Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. SI6V. 180. v Dobljeni, v torek, dne 10. avgusti 1920. Leto XLVIII, • SLOVENEC« velja f« paMl aa ne strani Jugo- dtflta Ia T Ljubljani: pa Mh M« upre]. K 180"— «a nI Mta . .. „ 80--■a žetrt leta „ .. " 4Sw H«BMsee w .. „ 18"— Bstansanatvo eeloletao K 2W- p Sobotna Izdaja: a ®a oslo leta .«. .. K 30--)>« i « , SJ — Inserati: Enostolpna peUtvrata mm Široka ln 3 mm visokn alt nje prostor) sa enfcrat . . . po K 6-— poslana Itd. . . po K 9-— Pri ve4|em naročila popast Najmanjši oglas j9/9m:n S 15, Uhaja vsak dan IstzcuSI ponedeljek ln dan po praznika, ob 5, url z]ntra|. nT UredništTO le v Soplt?T}eil altoi itev. 6/IU. Bekeplal se ae vračalo; aelranklrana pisma se ne ■prejemajo. Dredn. teleL itv. 90, npravn. štv. 328. Političen list m slovenski mM. i Oprava je v Kopltarlevl n!. 6. — Račun poStne hran. ljubljanske št. 6S0 aa naročnino in št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero. 7583. Nezaslišano podra-ienje železnic, Beigrad, 9. avgusta. Padi ogromnih Jzdatkov izza vojske za osebje in železni-81či materijal jc bil železniški minister prisiljen povišati železniške tarife za 100 odstotkov, in sicer s 16, avgustom. Na današnji seji ministrskega sveta sc jc na predlog finančnega ministra demokrata dr. Sto-janoviča sklenilo, da sc začenši z 20. avgustom povišajo železniški tarifi, in siccr za blagovni promet za 300 odstotkov, za osebni promet za 200 odstotkov. Profesor Golile odstopil. Beigrad, 9. avgusta. Profesor Cvijič jc fe'ot član plebscitne komisije na Koroškem odstopil. Hll ne bo ste nič od* Ponovno vprašanje JDStranki in nje pristašem. Molčč ,.. Kakor grob molče ... Zločina smo jih obdolžili pred vsem slovenskim svetom, najhujšega zločina: oad domovino. — A oni na to molče .., Ali nič ne slišite, gospoda JDStrankc, kaj vam očitamo?! Zločin nad domovino! In vi nimate nobene besede za to!. .. »Odkar jc pričel izhajati prvi sloven-sJfi liberalni list »Slovenski Narod«, imamo na Slovenskem narodni razdvoj in boj. Nad 50 let je že star. Ko bi ne bilo vojske, bi bili pred dvema letoma lahko obhajali »zlati« jubilej medsebojnega klanja« in pobijanja. Če pomislimo zdaj po teh petdesetih Fetih, kaj sc je v tem dolgem času našega narodnega življenja v tem medsebojnem boju pisalo in mazalo, govorilo in vpilo, zmerjalo in razgrajalo, lagalo in nalolce-valo, mrzilo in sovražilo, pilo in tožarilo, pobijalo in podiralo, uničevalo in tudi uničilo, nas mora biti same prccl seboj — groza Pomislite: Koliko časa in truda, moči Tn denarja ie zahteval ta naš medsebojni boj!.., Koliko ljudi jc bilo nastavljenih samo za to, da so La boj vodili! .. . Koliko časnikov jc izhajalo, da so to medsebojno Vojsko vojevali!.... Koliko papirja se jc v ta namen popisalo!... Koliko dragocenega časa nam je vzelo samo branje tega medsebojnega prerekanja!... Koliko milijonov, denarja jc vsa ta velikanska bojna oprava stala!... Koliko je bilo v teli letih shodov, na katerih smo se pobijali! .., Pomislite, kaj se jc vse v tem medsebojnem boju pisalo in govorilo: koliko laži, sumni-čenja, podtikanja, zmerjanja, priimkov, psovk! ... Pomislite: koliko sirovosti in sovraštva je vse to rodilo!... Kako smo se grdo gledali, kako težko in neprijetno jc bilo vsled tega življenje med nami!.. , Ko bi vso to nesnago petdesetih let skupaj znosili, bi stala pred nami gora grdobije, raz katero bi se razširjal smrad, ki bi zadušil in zamoril vsako življenje daleč naokoli .,. Pomislite: Vse to pri nas Slovencih, tej tesni deželi, teni malem narodu, tako sliskanem, tako tlačenem cd mogočnih sosedov! ,. . Koliko je pri tem trpela naša narodna moč!... Kako krvavo bi bili mi potrebovali to moč, la trud, ta kapital kje drugod!. ., Na vseh koncih nam jc voda tekla v barko, ki bi se prej ali slej potopila. Hiša nam jc gorela nad glavo. Mi pa pri vsem tem nismo imeli nujnejŠega opravka, kakor da smo drug drugega pobijali, blatili, hoteli zadušiti, Kolika nespa-met, kolika slepota, kolika — blaznost! Čudno torej ni, če je pri tem strastnem strankarstvu naša narodna moč pešala, da smo nazadovali, sc krčili in Sli naši narodni smrti nasproti. Kolika škoda za mal narod — lak razkol, kolika nesreča za domovino! Po vsem tem lahko z vso pravico rečemo: Kdor jc tega boja in razkola kriv, jc zagrešil velik zločin, hudodelstvo nad našo domovino. In tega hudodelstva nad domovino smo javno obdolžili bivšo »narodno-napredno«, to jc današnjo takozvano JDStranko. In na to obdolžite-/ stranka nc odgovori — ničesar .. , Zakaj nc? Oui tacct, conscntirc videlur — smo časih rekli. Če to ni res, potem nsj vendar zavrne ta hudi očitek! In čc smo ji storili kaj krivico, smo jo popravljeni popraviti. Toda dokazati mora krivico! Čc pa sc ji — kakor vse kaže, — krivica ni zgodila, potem pač verjamemo, da je tak zločin malo težko priznali... K priznanju greha jc treba nekoliko ponižnosti. Te pa našim nasprotnikom manjka. Oni imajo vedno prav, čc imajo ali čc nimajo, Zalo si mislijo: najbolje molčati. Molčati jc zlato ... Toda mi bi tega — razumljivega — molka nc zamerili, ko bi naši nasprotniki pokazali vsaj malce dobre volje, da ss bodo vbedeče skušali ogibati dokazanega jim hudodelstva nad domovino. Pa ne tako! c da na toliko obdolžitev popolnoma Ne Spisala Ellzi Orzcszkowa. -- Iz poljščine prevedel fr. Ivoblar. (Dalje.) Zasmejal se jc in preneha! govoriti, potem, pa je postal resen. »Kar sc tiče zapora, ali ste slisaii, gospoda, o slavnem finančnem škandalu in procesu, ki je nastal iz njega? Zgodilo se je tc dni!« „ , , . , , Ker gospoda v Zapolanki o teh rečeh ni ničesar slišala in jc samo malo izvedela iz časopisov, je pripovedoval obširno in podrobno. Bila jc to finančna go-Ijufija v velikem obsegu — a njeno zadnje dejanje se jc odigralo za sodnijskimi mrežami. . . „ ., »A, vidiš, Viktor, kam včasih pripeljeta podjetnost in energija, ki ju clovck uporablja brez teh čednosti, po katerih polju hodijo usmiljene ocslrc in druge božje ovčke f« . , , j Viktor ga jc pogledal z začudenimi očmi. .. r\ x • »Kaj pa ima tu eno z drugim ( Ce ,e tam nekaj lopovov okradlo banko, jaz ne bi imel pravicc zbirati na nosten način cixmožtnia?y. »Imaš, neoporečno imaš; samo zelo težko jc napolniti blagajno, da nc. bi izpraznil srca.« . Viktor ga jc pozorno poslušal. 1 oeta bratove besede so ga spravile v smeh. • Kaj? Kaj?