PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini! Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. Št. 54 (5737) TRST, sreda 4. marca 1964 Francija zahtevala sprejem Kitajske SlT*t0 v Svetovno zdravstveno organizacijo V Parizu so napovedali podporo LR Kitajski za njen sprejem v OZN in v vse organizacije OZN ŽENEVA, 3. — Francija je zahtevala danes sprejem LR Kitajske v Svetovno zdravstveno organizacijo. Voditelj francoske delegacije je na 17. občnem zboru te organizacije, ki se je začel danes v Ženevi, izjavil, da je Francija naklonjena sprejemu Kitajske. Ameriški delegat pa je odgovoril, da je «Kitajska že zakonito zastopana isn poizkus za spremembo pol-ožaja pomeni izzivati oblast glavne skupščine Združenih narodov«. Medtem je verifikacijska. komisija potrdila poverilnice Cangkajškove delegacije, in njeno poročilo je bilo sprejeto z 31 glasovi proti 21 ter z 22 vzdržami-Mi. Eroti so glasovale Francija, komunistične države ter nekatere afriške im azijske države. Večina Je sprejela tudi poverilnice južnoafriške delegacije. Ameriška vlada je danes sporočila, da vidi v stališču Francije, ki ga je zavzela glede kitajskega predstavništva v Svetovni zdravstveni organizaciji »huda nesoglasja« in dodaja, da namerava odločno braniti predstavništvo »nacionalistične Kitajske« v mednarodnih organizacijah. Predstavnik francoske vlade je v Parizu izjavil, da bo Francija skušala do-seši sprejem LR Kitaj, ske v OZN in v vse druge organizacije, ki so podrejene OZN. Predstavnik je dodal, da je današnja akcija francoske delegaci- je v Svetovni zdravstveni organizaciji logična posledica francoskega priznanja pekinške vlade. Konferenca v Ženevi ŽENEVA, 3. — Odbor osemnaj-storice je nadaljeval danes razpravo o jedrski razorožitvi in še posebej o Gromikovih predlogih o ustanovitvi tako imenovanega »atomskega dežnika«. Britanski predstavnik Mason je predlagal, naj bi pripravili seznam vprašanj, ki nastajajo z jedr. sko razorožitvijo in ki so v glavnem naslednja: vprašanja ravno- ■■iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiininiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif NA POBUDO PSIUP, LIBERALCEV IN MISOVCEV V parlamentu spet razprava o zunanji politiki viade Vlada proučuje vprašanja znanstvenega raziskovanja in gospodarskega razvoja juga - Pred ponovno uvedbo televizijske oddaje da je svet po moskovski pogodbi zašel v slepo ulico in da je *reba zato ugodno sprejeti vse Predloge od ameriških do poljskih. o .blokiranju« jedrske oborožitve v srednji Evropi, Ponovil Je že znano staliče, da laburisti nasprotujejo večstranski sili NA-in da mora jedrsko orožje Zahoda ostati v rokah ZDA, da Jtočejo, da bi Nemčija imela a-tomsko orožje, da nasprotujejo Politični integraciji Evrope, pač Pa bi bili pripravljeni obnoviti Pogajanja za vstop Anglije v SET. Za odnose z ZDA pa je dejal, da so laburisti bliže ameriški vladi kot konservativci glede številnih Vprašanj, da pa se s konservativ-®' strinjajo v nasprotovanju vsa-Kl Prepovedi trgovine s komunističnimi državami v mirnem ča-***• — Glede večstranske jedrske s™ je tudi predstavnik belgijske vlade včeraj potrdil, da Belgija Pri njej ne bo sodelovala. Glede Cipra pa resolucija petih nevtralnih članov VS OZN sicer •e ni bila odobrena, vendar pa se 2 njeno vsebino strinjajo v glavnem Grki in Turki in U Tant je *e zaprosil Švedsko In Finsko, naj dasta na razpolago svoje vojake za Ciper, ter je izjavil, da M v primeru odobritve resolucije sestavljali varnostno silo vojaki držav Commonvvealtha, vštevšl "hglijo, in nevezanih držav. V Atenah so se danes ponovile pro-“ameriške in protibritanske demonstracije več tisoč študentov. Francija je v Ženevi včeraj zahtevala-sprejem LR Kitajske v ?vetovno zdravstveno organizacijo ter s tem zopet razburila ameriško vlado tudi zato, ker je predstavnik Francije izjavil, da bo Francija skušala doseči sprejem U* Kitajske tudi v OZN. nik vlade Moro pojasnil stališče vlade o teh vprašanjih. Isti