolnico. — Z vrelo vodo se je polila 5 letna železničarjeva hčerka Frančiška Juhart iz Meljske ceste, ki je dobila tako hude opekline, da so jo morali prepeljati v bolnico. — Na državni cesti v Počen ovi je neki tovorni avto za vozil v zadnji del dvovprežnega voza posestnika Ignacija Senekoviča iz Vukovskega vrha Pri tem je bil Senekovičev voz precej poškodovan, — Na Glavnem trgu je prišla pod kolesje nekega neprevidnega kolesarja 42 letna zasebnica Marija LovriČ, k: je obležala z manjšimi poškodbami na rokah. — Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je doslej še neznani zlikovec vtihotapil v stanovanje posestnika Henrika Vogrina ter mu odnesel obleke, perilo in druge predmete, vredne okoli 600 din. — Kdo |e storilec. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne ponovno bavil z ubojem, ki se je pripetil ob priliki gasilske veselice dne 8. novembra 1937 v Muretincih. ko je bil v fantovski bitki do smrti zaboden posestniški sin Janez Kokol. Ker orožniki niso mogli izslediti pravega storilca, so ovadili državnemu tožilstvu vseh 8 udeležencev bitke in sicer večinoma mladoletnike, ki so pri kazenski preiskavi zanikali vsako krivdo. Razprava js bila v svrho zaališanja novih prič ponovno preložena. - « — Nočno lekarniško sfufbo imata se danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Oo-sDoski ulici la, tel. 88-12. tor V a up© tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel 22-13. — Ljudska univerza. Danes v peKk dne 22. t. m. predava g. dr. Lujo Thaller iz Zagreba o razvoju med cine od prazgodovinske dobe do danes. Predavate.i je /iun tudi izven naše države kot odličen strokovnjak na področju zgodovine med ene. — Radijski aparati. »Delavska politika« poroča v številki 145: »Z razsodbo upravnega sodišča v Zagrebu in državnega »veta v Beogradu radijski aparati v javnih lokalih (gostilnah in kavarnah itd) niso podvrženi veselični taksi, če se tam ne zbirajo obiskovalci namenoma zato, da poslušajo radio. Ta razsodba je važna, ker je pri nas domala v vsaki gostilni in kavarni nameščen radijski aparat in so doslej poleg običajne radijaike takse morali lastniki javnih lokalov plačevati še posebno vese-lično takso in avtorsko pristojbino — Tudi veterinarski pregled. V zvezi s pošiljanjem jestvin v veči h zavoj.h preko meje je odredila tukajšnja carinarnica, da vsako tako pošiljko pregleda tudi veterinarski zdravnik, zlasti ako so v njej mesnati izdelki aH meso. Seveda bedo morale stranke, ki pošiljajo zavoje preko meje, plačati tud: zadevni honorar v sm slu predpisov. Zaradi tega bo precej om.jena možnost pošiljanja mesnatih izde kov v večji množini preko meje, ker bodo izdatki občutno narasli. —~ Mesto petroleja »arb'd. Zlasti na deželi se čuti sedaj že tako veliko pomanjkanje petroleja, da so se morale gospodinje vrnti k medvojnemu razsvetijeva ne-mu sredstvu, to je h karbidu. Po ms ribo r-sk h trgovinah zelo povprašujejo po karbidov k a h. — Ob smrti M'rka Koslja. Preminil je vzoren vzgojitelj in šolnik Mirko Kosi. Blagi pokojnik se je rod 1 21. julija 1876 pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Na mariborskem učiteljišču se je družil z nacionalno zavednimi tovariši. Nsiprei |f služboval v Spodnji Kungoti n v MajSper-ku, pozneje je bil premeščen k Sv Barbari v Halozah, kjer je polnih 35 let vzgajal mladino v rodnem duhu. Leta 1920 je postal upravitelj svetobarbarske šole. 3 toplo vnemo se je udejstvoval tudi Izven šole. Bil je ves čas v prvih vrstah nap ed-ne slovenske politike, do zadnje** 1s bil odbornik JNS v IV. mestnem okraju v Mariboru, kamor se je preselil s svojo rodbino po svoji upokojitvi leta 1934-Ohranimo vzgled nem u vzgoj;telju ln sodniku trajen in svetal spomin. mm Fiiol po 9 din. Poman1k*nje fižola ni ostalo brez po^led'e. Sedaj je narasla cena fižolu že na 8 do 9 din za liter. Mariborsko gledališče REPERTO \lt Narodnega g^egal. v Marib. Petek. 22. decembra: Zaprto. Sobota, 23. decembra: Zaprto. Nedelja, 24. decembra- Zaprto: Ponedeljek, 25. decembra: ob 15. uri: Via Mala«. Znižane ceno. — Ob 20 uri: »Zaroka na Jadranu«. Prem era. Izven. Torek, 26. decembra: Ob 15 uri: »Prodana nevesta«. Zn'žane eene. Ob 20. uri: »Konto X«. Premiera. Izven. Glasbena krstna predstava v mariborskem gledališču. Bož č prinaša % vprizo-ritvijo Rasbergarjeve nove operete »Zaroka na Jadranu« prvi letošnji krst v glasbenem repertoarju. Kakor opera »Lepa Vida« je tudi ta opereta vseskozi slovensko delp. Od treh med seboj z zanimivimi zapleti jej i povezanih dejani ae vrzi prvo na parn-Uu »Jadran« na potu iz S1- saka proti pi b: ovn'ku. drugo v gledališki garderobi, a tretje \ hotelu na Gux«vjsk<