« je smeje se zaklical. »Prav narobe! Samo tedaj, kadar imaš polno škatljico, si moreš napolniti srcc... z raznimi dobrimi stvarmi. • Nc vem, o katerih dobrih stvareh govoriš« — ga jc zmešan prekinil Zenon, O vseli mogočih, .moj dragi, o vseh mogočih dobrih rečeh: razmahu, prijetnostih, veselosti in posebno o najlepši reci med vsemi, lo jc ljubezen. Samo cc imaš polno škatljico, si moreš privoščili vse tc naincčkc, zlasti pa zadnjega, ki je po vseh mislih in pojmih vedno bil in bo najdražji!...« , Govoreč o ljubezni, sc je mimogrede ozrl na Rozalijo, ki je Šaljivo pripomnila: Moj svak jc v splošnem nepnjalcij vsem namečkom ,..« Viktor se jc okrenil proti bratu in mu pogledal v obraz: Kaj, ti si neprijatelj vsem namečkom? Eksartist! Nc verjamem. A kaj si počenjal v Monakovem, ali sc sponvnjas? toda o tem sedaj ni dovoljeno govoriti.' Poniglavo jc pogledal Sabino, ki je fcila -nožno zmešana, Zcnon sc ic malo namrdnil, ali potrudil se je, da bi se prilagodil bratovemu načinu, govorjenja in ic šaljivo odgovoril; molče, marveč — dasi sc čutijo krive — hočejo, kskor kaže, zločin nad domovino za vsako ceno nadaljevati. Zato še enkrat vprašamo; Zakaj nič nc odgovorite na strašno obdoižilev? Če ni res, kar vam očitamo, zakaj nas nc. zavrnete? Čc jc res, zakaj se nc j>oboljšate? Ali hočete res bratomorni boj za vsako ccno imeti? Ali vam jc res stranka vse. domovina pa, ki jo mrcvarite s tem grdim bojem, zgolj postranska stvar? Ali res ni v ccli JDStranki pcščicc poštenjakov, ki bi čutili potrebo in imeli pogum, ustaviti se temu ostudnemu boju, vsjed katerega krvavi naša domovina žc petdeset, let. ... Domoljub, Ob splošni napetosti jc imel 6. t. m. minister za vnanjc posle grof Sforza v italijanskem parlamentu govor o zunanjem položaju, v katerem je med drugim izvaja': Dogovor med Tittonijem in Venizelosom, ki jc bil podpisan v Parizu dne 29. julija 1919, sc jc obvezala Italija, da bo podpirala na mirovni konferenci grške zahteve glede vzhodne in zapadne Tracije, kakor tudi, da bo podpirala grško zahtevo po aneksiji južne Albanije (severnega Epira), a Grčija se je obvezala, da bo dovolila Italiji prosto zono v luki Santiquaranta ter da bo dala prednost ilal. industriji pri morebitni gradbi železnico iz one luke. Grčija se jc obvezala, da bo podpirala na mirovni l.onfcrenči italijanski mandat nad Albanijo in da bo priznala italijansko suverenost nad Valono ter da bo priznala nevtraliza-cijo kriškega preliva, ki je bila določena žc na londonski konferenci leta 1913'14. Za slučaj, da bi bile njene zahteve v 'I raciji in južni Albaniji izpolnjene, je Grčija obljubila, da sc bo odrekla svojih zahtev v Mali Aziji, ki bi bile v navzkrižju z italijanskimi korisalmi. Dogovorjeno ic bilo, da sc bosta italijanska in grška vlada vzajemno podpirali na mirovni konfercnci pri svojih zahtevah v Mali Aziji. Italija sc jc obvezala, da odstopi Grčiji zasedene otoke v Egejskem morju, izvzemši Rod, kaic-remu je Italija obljubila upravno avtonomijo na široki podlagi, Italija in Grčija sta se obvezali, da bosta spoštovali versko svobodo Grkov in Italijanov v Mali Aziji. Vsled novih razmer so ostala Italiji cd tega dogovora samo bremena — in 22, julija sem jaz sporočil Venizelosu v Spa, da so zavezniški sklepi glede Male Azije in albanske narodne zahteve prisilile italijansko vlado, da odpove la dogovor, ki nas jc vezal na aktivno pomoč za odstopi-tev južne Albanije Grčiji, dočim sedanja vlada podpira njeno neodvisnost. (Pripombe.) Albansko vprašanje, Ker se jc širila od severa in juga med Albance podla propaganda, češ, da bi sc spoštovala od vseh albanska neodvisnost, če bi mi ne zasedali Valone, smo umeknili naše čete iz Valone, ohranivši v naši posesti Saseno, ki obvladuje in nevtralizira valonsko luko. Priznavam, da sc ta sklep ne odobrava soglasno, toda priznati moramo, da nismo mogli ostati varni in mirni v Valoni in istočasno vzbujati nezadovoljstvo in jezo Albancev, Tedaj se ni računalo z vzbuditvijo narodnega čuvstvova-nja, ki je prišlo seveda v mase. To novo dejstvo obstoja in bo delovalo v našo korist. Kaj pa naj bi storili drugega? Tvegajoč ogromne ekspedicijske stroške, nesorazmerno s problematičnimi koristmi, bi bili podpirali igro drugih in videli, kako se Albanci zatekajo v okrilje svojega severnega in južnega soseda. Ker je z vojne dokončana nujnost vojaških okupacij, nočemo in ne moremo voditi naproti Alban ccm drugačne politike nego politiko prijateljstva. Lahko smo gotovi, da bodo Albanci v bližnji priliodnjosli iskali pri nas pomoči in podpore. Tiranska vlad; jc poslala v Rim svoje pooblaščence, da sklenejo povsem zadovoljive dogovore. Rusko-poljsko vprašanje. Prehajam sedaj na rusko-poljsko vprašanje. Mirovna pogajanja so se začela v Spa. Lloyd George jc obvestil Milleranda in mene o koraku, ki ga misli poizkusiti pri ruski sovjetski vladi. Ta ga jc odklonila in predlagala neposredna pogajanja s Poljsko. S svoje strani sein ponovil na prijateljski način poljskim zastopnikom v Spa svoj nasvet, ki sem jim ga dajal žc par mcseccv, naj poizkusijo doseči mir. Spomnil sem jih na to, da jc morala Italija kakor Poljska in šc več časa kot ona prenašali tuje navale in da je vodila skoraj eno cclo stoletje borbo za svojo popolno neod-virnost. Poljska jc napravila jKigrcšck s iv:m, da jc šla s svojim pohodom cclo do Kijeva, i oda sedaj nc želi Poljska niti ene pedi zemlje, ki ni čisto poljska in želi odkritosrčno mir. Vzlic ekspanzivnim ruskim tradicijam in vkljub temu, da tradicije ostajajo brez ozira na izpremembo vladavine, je upati, da bo spoznala sovjetska vlada če nc drugo vsaj svojo korist in da zaključi s Poljsko časten mir. Želje italijanskega ljudstva so za hiter mir in za sigurno neodvisnost Poljske, Versailleska mirovna pogodba je daleč od ideala, toda neodvisna Poljska jc njena najsijajnejša stran. •Kar jc bilo, a ni, sc nc piše v register. To so davne zgodbe, toda žc veliko let Žc veliko let si trapist, hahaha! Smeje sc jc objel brata okoli vratu in ga poljubil na obe lici. Potem jc dejal: ■,0 li moj ljubi trapist!« Obed jc bil žc končan, loda Sabina, — kakor jc bilo pri nji v navadi, kadar so imeli goste, — jc pozabila dali znamenje, da bi vstali od mize. Imela je tako polno glavo tega, kaj jc gost pojedel, jč in bo jedel, in malo bolj glasen razgovor jc tako vznemirjal njene misli, — da bi bila v vseh mogočih slučajih posedela do večera pri mizi, da jc ni pri tem nadoincsto-vala. Rozalija. Tudi sedaj jc lo storila, na-značila jc sestri in vstala jc s sedeža. V prccej prostorni igralnici z nizkim r.lronom in starinskim pohištvom jc Viktor prijel Angclico, ki jc skoro napol bežala poleg njega in jo šaljivo začel iz-praševati o učenju in zabavi, pri tem pa je mimogrede opazoval posamezne površnosti deklica, ki jc po materi podedovala okrogel, bel in rdeč obrazek. -Pojdiva Viktor, da sc izprehoviva,« je predlagal Zcnon. Mislim si, kako nestrpno čakaš, da vidiš zemljo in nebo v Zapolanki. Po osemnajstih letih...