orgu-ment obravnava tudi vprašanje, ki ga je misovski poslanec Manco zastavil ministru za pošto in telekomunikacije. , V poslanski zbornici so bila danes na dnevnem redu le vprašanja poslancev ter interpelacija komunističnega poslanca Borsari-ja, ki je hotel vedeti, ali so navodila, ki so jih prefekture v Milanu. Piši in drugih pokrajinah poslale županom in predsednikom pokrajinskih uprav, naj skrčijo izdatke in povišajo pristojbine, davke in tarife služnosti «v nasprotju z avtonomijo krajevnih uprav« — v skladu s smernicami ministrstva za notranje zadeve. Borsari je izjavil, da so navodila prefek tur tudi v nasprotju s programskimi izjavami nove vlade, glede avtonomije in vloge krajevnih uprav. Državni podtajnik za notranje zadeve Amadei je v odgovoru dejal, da je omenjene smernice izdal že notranji minister prejšnje vlade, da pa tudi sedanja vlada sprejema načela, ki jih vsebujejo te smernice, ker je finančno stanje krajevnih uprav danes pač tako, da ni moč držati križem rok, v pričakovanju nujne reforme krajevnih financ v okviru deželne ureditve, zlasti če po- mislimo, da je celotna zadolžitev krajevnih uprav (občin in pokrajin) dosegla že 4.000 milijard lir, t. j. dobri dve tretjini državnega proračuna! Te smernice prejšnjega ministra — je poudaril podtajnik — pa nikakor niso v nasprotju s. programsko usmeritvijo sedanje vlade, ki teži k omejitvi javnih izdatkov, spričo sedanje neugodne gospodarske konjunkture. Na jutrišnjem zasedanju bo poslanska zbornica najprej izglasovala imenovanje mešane parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo morala ugotoviti javne in zasebne odgovornosti za katastrofo na področju Vaionta, nato pa bo sledila razprava o zunanji politiki. Tudi v senatu so bile na dnevnem redu interpelacije in vprašanja senatorjev; vse so zadevale stanje v CNEN (državnega odbora za jedrsko energijo). Vsem je odgovoril minister za industrijo Medici in jim zagotovil, da vlada nikakor ne namerava skrčiti dotacije za znanstveno raziskovanje, ampak nasprotno: k 1Q milijardam letne dotacije bo minister predlagal odobritev nadaljnjih 7 milijard za letošnje poslovno leto. Nadaljevanje in okrepitev znanstvenga raziskovanja, zlasti na področju jedrske energije, je toliko bolj nujna, ker bodo dosedanji energetski viri izčrpani v razmeroma kratkem času; spričo tega je izkoriščanje jedrske - energije edina veljavna perspektiva, da bi mogli zadovoljiti naraščajočo potrebo po energetskih virih. Izbrani porotniki ki bodo sodili Rubyja DALLAS, 3. — Razprava proti Rubyju se je danes nadaljevala pod predsedstvom sodnika Franka Wilsona, ki začasno nadomešča sodnika Browna, ki se je prehladil ta je v postelji. Danes so končno izbrali je zadnja dva porotnika od skupnih dvanajst, ki bodo sodili Rubyja. Sele sedaj se bo lahko začela prava razprava težja; ohranitev svetovne stabilnosti prek razorožitve; kako naj se doseže ravnotežje jedrskih sil na vedno nižji ravni; ustanovitev mednarodne sile miru; vprašanja nadzorstva. Italijanski delegat Cavalletti je govoril o verifikaciji in jamstvih za ohranitev miru in mednarodne varnosti, ki se morajo razvijati istočasno z razorožitvijo. Pripomnil je, da so jamstva za varnost toliko nujnejša, kolikor bolj se hoče iz sedanjih vojaških zalog obeh strani izločiti skoraj vse sedanje orožje. Zagovarjal je zahodni načrt in vprašal sovjetskega delegata, ali je SZ pripravljena, raz-govarjati se o ustanovitvi mednarodne sile miru. ki bi jo ustanovili v začetku razorožitve. Češkoslovaški delegat ZemlB je podprl Gromikov predlog in zavrnil ameriški predlog o »zmrznje-nju« jedrske oborožitve. Dodal je, da «zmrznjenje» strateških in raketnih izstrelkov, ne bi prineslo nobene koristi in ne bi bilo dejanski korak na poti jedrske razorožitve. Nasprotno, bilo bi hud korak nazaj, ki se mu je treba izogniti, če se hoče iskreno odpraviti nevarnost atomske vojne. Sovjetski predstavnik Carapkin je izjavil, da samo občutno znižanje oborožitve lahko pripelje do