« »Seveda, seveda!« je veselo pirtrdil gost, a v tem trenotku se je obrnil k damama: »Saj nama dami nc bodeta odrekli dnub.e?« Govoril jc v dvojini, ali gledal je samo na Rozalijo. Sabina jc napravila nemirno kretnjo in zašepetala nekaj o pomanjkanju časa in potrebi, da ostane doma. Rozaiija pa jc odgovorila smeje sc: Nc hoteli bi radi s svojo navzočnostjo ovirati prvega zaupnega pogovora med bratoma potem, ko sc toliko let ni-sla videla.« Ali, tnoj BogK — jc vzkliknil gost, I kaj ne bi smel slišati cel svet, kar bi si j morala midva povedati! Saj vendar nisva zaljubljen par, Ali nc, ljubi moj irapist?^ Spet je pritisnil Zenona k sebi in ga z obcmi rokama potrcpljal po ramah. Rozalija jc vendar odločno odklonila skupen izprehod in brata sta sama odšla na vrt. Ta vrl jc bil delo, uteha in ponos Ze-nonov. Predvsem jc hrepenel, da bi ga pokazal bratu, Tam so bile stare aleje, polne spominov iz njunega skupnega detin-slva, dalje slikovite goščave, lopi travniki, sadni vrt, ki jc bil zelo rodoviten, —• v tem času bo to najlepše presenečenje za Viktorja in gotovo mu napravi prijetne občutke; saj vsakomur mora biti milo, ko ugleda rodni kraj tako skrbno ohranjen, opremljen in obogaten. Molčal je in s pla-menečiini očmi pogledoval na obraz brata, kdaj sc pokaže prvi izraz ginjenosli in začudenja. Ko sta napravila kakih deset korakov od hodnika, se je Viktor obrni! k njemu in mu polglasno rekel; IDalie.l Ča6t Evrope zahteva, da se ta sijaj ne iz-. gubi. Preden zaključim svoj govor, sc moram dotakniti našega najb olj neposrednega i političnega vprašanja, to jc jadranskega vprašanja, ki še čaka svoje rešitve. Jasno je, da jc v našo korist čim prejšnja njegova rešitev, toda še v večjo korist kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker sosednja država mora skrbeti za svojo lastno ureditev in 6e boriti s težkočami, ki so sc zategnile in povzročile velike strankarske strasti. V Italiji pozabljamo na veliki in defi-nitivni uspeh evropske vojne, uspeh, ki je samo italijansko delo in slava: uničenje av-stroogrske monarhije (živahno odobravanje). So pri nas ljudje, ki pravijo: »Jugoslavija jc naslednica Avstrije!« Izgredi, nasilja, mržnje, ki prihajajo tupatam do izbruha onstran Julij. Alp, morejo tupatam dati navidez prav tej trditvi. Toda resmea je drugačna! Mnogih slovanskih manifestacij jc kriva Avstrija, stari, zahrbtna, cesarska Avstrija, ki. je zasejala seme mržnje proti nam med avstrijski odgoieno prebivalstvo. Niti razumeti ne more plodonos-nega zdravja našega svobodnega' in živahnega življenja in smat«a celo v svoji mladostni naivnosti, kateri; «- kmfiUldU &iutay. O.Qi> ton za vsak ati- zuru. Med tem zavlačevanjem so mariborski dnevi potekali in ker kmetski slovaški mladeniči niso imeli denarja dovolj, so se prevarani po bratskih jugoslovanskih uradnih liberalcih, vrnili domov. Zahtevamo od naših poslanccv. da ao za škan> dal zanimajo in opozorijo merodajna mesta na piramido jugoslovanskega kaosa, ki sc nahaja Wicu I., Seilerstatte 30. -)- Velike reiorme na polju iolstva. Učiteljski kongres v Belgradu, o katerem smo žc poročali, sc je bavil z važnimi, v. javno življenje globoko segajočimi vprašanji. Ker so za nas in za javnost načelne važnosti, jih moramo n« tem mestu omeniti. »Slov. Narod« j? v številki 179, dne 8. avgusta t. 1., prinesel obsežno poročiloJ »Dne 17. julija zvečer je bila v beograd-skeru gledališču na čast gostom slavnostna predstava. Po predstavi je bil prijateljski sestanek na vrtu hotela »Slavija«. «— Nadalje: »Na dan kongresa dne 18. julija je bil v Kazini banket za omejeno (dobro povedano) število povabljencev.« — Poslu* šajmo še nadalje: »V ponedeljek, dne 19, julija, je bilo povabljeno vse učiteljstvo v Topčider, kjer ga je mestna občina pogostila z jančevino, sirom, kruhom, pivom in vinom. Vojaška godba je igrala in dobra volja je prevzela vse učiteljstvo.« (Tudi nas prevzema, četudi nismo dobili janče-vinc in sira.) Sedaj ?c bodemo povzpeli na vrhunec: >:Regent Aleksander je med tem sprejel deputacijo učiteljstva. Regent je podal vsakemu člauu roko.« Pozabiti še ne smemo, da jc ludi pevski zbor bil »po-strežen z raznimi okrepčili'. Kakor poroča »Slov. Narod«, je tako »delo Zaveze na kongresu praznovalo svoje veliko zmagoslavje^. H koncu je Pribičevič še povdaril, da »bodi šola prosta vsakega varuštva. Rešena bodi vpliva slrank, a tudi vmešavanja cerkve«. Gojimo skromno misel, da bi bilo za prospeh našega Šolstva najpri-. kladnejše, da bi bila »šola prosta vmešavanja* teh proučevateljev belgrajskih hotelov in restaurantov. -f- Komunisti med seliof. V nedeljo bi se moral vršiti v Zagrebu v kinematografu »Helios« javen ljudski shod z dnevnim redom Rcakciju v Jugosavjji«, na katerem bi imela nastopiti kot govornika komunista Radoševič in Delič. Zanimanje za shod je bilo precej veliko iu jc došlo nanj večje število poslušalcev. 2e v noči od sobote na nedeljo to se pojavili v mestu ša-pirografirani letaki, v katerih se nazivlja-ta Radoševič in Delič za izdajalca komunizma. Ti letaki so se končali s klicem: »Smrt izdajalcem!« Ko jo sklicatelj Brud-njak otvoril shod, jo povzročila skupina, udeležencev v dvorani velik hrup. Ko je stopil na govorniško mesto prvi govornik Delič, jc postal hrup še večji. Razgrajači so prodrli v prve vrste ter navalili na govorniško mesto in pregnali s palicami iu s stoli prisotno predsedstvo ter časnikarje. Napadalci so navalili tudi na uraduega zastopnika, na katerega jc padlo več udarcev s palico in kateremu so raztrgali tudi suknjo. Napadli so tudi Deliča samega, ki je bil ranjen z nožem v prsa. Dobil je tudi več udarcev s trdimi predmeti po glavi, tako da ga je oblila kri. Ranjenega Deliča so odpeljali tovariši domov. Velika večina zborovaleov je proti tem dogodkom protestirala, nakar je bil shod razpuščen. Nato jo nastopil še kot govornik Gjuro Cvijič, ki je odobraval ta napad, obenem pa izjavil, da vodstvo vendar tega napade, ni aranžiralo. Obenem je pozval prisotne, naj se odzovejo pozivu likvidacijskega odbora komunistične stranke v Zagrebu, ki bo v kratkem sklical javen shod z istim dnevnim redom. -f Sesianek ministrskih predsednikov. Turinska »St-impa« deznava, da sc bosta v teku tega meaeca sešla Giclitti in Mille-rand v Air les Bainsu. Sc poprej pa sc bo seš-1 Giolitti z Lloydorn Georgem. -I- Ruska mirovna pncu-lT?a Kuuiunlji. Včerajšnja »Pravda« doznavu iz rumuu-skih diplomatskih krogov, dn ni točua vest o ostavki rutnunske vlade ler o boljševi« škeui napadu ua Rumunijo- To dni je bolj-ševiška vlada predložila iUirnuniji nova mirovno ponudbo. Rumunska vlada je odgovorila, cla 110 moro sklepati miru, preden nc store tega zavezniki. — Shod »Kmetske zveze", v Tržiču. V nedeljo je po izvršenem občnem zboru Kmetska zveza za tržiški sodni okraj imela v Našem domu shod, ki se ga je udeležilo lepo število kmetov. Govorila sta na shodu zastopnik J. K. Z, in g. kaplan Kapš iz Križa. Shod se je izjavil enoglasno za ustanovitev Kmetske zbornice, — Lož. Odbor za Koroško v Ložu-Starem trgu izreka iskreno zahvalo vsem činiteljem, ki so sodelovali pri prireditvi dne 25, julija 1020 v Starem trgu, katera je doprinesla za ta mali okoliš dokaj lep uspeh — znesek 1478 K čistega dobička, na prvem mestu pa pevcem in igralcem za izborno petje o7.iroma igro ter gospem in gospodičnam za njih požrtvovalnost, da sc do sedaj nabrale po okolici znesek 1814 K, tako da se jc« odposlal za enkrat Narod- nemu svetu za Koroško skupni znesek 3300 K. — Odbor za Koroško. — Brzojavni in telefonski promet z Avstrijo ukinjen, Zaradi stavke brzojavnih in telefonskih uradnikov v Nemški Avstriji, ki je izbruhnila danes opoldne, je vsak brzojavni in telefonski promet z Avstrijo nemogoč. Zato so izostale vse brzojavne in telefonske vesli iz Avstrije, — Združenje srbske pravoslavne cerkve, Dne 30. avgusta t, 1„ na praznik vseh srbskih pravoslavnih svetnikov, se bo vršila za srbsko pravoslavno cerkev vele-pomembna cerkvena slavnost. Tega dne se bodo sestali na posebni konferenci vsi pravoslavni škofje Jugoslavije, da zvrše ujedinjenje vseh pravoslavnih avtonomnih cerkev Jugoslavije v enotno srbsko pravoslavno cerkev. Istočasno se bo povzdignila ujedinjena srbska pravoslavna cerkev na stopnjo patriarhi je. — Radovljica, V nedeljo dne 15. avgusta 1920 ob 8. uri zvečer priredi »Slov. kat, izobraževalno društvo« v prid »Koroškemu odboru v Radovljici« koroški večer s sledečim sporedom: 1. Nagovor. 2, Petje. 3. Kovačev študent. Spevoigra v treh dejanjih, — Naša dolžnost je, da po-setimo ta večer in tako dokažemo s polnoštevilno udeležbo, kako iskreno čutimo z zatiranimi brati na sveti zemlji Gospesvete. — Veliko neurje na Trški gori. — V Sredo dne 4. t. m. okrog 5. ure popoldne jc prišlo veliko neurje na Trško goro pri Novem mestu. Nenadoma je prihrul neznanski vihar, ki je sipal kakor gramoz debelo točo po vinogradih. V par sekundah je bil na vzhodni in južni strani Trške gore docela uničen letošnji vinski pridelek. Po ostalih vinogradih trškogorskih in po Grčovju je škoda manjša. Seveda je vihar povzročil tudi sicer mnogo škode: podiral je kozolce, odnašal štrene, ruval drevesa, otresel sadje. Stari ljudje pripovedujejo, da že od leta 1873 ni bilo tako pogubne vihre nad šempetersko okolico. Ubogo ljudstvo, ki je že komaj čakalo edinega pravega dohodka, zre sedaj pred seboj le kole ter ranjene trte brez listov in grozdov! — Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini in koroški odbor v Rogaški slatini priredita v korist koroškim Slovencem v sredo, dne 11. t, m, ob 9, uri zvečer plesni venček. Obleka promenad-na, vstopnina 20 K za osebo. — Študijske podpore iz tehnično-vfsokosolskega fonda. Sporazumno s podpredsednikom i-Upravne komisije tehnič-no-visokošolskih fondov v Ljubljani« gosp, gradbenim ravnateljem inž. Klinarjem sporočamo onim tovarišem, ki reflektirajo na podpore za Prago, Pfibram in Brno, da morajo vlaga/ti pravilno opremljene, na omenjeni fond. naslovljene prošnje samo potom v Slov, dij. zadruge v Pragi« (na naslov: Srečko Petrovčič, Ljubljana, Rimska cesta 23), ozir. »Slov. dij. zadruge v Brnu« (na naslov Ivan Hrovatin, Ljubljana, Res-ljeva cesta 25), katere šele oddajajo tako zbrane prošnje fondu. Opozarjamo tozadevno tudi na »Uradni list« št. 79 (priložiti ubožni, krstni, domovinski list, zrelostno in vsa druga visokošolska spričevala, navesti druge podpore, poklic in naslov roditeljev ali oskrbnikov, priložiti znesek 4 K S, H. S. itd.) Opozarjamo posebej, da se na prošnje, vložene po 1. septembru, ne bode moglo več ozirati — Tovarišem drugih strok sporočimo tozadevne informacije pravočasno. — Širite »Zločin nad domovino«, ki v žarki luči osvetljuje zadnjega pol stoletja našega domačega političnega življenja. Naroča se pri Katoliški Ligi v Ljubljani, Izvod stane 4 krone, za prodajalce in vse, ki pošljejo denar naprej, 3 krone 50 vin. _ Vozne olajšave posetnikom zdravilišč ukinjene. Kakor nas Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro obvešča, je ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu sporočilo, da z naredbo ministrstva saobračaja z dne 17. julija 1919, št. 9885, dovoljene vozne olajšave posetnikom zdravilišč za leto 1920 nimajo več veljave. — Surovost. V nedeljo je bila večja družba izletnikov na Črnučah. V družbi je bil tudi neki ljubljanski dijak. Ko se je ta pri odhodu nekoliko oddaljil od svoje dlružbe, so ga v gozdiču nad vasjo obkolili domači fantje in ga neusmiljeno pretepli. Revež jim je komaj ušel. Kakšen vzrok je privedel fante do tega? Vsekakor je pa to surovost, ki je na vsak način vredna obsodbe. — Prekop med Savo in morjem. Češki inženir Luk je izdelal načrt, po katerem bi se Sava spojila z morjem pri Bakru, dent v avstrijskih časih, jc bil kapitan kratke plovbe in je vodil parnik obrežjie plovbe »San Marco«, ki je bil last Istrsko-Iržaške paroplovne družbe. Ob izbruhu vojne z Italijo je s parnikom vred pobegnil v Benetke, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. Napredoval je hitro in postal jc pravi kapitan. Po okupaciji pa je prišel v Trst, kjer so mu izročili vodstvo žilnega zavoda, ki je imel zalagati vse zasedeno ozemlje z živili, a tudi oskrbovali izvoz živil v Avstrijo in Češkoslovaško. Možakar ni bil nikakor sposoben za to velevažno mesto, a bil je dobro priporočen in to jc zadostovalo. Kmalu pa so se začele raznašali govorice o nerednostih v zavodu, ali vlada ni storila nič. Šele tedaj, ko se jc že govorilo popolnoma javno o velikanskih nepravilnostih, je prišla iz Rima vladna preiskovalna komisija, ki pa je našla »vse v redu«. Ali govorice so bile vedno točnejše in končno je prišla popolnoma