splošne in popolne razorožitve. Zatem je podrobno obrazložil sovjetski načrt o »jedrskem dežniku«. Pri tem je izjavil, da bi morali ohraniti samo rakete, ki so v notraniosti meja Sovjetske zveze in ZDA, ker so edine, ki jih je moč res z lahkoto nadzorovati. Kar se tiče protiraketnih izstrelkov. pa je sovjetski delegat mnenja, da so potrebni, ker nudijo dodatno jamstvo. Konferenca bo nadaljevala delo v četrtek. Sovjetski delegat Carapkin ni na današnji seji sploh omenil včerajšnjega Gromikovega intervjuja, ki so ga objavile «Izvestija». Omenil ga je samo italijanski delegat Cavalletti, ki je izjavil, da ne bi smeli pretiravati sedanjega zastoja. Pripomnil je, da so težave predvsem glede začetnih razorožitvenih ukrepov. Toda upoštevati je treba, da se je konferenca tudi v preteklosti pogosto-ma znašla pred takimi ovirami in je vedno delovala brez točnega sporeda. Kljub temu pa sta bila lani mogoča dva važna sporazuma. Tudi sedaj ne manjka možnosti sporazuma, konferenca ima namreč pred seboj številne predloge ene in druge strani, ki jih je treba temeljito proučiti. Voditelj ameriške delegacije na ženevski konferenci William Fo-ster, ki ie prispel v Washington, je izjavil, da so na konferenci »bistveno napredovali«, ter je izrazil upanje, da bo «Sovjetska zveza sprejela Johnsonove loge«. pred- Razstava slovenske grafike na DUNAJ, 3. — V prostorih «Kuru stenhauss so odprli nocoj razstavo sodobne slovenske grafike, kt ata jo organizirala odsek za kulturo dunajske občine in Modema galerija iz Ljubljane. Član izvršnega sveta Slovenije Boris Kocjančič in namestnik dunajskega župana Hans Mandl sta v svojih govorih poudarila pomen podobnih umetniških prireditev za boljše razumevanje med obema državama. O stremljenjih v sodobni slovenski grafiki je govoril ravnatelj Modeme galerije iz Ljubljane Zoran Kržišnik. Na razstavi, ki je naletela na veliko zanimanje ljubiteljer likovne umetnosti glavnega mesta Avstrije, so prikazana dela Janeza Bernika, Janeza Bolka, Bogdana Borčiča, Rika Debenjaka, Božidara Jakca, Marija Preglja in drugih. * 1 2 RIM, 3. — Nocoj je pomočnilk državmega pravdrnika zaključil preiskavo proti profesorju fppoli-tu, ta ta je bil takoj zatem aretiran. Aretirali so ga karabinjerji ob 21.30 v njegovem stanovanju. Odpeljali so ga na sedež sodne policije; kmalu zatem je prišel njegov advokat Gatti. Časnikarjem je advokat Gatti izjavil, da čeprav se je ukaz za aretacijo pričakoval, si ni mislil, da bo do aretacije prišlo že nocoj. Dodal je; »Ippolito je zadevo vzel filozofsko. Seveda niti on ni mislil, da bo šlo tako daleč; sedaj pričakujemo nadaljnje dogodke.« Ob 22.50 so Ippolita pripeljali v zapor Regina Coeli. V zaporu ga je prevzel poveljnik stražnikov, ki ga je takoj odpeljal v sprejemni urad. Tu so čakali ravnatelj zapora, podravnatelj in socialni asistent. Sedaj mora Ippo-lito čakati, da ga zasliši preiskovalni sodnik. Profesor Ippolito, ki je bil tajnik odbora za jedrsko energijo, je obtožen poneverbe javnega denarja, ponaredbe javnih aktov im zlorabe svojega položaja. Odlok o pouku v nemških šolah RIM, 3. — Uradni list objavlja v svoji današnji številki odlok predsednika republike od 13. novembra 1963, št. 2204, ki vsebuje «Posebna določila za dosego usposobljenosti za poučevanje v šolah z nemškim učnim jezikom v pokrajini Bocen». Vejvoda pri Saragatu RIM, 3. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je obiskal danes v palači Famesina italijanskega zunanjega ministra Saragata. Poleg mednarodnih vprašanj, ki zanimajo obe državi in vprašanj s področja dvostranskih odnosov, sta se Saragat in Vejvoda v prisrčnem ozračju razgovarjala tudi o bodočem obisku predsednika vla-de Alda Mora in Saragata v Jugoslaviji. DUNAJ, 3. — Na podlagi prvega poročila preiskovalne komisije v zvezi z nesrečo z letalom «Britan-nia» je avstrijski minister za promet sporočil, da je letalo zadelo ob vzhodno steno gore Glungez v višini 2.600 metrov, In sicer 77 metrov pod vrhom. Ugotovili