stvarna in z dokazi podprta ovadba na drž. pravdni-štvo. Kapitan Boccuzzi ima očeta, ki je lastnik tvornice testenin. Tudi žitni zavod je imel v zalogi testenine. Morda je bilo kakih 1000 kg pokvarjenih, ali Boccuzzi jim je dodal 10.000 kg popolnoma nepokvarjenih, vse skupaj pa je kupil njegov oče kot pokvarjeno blago za slepo ceno in jc potem prodal za drag denar in z ogromnim dobičkom v Avstrijo. V par mesecih se je tako zaslužilo nad pol milijona lir, Kaj vse se je še izvažalo in prodalo z velikanskimi dobički, se niti ne ve. Žitni zavod, oziroma Boccuzzi je bil v stalni zvezi z verižniškimi izvoznik:, katerim se je prodajalo blago iz žitneg i zavoda, namesto da bi se bilo oddalo raznim krajevnim aprovi-zacijam. Zlasti veliki dobički so se delali z amerikansko svinjino. Če so jo zahtevale aprovizacije, je ni bilo, verižniki pa so delali najmastnejše dobičke ž njo. V te kupčije so bili zapleteni poleg Boccuzzija tudi še razni drugi uradniki žitnega zavoda, ki so pa menda izginili šc pravočasno. Red v žitnem zavodu je tak, da se ne ve nič, koliko blaga prihaja v zavod in koliko ga gre iz njega. Sedaj se je dognalo, da manjka za približno 5 milijonov lir blaga, dočim pa znaša primanjkljaj v blagajni 600 tisoč lir, in ne znajo najti opravičbe ne za enega ne za drugega. Tržaška kvestura (policija) je imela že večkrat opravek v žitnem zavodu, toda ve se, kako končajo take preiskave. Je pač kaj padlo v roke temu ali onemu, in stvari je bilo konec. Boccuzzi je pred kratkim začel čutiti, da mu postajajo tla prevroča in je odstopil od vodstva žitnega zavoda. Dobil pa je nalog, da naj prej spravi stvar v red, on, ki je zagrešil ves nered! Med tržaškim prebivalstvom je to sleparstvo na debelo po-budilo velikansko pozornost in vse pričakuje z največjo nestrpnostjo, kaj porečejo oblasti na ta »Lavoratorjeva« razkritja. ite^ešk® novice« k Vrbsko jezero. Tujski promet ob Vrbskem jezeru je bil tekom prošlih tednov tako živahen, da so v krajih od Majer-nika do Dol vse vile, hoteli in penzioni popolnoma zasedeni. Takšne sezije južna obal pod nemško vlado še ni imela. Samo v Logavasi je še nekaj vil leteviščarjem na razpolago in »Pension Ekscelsior« ima še dokaj prostora. »Ekscelsior« na skrajnjem zapaclnem kotu naše obali, ima krasno mimo lego ob cesti in tik jezera. Zelena obal, temni slikoviti gozdovi brez prahu, dima in ropota, in kristalno zrcalo jezersko nudijo svežo, čarobno sliko prirodne lepote. Hotel ima lasten kino, bar, kopeli in igrišča. Preskrbljeno je z razkošnim konfortom za vse udobnosti. Posestnica je jako kulantna, nam v vsakem oziru naklonjena. Vse one, ki želijo tekom avgusta iti v kako letovišče, uljudno vabimo, da posetijo Logovas, da napolnimo z letovi-ščarji tudi vse še proste lokale do zadnjega kotička ter tako izpodbijemo trditve Nemcev, da se glede tujskega prometa naša južna obal Vrbskega jezera ne more vzdrževati brez severne nemške obali. — Opozarjamo posebno naše finančne kroge, da se zavedajo svoje dolžnosti. t kili radovednežev. Zborovanje jo otvoril komunist Vencajz, nakar sta govorila Hrvat Lavrič in Josip Petrič. Glavno jedro govorov je bil spor med socialnimi demokrati in komunisti, pa obljube o odrešenju človeštva, ki ga bo prinesla tretja inter-nacionala. Srb prof. Markovie je govoril proti morebitni vojaški akciji napram sovjetski Rusiji. Sprejele so bile resolucije, ki zahtevajo volitve v konstituanto in protestirajo proti vsaki vojaški intervenciji, ki bi bila naperjena proti Rusiji. Shod so je vršil popolnoma mirno. Komunisti, ki so zbobnali svoje pristaše iz vse Slovenije, so hoteli s tem shodom slovenski javnosti ■ imponirati, kar pa se jim je le v majhni meri posrečilo. Zvečer so imeli veselico na Koslerjevem vrtu. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima danes ob 8. uri sestanek. Na dnevnem redu je razgovor o raznih društvenih zadevah. (K) lj Umrl so Ljubljani: Jožica Mirtic, hči kontoristke, 7 mesecev. — Stanislav Kosmač, ključavničarski pomočnik, 19 let. — Ivan Maček, delavkin sin, 2 leti. — Gvidon Zitterschlager, dijak, 16 let, — Marija Loschdorfer, prodajalka, 39 let. — Frančiška Mihaela Goranc, usmiljenka, 45 let. — Amalija Nagode, žena sluge, 54 let. — Ivan Rupelj, sin carinarja, 16 let. — Marija Grošelj, užitkarica, 70 let. — Rozina Rebolj, drvarjeva žena, 30 let. — Ivan Hribar, tovarniški delavec, 52 let. — Josip Špendov, posestnikov sin, 2 uri. — Stanislav Meden, sin železniškega čuvaja, 1 leto. — Karolina Tschurn, zasebnica 75 let, — Cvetka Stanko, hči železniškega sluge, 4 mesece. — Marija Požlep, krama-rica, 75 let, — Marija Zupane, kovačeva vdova, 66 let. — Herbert Poje, odvetnikov sin, 1 leto. lj Roparski \iapad v Šiskl. Na cesti, ko prideš iz Šiške in greš proti Dravljam, so bili ljudje od nepridipravov že večkrat v nočnih urah nadlegovani in napadeni. Varno ni bilo tam ponoči pred vojsko in varno ni še zdaj. To je čutil v ponedeljek, dne 9. t. m., uslužbenec južne železnice Bereč, ko je šel okoli 1. ure po polnoči po tej cesti. Blizu drevesnice so trije rokovnjači stopili k Bereču, ga preiskali in mu vzeli iz listnice 160 kron. z Velikanska sleparstva v tržaškem žitnem zavodu. »Lavoraiore« objavlja dolg članek z naslovom: »Tatovi v rumenih rokavicah. Osleparjeni konsumsnti, Zločinska kamora. Uradniška potrata, Hudodelsko verižuiStvo. Primanjkljaj petih milijonov. V blagajni primanjkljaja 600.000 lir!« List pripoveduje, kako so se že dalje časa čule vesti o nerodnostih v tržaškem žitnem zavodu, kateremu je načelovai neki kanilan Boccuzzi. Ta Boccuzzi, znan irc- lj Zahvala. Ob priliki komerza na čast gostom Orlovskega tabora v Mariboru je priredila Krščanska ženska zveza v Unio-novi dvorani buffet s prodajo cvetlic v prid naših organizacij, ki je zelo lepo uspel in mnogo pripomogel k lepemu uspehu celega večera. Orlovska zveza se najprisrč-neje zahvaljuje vsem posameznikom in zavodom, ki so prireditev omogočili s prijaznim darovanjem peciva, moke, denarja in cvetja, kakor tudi damam, ki so stregle gostom. lj Shod komunistov. Za nedeljo do-poldno so sklicali komunisti na stavbišču pred pošto ljudski shocl z dnevnim redom: Konstituanta in delovno ljudstvo. Posebni vlaki so pripeljali iz Maribora, Trbovelj, Hrastnika in Zagorja pristaše komunistov, ki so pripeljali s seboj tudi tri godbi-. Zbraio je na. stavbišču pred pošto do 5000 ljudi, med njimi tudi precej Ijubljau- Žal, »Čas« ni mogel iziti, kakor je bilo ob-jubljeno, dasi je bila redakcija za ta zvezek žc koncem junija zaključena. Tiskarna je z delom preobložena; poleg tega ji sedaj stavce kličejo k vojaškim vajam, sedaj pa ji stavci sami zbole. Treba res z vsem potrpeti, ker živimo v kar neprera« čunljivih razmerah. Toda v veselo pojasnilo bodi vsem, da je »Čas«, kolikor ga izide sedaj, že stavljen in da ga bo mogoče, če ne pride seveda zopet kaj vmes, že prihodnji teden razpošiljati. Obseg mu bo najmanj prav tak, kakor zadnjikrat; vsebina velezanimiva in aktualna. — Uprava »Časa«, pr Nova sezija v Mariboru. Na mori-borskem mestnem gledališču, ki je angažiralo več novih moči, začne prihodnja sezija s 15. septembrom. Kot prvo predstavo bodo igrali igro »Sužnji«, ki jo je spisal R, Rehar. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 9. avgrusta. Danes se je pod predsedstvom regenta vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o postopanju finančnega ministra dr. Sto janoviča, ki ni hotel izdati naloga, da so izplačajo potrebni krediti ministrstvom vojne, železnic, javnih del in pošte. Stoja-novič je s tem svojim ravnanjem sabotiral delo omenjenih ministrstev, ki ne pripadajo demokratom. Ministrski svet jo sklenil, da mora finančni minister skrbeti za finaciranje vseh ministrstev. Na to so razpravljali o finančnem stanju države. O krizi ni bilo govora. VLADNA KRIZA. Belgrad, 9. avgusta. Čim dlje traja kriza, tem bolj jasno se kaže, kam težijo demokrati v notranji politiki naše države Danes jih več ne zanima niti člen 15 vo lilnega reda, niti agrarno vprašanje. Sporno jo samo vprašanje izvoza. Demokrat ska zajednica trdovratno vztraja pri svoji zahtevi svobodne trgovino in zato no bo prav nič čudno, če se bodo pogajanja za sestavo vlade razbila baš radi tega vprašanja. ZAKAJ SE KRIZA ZAVLAČUJE? Belgrad, 9. avgusta. Kakor doznavamo od strani, ki je blizu demokratom, je vzrok za zavlačevanje krize ta, da demokrati čakajo na rezultat občinskih volitev v Srbiji, ki bodo 22. avgusta. Demokrati upajo, da bodo v zvezi a komunisti, republikanci in s kmetsko stranko mogli poraziti radikalce. Na ta način bi okrepili svoj položaj pri pogajanjih za sestavo vlade. ZA BEGUNCE. Belgrad1. 9- avgusta. Pri ministrstvu za socialno politiko se bo ustanovil poseben oddelek za begunce. BORZA. LDU Zagreb, 9. avgusta- Devize: Berlin 183—186, Italija 445—470, London 330 do 0, New York 84-86, Pariz 630—635, Praga 153—154, Švica 1400—0, Dunaj 39.40 do 39G5. Valute: Dolarji 84—85.50, avstrijsko krone 42—44, carski rublji 125—128, francoski franki 620-0, napoleondori 325 do 327, nemške marke 195—197, rumunski leji 0—197, italijansko lire 452—455, angleški funti 310—325, češkoslovaške krone 143—0. Cerkveni vestnlk. c Ali za duhovnike ni draginje? Nekateri duhovniki se komaj preživijo; nove obleke in obuvala si že ne morejo več ku« piti; nosijo stare, oguljene, zakrpane suknje, ker ne zmorejo nove, — Tako »Slo« venec« v 177. številki. Istina je, da jc du« hovniščina najslabše plačan stan izmed vseh. Dandanes mora veliko poguma imetf in čutiti v sebi odločen poklic, kdor se hoče posvetiti duhovskemu stanu, je zapisal že pred vojsko v svojih »Spominih« dr. J, Vošnjak, In kaj šele zdaj po vojski! Umi« rovljeni, zaslužni duhovniki-starčki narav« nost stradajo. Od 400—500 K jim plača dr« žava mesečno. S tem naj si oskrbi stanovanje, hrano, obleko, kurjavo in postrežbo! Z duhovščino v službi je pa tako: Mnogi dobivajo del svoje plače iz državnih obveznic, nekateri celo vso plačo. Zdaj je Jugoslavija ustavila izplačilo obresti tudi iz državnih obveznic. S 1. avgustom nisci davčni uradi nič več plačali. Ali naj zdaj duhovnik pogine ali naj svoje posle opusti in gre beračit? Lahko, res lahko se nam smejejo vsi sovražniki, ker smo v novi dr-, žavi tako »krasno« oskrbljeni! In naši ljudski zastopniki, kaj pravijo na to? Nismo li tudi mi del naroda? Seveda kričati ne znamo in pretiti nočemo. c Duhovne vaje za duhovnike prt oOi jezuitih v Ljubljani bodo šc od 16. do 20, in 23, do 27. avgusta. Kdor se jih želi udeležiti, naj "javi predslojništvu, hiše, Zrini« skega cesta 9. c A-a ima svoj sestanek v petek ob 4. u;ri popoldne, Orel Vič pri Ljubljani ima 29. avgusta elodnevno prireditev. Dopoldne bla-goslovljenje zastave, popoldne javna tc. lovadba. Bratski odseki, prihitite ta dan na Vič, ako mogoče, že zjutraj in z zasta< vami! Orel v Zagorju ob Savi priredi 22, t, m. celodnevni tabor združen z javno telovadbo. Vabimo vse bratske odseke, krožke kakor tudi ostale organizacije in sploh vse prijatelje Orla, da se udeleže tO naše prireditve. Ni treba še posebej po« vdarjati kolike važnosti je ta naš tabor, za industrijsko Zagorje, Zatorej bratje in sestre ter ostale organizacije in prijatelji, če vam je le mogoče, žrtvujte se ter pri« dite 22. t. m, v našo sredo, kjer bodetc bratsko sprejeti! Na veselo svidenje v na« šem Zagorju, rr Kedaj iridc zopet » Cai Taka vprašanja prihajajo na uredništvo, čet, saj je v zadnjem zvezku obljubljeno, da izide prihodnji zvezek že početkom julija. Vprašanja nab veselijo, ker dokazujejo zanimanj o, ki ga -Čas« pri občinstvu ima. d Podružnica Slov. dijaške zveze za ribniški okraj priredi dne 16. avgusta t. 1, pri Novi Štifti svoj redni sestanek s sledečim vzporedom: 1. Ob 8. uri zjutraj sveta maša z skupnim sv. obhajilom in cerkvenim govorom preč. g, p. Benvenuta, 2. Referat tov. phil. Gorše M. o ruski literaturi ter predavanje tov. bogosl. Andr. Ilc o p. Št. Skrabcu. Po sestanku se vrši izredni občni zbor z dnevnim redom: Sprememba pravil in slučajnosti. Vabijo se gg. starešine, tov. akademiki in srednješolci ter vsi prijatelji našega dijaštva k polnoštevilni udeležbi. — Predsednik. Turistka m šport. Velika nogometna tekma se vrši y sredo, dne 11. avgusta ob V&19. uri na prostoru Ilirije pri državnem kolodvoru med reprezentantivnimi moštvi podsavezov mest Ljubljana in Subotica, Reprezentan-tivno moštvo subotiškega podsaveza je znano kot izborno in izredno močno; pri tekmi proti belgrajski reprezentanci je zmagalo s 3 : 2. — Tekma obeta biti torei jako zanimiva in se slavno občinstvo žc danes na njo opozarja, — Sestava obeh moštev sc bo priobčila. Vstopnina: sedeži po 24 K in 16 K, stojišče 10 K v predprodaji v drogeriji Kane v Židovski ulici in pri tvrdki »Svetla« na Mestnem trgu od ponedeljka naprej. — Dijaško (člansko) stojišče le v predprodaji na prostoru Ilirije v torek od 18 do 20.30 ure. Tekma s^ bo vršila ob vsakem vremenu- (KJ g Kreditne informacije o tvrdkah na Poljskem daje glasom poročala poljskega poslaništva v Belgradu informacijski' pisarna »Confidcntia v Varšavi, ulica Szkolnn 10. g Semenj v Libercah. V času, od 14. do 22. avgusla I. I. s-c bo vršil v Libercah semenj /.a vsakovrstno blago, kakor tek-sfi 1 no, steklarsko, galanterijsko, kovinsko blago, usnje, gumi, papir, knjigotrško blago, stroje, vrvi itd. Obiskovalci dobe na izkaznice 50 "'» znižano vožnjo na čeških železnicah. Obrniti sc jc na sejmski urad (Mcsscamt Rcichenbcrg, Wiencrstrasse 20). Podrobnosti so razvidne i/, prospekta, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na razpolago. g Drugi trgovski in industrijski semenj v Bruslju bo v času od 3. do 21. apri- la 1121. Predmetno obvestilo jc interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. " Nujni objava vsem onim, ki imajo v nv.Urij-du ropubliki llijatve P"d zaporo. Avstrijska republika, io dala /• ukazom državnega nrudn (inaric. z dne IS. april«. 1U19 poti zaporo vod odprlo depolo, \logo, dobro-imotja, Kafo Iti zaprto dopole, ki pripadajo fizičnim osebam, drufcbam in juiiMičniiu osebam, katere imajo svoj sodo?, ali svojo bivališče v Jugoslaviji. 'j'o jo pomonllo za vso ono mtSo državljane, ki Imajo v avstrijski ropubliki kitko tlrjatvo ali tlopolo, tožak gospodarski udarec. Vsled prizadevanja trgovsko iu obrtniško zbornice v Ljubljani so Jo osnovala v Ljubljani »Zveza upnikov v Sloveniji za prlvotnopravno tirjatve napram dolžnikom v avstrijski ropubliki«, v kateri so zastopano deželna vlada za Slovenijo, trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, ljubljanske banke, hranilnice in posojilnico ter Zadružna zvoza. Zvoza jo storila razno korake, da bi dosoglu rešitev vprašanja, kako dosoči vrnitev našega premoženja iz avstrijske republiko. Njenemu prizadevanju se jo posrečilo, a 1k> mogočo uvaževati vso in-iniTso posameznih upnikov, naj vsi upniki, kutori žele, da se »Zveza upnikov« in »Ropa-trija« brigala za njihovo interese, priglasijo svoje tirjatve na naslov »Bepatria«, v katero pisarni \ Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8, dobo vzorce za prijavo, »Repatrija« sprejema prlglase depozitev in tirjatev, katero so nastale prod 1. majem lela 1919. Nc bavi se pa za sodaj z ropatriacijo vojnih posojil. Tudi tirjatve proti bivšemu erarju in tirjatvo proti avstrijski poštni hranilnici no spadajo v delokrog »Repatrijc«. Oni, ki so vsled razglasa. poverjeništva finančnega ministrstva z dno 11. marca 1919 št. 121 (»Uradni list« deželno vlado za Slovenijo št. LXII) prijavili svojo vrednostno papirjo pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, naj pismeno sporoče, čo žele, da jih »Repatrija« zastopa, Da bo mo- goč« kriti režijske stroške, ima vsaka stranka plačati 10 K priglasnine in založiti: od rednosti do 50.000 K 1 '/o tirjatve; od vrednosti od 50.000 K do 100.000 K 0.75% tirjatve; od vrednosti od 100.000 K do 200.000 K 0.50 % tirjatve) od vrednosti nad 200.000 K po dogovoru. Takoj pri oglasu jc plačati priglasnino in plačati vsaj 'A na tirjatev odpadajoče provizije. Pri stalne obrestljivih vrednostnih papirjih se jemlje za podlago provizije noniinale, pri dividendnil: papirjih kurz dunajske borzo dne 1. a\fe;usts 1920. Najmanjša pristojbina, ki jo je založiti znaša 10 K. Ako so doseže od Avstrijo vračilo režijskih stroškov, kar se bo zahtevalo, se isti interesentom povrnejo. Ako bi bili režijski stroški manjši nego založeni zneski, so strankam povrne diferenca. Prijave sa morajo ix-vrSiti najkasneje do 15. septembra 1920. Ljub. ljana, dno ti. avgusta 1920. »Repatria d. z o z, v Sloveniji za vrnitev jugoslovanskih vrednosti iz Avstrijske republike.« a Vojna prodajalna na Poljanski cesti št. 15 ima v prosti razprodaji: mast po 41 K za kilogram, belo moko po 12 K za kilogram in kislo zelje po 1 K za kilogram, za vso hišno posle, ki zna tudi samostojno kuhati, so išče ni malo rodbino % onim otrokom, niti mora zdrava, poštena in snažna. Na-Ntop t septembra 1.1. Vpraša so na naslov Dr. Viktor Novak, Znnreb, Pal-motičova ul. 4._■v~!18 proii»a z. jena tudi nokaj gospodinjstva. Nastop s I. septembrom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 318!). „.,, r.a fino mo?ko porilo išče modna llji! trgovina, Ponudbe na tvrdko Sov, Ljubi lana, Mestni trg 19. :M88 llf nMlVa poštena in pridna so sprojme llLv!l)rtD, za modno trgovino. Predstaviti Ae je vsak dnu od 2.—t. uro na Mostnem trgu št. 19/1. Soss. 3190 1/nhaP'f« spretna, ki jo zmožna vso-lulkini lUl, stransko kuhati, so sprejme proti dobri plači iu celi oskrbi v hiši. Ponudbe na: Mllinol Omalien, Višnja Bom. _ Več nosnoflov izvSJ^^ pove upravništvo tega lista pod St 3233. dniisil/ Ntl icl- Pros:l od ..,.,....Sikll illUUUn. južnega do dolenjskega kolodvora jn odnesla sapa nekemu gospodu žametast klobuk. Do-ličua gospa, ki ga jo na Poljanski cesti pobrala, se tem potom naproša, naj ga odda proli nagradi plačilni natakarici v hotelu .Juf.nl kolodvor". 3238 MM OOlfllHa trgovino°išCe ££ jeni /desničar. Nastopi službo po celi Jugoslaviji. Naslov pove uprava lista pod št. 3t8!>. _ liišfl mrtiiirti Rftdi preselitve v Ame-..........Jitl ISilOI. riko se proda pritlična hiša, pripravi« ra kakega obrtnika ali vpoltoieiica. Cona :\YOOH\. Natančneje so poi.Afi v trgovini Martina Plut v Hiša enonadstropnn Krasu. Pripravna za trgovino. Zamenjani jo tudi za hišo v Ljubljani. Naslov pove uprava lista pod št. 3217. NemeMovano sono si. a s™ stranka dveh oseb (1 državni uradnik). Oglasi na upravništvo ..Slovenca- pod »Mirna stranka 2«. 3239 l/linini lol1ft 8UhR me,cr"ka drva. Pis-!yH[JIII1 meno ponudbe i navedbo, kakšna množina, cena in kje so jih lahko ogloda, Poštni predal Št. 27, Ljubljana. Hiša onouadstropna v sredini mesta se proda. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 3192. Drnria CO 1 bakrena peč za kopalno rlUUfl it sobo, dvoje steklenih vrat (predvojno blago). Naslov pove uprava „Slovonca" pod št. 3186. _ teden več vagonov živega apna po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno iu debelo. Franc BodlaJ, trg. z apnom. Stranje, p. Kamnik. 3209 Pozor! liastnlki avtomobilov! Švicarski šofer išče mesto kot višji šofer ali šofer proti dobri plači. Vozil jo že na: Mercedes, Fiat. Graf in Stieft Opel, nazadnje na 6 tonskem Saurer, 50 IIP, tovorni voz in na 40 HP. Saurer omnibus za 30 oseb s poštno zvezo. Manjša popravila oskrbi sam. Dopise pod F. Blumer, kapla-nija Sv. Kunigunda na Pohorju pri Konjicah. Črnomlju. Belokrajina. 31CS' Tl0'!0 v P0,jubni množini ta-tjiuuu lli.oAU koj na razpolago, Pojavi se na katerikoli kolodvor. Po-irvodbe pri upravništvu ..Slovenca". se sprelmejo! -Trtr. '^A^r-jmmss t Anica Plrkovič, roj. Wlessl, javlja v svojem in v imenu svo iti otrok Wnldc, Lojzka, Borisa in Wilme tužno vest, da jo njen iskivuo ljubljeni soprog, oče, brat, svak iu stric, gospod Alojzij Pirkovil v 13jI ravidant južne železnico po kratki in mučni bolezni, previden s sv. znUramonti za umirajoče, v 12, letu svoje starosti v ponedeljek dne 9. avgusta ob pol 3. uri preminul. Pogreb nepozabnega rajnika bo v torek dne 10. avgusta ob pol ti! uri popoldno iz hiše žalosti Pred Prut&ml št. 21, Sv.uiaše uuluSnice sc bodo darovale v cerkvi sv. Jakoba. Pokojnika priporočamo v kar najtoplejši spomin iu molitev. V Ljubljani, dne 9, avgusta 1920. Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočut.in ?uir;i naše nad vse ljubljene hčerko ob bolezni in ozir. scstrice Francke lurjevcic i rekamo (eni potom vsem sorodnikom, prijateljem in snnucom najiskrenejšo zahvalo. Zlasti ?o zahvaljujemo pref. duhovščini za tola-. lino obiske med dolero boleznijo, g. dr. Šabecu za ujegovo požrtvovalnost, gospod, učiteljicam, obit olji 11 u "tn er j oni. Marijini druibi. cerkvenemu pevskemu društvu i-a pretresljive žalostinke. Zahvalimo se za krasno darovane cvetje in vence. Končno sc zahvalimo vsem in vsakemu posebej, kateri so spremljali nepozabno hčerko v lako obilnem številu na njeni radnji poti Vrhu i k a. dae avgust« 1920. žalujoča rodbina Jurjevčič. Razpis služb. Na drž. vinarski in sadjarski šoli v Maribora se razpisuje mesto začasno pisarniške pomočnice z dnevnino 3 K 20 v in pripadajočo draginjsko doklado. Prosilke morajo biti izvežbane strojepiske ter Imeti zadostno prakso v knjigovodstvu. S šolskimi in službenimi izpričevali, domovinskim listom in uradnim zdravniškim izpričevalom opremljene in pra-vfluo kolkovano prošnjo jo vložiti do 15. avgusta 1.1. pri ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Razglas. Vsled sklepa občnega zbora z dne 3. avgusta 1920 se bode razdelilo 60 nagrad po 50 K dolgo služečim poslom ter obrtniškim pomočnikom (pomočnicam,) ki so vlagatelji kranjske hranilnice. Prosilci, ki dokažejo nepretrgano službeni) dobo najmanj 10 let in ki so vže pet let vlagatelji Kranjske kranll-nice. naj se oglasijo do 31. avgusta 1920 pri tajništvu Kranjske liraniltjice, V Ljubljani, dne 5. avgusta 1920 Kranjska hranilnica. MUHOLOVNIKE (trakovne) priporoča gg. trgovcem Ljubljanska komercljalna družba, Ljubljana, Bleiweisova cesta štev. 18. l KMiarico in 2 služkinji Sarajevu, Skenderija 6. (Kuhinja za 150 dijakov. Ponudbe do 20. avgusta. Slonovaale v C®i takoj s sisr/Tanjcm v L;ubljani. Prevoz pohištva se izvrši z catru vozom. Vprašanja pod »Oije-LJualjana« na anončno ekspedicijo Al. Matellč, Ljubljana. 3203 Vzamem v najem aii Kupim ali gostilno v prometnem kraju blizu železnice v trgu ali večji vasi. Ponudbe pod Sr. Bod. št. 35135 na upravo lista. BeociH-moior (Sauggas) stabilni, ležeči, malo rabljen, skoro nov, kompleten, takoj pripravljen za pogon, z garnituro, z 2 paroma kamenov in 1 sodom dvoj. raf. bencola ro proda p? usodni ceai skupaj ali motor. Vpraša se pri tvrdki Brača pl, DoJanjskŽ, Sv. Jana; zel. post. Jaatrebr sio, Hrvrlckn. 3208 Vsa tesarska :n Vrovsfea dela izvršuje solidno in ceno tvrdka Franjo Mar« tinec, mestni tesarski mojster. V zalogi ima mnogo stavbenega, materijala kakor vsake vrste desk, tramov, strešne opeke, lepenke i. t. d. Ljubljana. Prule št. 8 Velo posestvo KThS št stilna, druga vila, Ju vse kmetijsk« potrebščine, ter 7 oralov zemlje: gozdi njive in travniki pri državni cesti! Naslov pove uprava lista pod žt 3237, Stanovanje na Bledu (neopremljeno), obstoječo iz 3 sob, kuhinje, drvarnice, kleti, pol vrta in podstrešja, Električna razsvetljava. Odde se samo mirni stranki. Naslov pove uprava lista pod St, 3238. SkuPno stanovanje z zajutrkom ali tudi brez njega iščeta dva viSjsSnSca in učenec trgovske šole. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo „Slovcnea" pod Stev, 3226/123. Jedilno sol franko postaja Paaran ali franko mejna postaja SHS države dobimo kot družabniki izvoza soli Kugii! & MosMnger, Berlin W. 15, Kurliirv.endamm 204. brzojavni nasl. AVeltkugel, Berlin, in druge stavbinske potrebščine p^nuj« Ljubljanska komercljalna druiba, Ljubljana, Bleiweisova cesta St«.-. IS Novodoilo pravo se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarju J. KOPAČU v Ljubljani GOSPOSVETSKA CESTA številka 90. Širite »Slovenca"! lerpentinovo čistilo za Čevlje razpošilja glavna zaloga M. TREBUH v LlllBLJMI Sv. Petra cesta 9. Telefon 539. lliirsiii, puMelci, mnti! Hitro! Hitro! Prodaja lesa. Na veleposestvu grofice Lamezan-Snllns v Kokri se proda 300 m3 smrekovih žaganic. Ponudbe je zaprte ln rekomandirano vposlati do inkl. 16, avgnsta 1.1, na nadzorništvo tega posestva v Kokri. Pogoji, pod katerim ee bo oddal ta les, je interesentom na vpogled pri oskrbntštvu. - Gozdno osMStvo grofice lamczan-Salins v Kokri. Rsecr.ssnssauaa Za Beograd se išče veščega tudi srbskega jezika, vendar ne pogoj. Nastop takoj ali čim prej. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, plače in referenc pod »Lesna drnžba 3207« na upravo tega lista Dospela mi je velika partija izbornega belega anatskega vina iz okraja Baje. — Kron 13'50 za liter. V posodi kupca kron 13 30. Milko Jesih, veletrgovina vii^a. Ljubljana - Rudnik. Stiskalnice sa grozdje Gnjetila za grozdje Rezalnice Reporeznlce RobKače za koruzo Vetrne mline Čistilnice Vltlje za dvoprego Itd. Prodaja na debelo in na drobno vedno po naJniSJih cenah „Smev" tvornica strojev Bjclovar. Zahtevajte ccnike! Zahtevajte ponudbe! SHBOBSEtaEB!" i Proda se 300 m' smrekovih in Jalovih de sle od 20 do 35 ni m debelosti. Ponudbe, franko vagon PoJroičtca, je vložiti do incl. 20. t. m. ua pcdp'5ano upravo, kjer se dobivajo natančna pojasnila. Glavna uprava posestev F. Rossi-Reka veletrgovina z deželnimi pridelki in moko podružnica - Ruma Telefon Interurban 21. Briojav: Rossi-Ruma, PrnHaIS* koruzo' PSe"ic0' oves, K, Isfmen, mc-* Sanico in moko v n? • ' U kolifinHi od 5000 kilogram franko skladi ^ Ru!n\ -•c {vjcmvtEKacuicsK r M. Kustrin, Ljubljana Dunajska cesta it. 20. Telefon it. 470. priporoča Avto »kolesa ter vsak« vrste ga< mljevth predmetov, Izolirane žice za električno napeljavo, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah. a lxds>» tionjorcii »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc s Uabliani. Jttio&lnvanili,, tUkarna t Liublianit