so, da je znašala hitrost letala najmanj 300 kilometrov na uro in da je bila vidljivost skoraj na ničli. Slika kaže avstrijske alpince na gori Glungez ob razbitinah letala. Zaradi snega so imele reševalne skupine velike težave, preden so lahko prispele do razbitin, kjer niso našle nobenega potnika pri življenju. Pred kompromisom v OZN o varnostni sili za Ciper? Protiameriške in protiangleške demonstracije v Atenah - Makarios o pritisku nanj, naj bi sprejel angleško-ameriški načrt NEW YORK, 3. — Varnostni svet OZN se je nocoj ponovno sestal, a seja je bila kmalu zatem odložena na jutri popoldne zaradi pomanjkanja govornikov. Kakor je znano, je skupina petih nestalnih članov predložila resolucijo, ki določa odhod mednarodne sile na Ciper ter imenovanje posredovalca. Tajnik OZN U Tant je Izjavil, da bodo v primeru odobritve te resolucije varnostno silo sestavljali vojaki držav Com-manwealtha, vštevši Velike Britanije, in nevezanih držav. Bredstavmifk švedskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je tajnik OZN U Tant uradno zaprosil Švedsko, naj bi dala na razpolago vojake za ustanovitev vojaške sile za vzdrževanje miru na Cipru. Dodal je, da bo švedska vlada, preden se odloči, počakala, da se sporazumejo o resoluciji Združenih narodov, ki predvideva u-stanovitev te sile. proti Rubyju. liiilliHiiiiiiiiiiiiliiliiimiiiimiiiiiiiiliiniiiiimniiiillniiitHiiiillilltmlimimtmiHlnliiimmmiitmKllllllllMimiMiiiiiliiiiMliimiiniilimiimiiHMimililliiiiMi« Načrt angleških laburistov o stalni «sili miru» v OZN VVilson pravi, da bi angleška mornarica mogla predstavljati jedro take sile - Laburisti menijo, da mora jedrska sila Zahoda ostati v rokah ZDA ■ Nasprotovanje atomski oborožitvi Nemčije in atomski sili NATO WASHINGTON, 3. — Britanski laburistični voditelj Harold VVilson je na univerzi v Bridgeportu izjavil, da Je potrebno sedaj sprejeti ukrepe in dati Združenim narodom na razpolago «Jedro stalne mednarodne policijske silen. Dodal Je, da bi ustanovitev take sile v veliki meri prispevala k povečanju sposobnosti OZN za vzdrževanje miru. Izrekel Je prepričanje, d* bo Velika Britanija lahko nudila var žen prispevek k tej sili. VVilson se je včeraj razgo-varjal s predsednikom Johnsonom in z Deanom Ruskom. Zatrjuje se, da so govorili med drugim o laburističnem predlogu, naj bi britanska mornarica postala jedro «sile miru« Združenih narodov. VVilson pa je pozneje izjavil na tiskovni konferenci, da bi po mnenju laburistične stranke angleška mornarica mogla imeti koristno vlogo kot konvencionalna pomorska sila, ki bi jo mogli uporabiti, da se v kali zatrejo vojna žarišča v Aziji ali Afriki. VVilson je potrdil, da bo njegova stranka, če lip zmagala na volitvah, okrepila britanske konvencionalne sile v- škodo jedrskih sil, ter bo določila del svojih »premičnih« vojaških sil za morebitne operacije miru OZN. VVilson je na svoji tiskovni konferenci obrazložil v glavnih obri- sih zunanjo politiko morebitne laburistične vlade; 1. Odnosi med Vzhodom in Zahodom; Po moskovski pogodbi je na obeh straneh iskrena želja nadaljnjega napredovanja, toda seda) smo v »nevarnem zastoju«. Vse predloge, da bi se izvlekli iz slepe ulice, je treba ugodno sprejeti, od ameriških ob začetku ženevske konference do poljskih o »blokira; nju« jedrske oborožitve v Srednji Evropi. 2. NATO in atomska sila: Laburisti nasprotujejo vsaki sedanji a-li prihodnji nacionalni atomski sili in tudi morebitni evropski neodvisni atomski sili. Laburisti nas; ‘ tudi večstranski sili protujejo NATO; pr pripravljeni bi bili sprejeti jo, čeprav neradi, edino le, če bi se izkazalo, da je edino sredstvo, da se Nemčiji prepreči, da dobi jedrsko orožje, kar pa ta rila ni. Jedrsko orožje Zahoda mora ostati v rokah ZDA. 3. Nemčija: Laburisti nočejo, d* bi Nemčija imela atomsko orožje; to pa ne iz protinemških čustev ali pa da bi a« vračali v prete- klost, temveč ker so mnenja, da bi nekaj takega sprožilo širjenje atomskega orožja in bi bilo huda ovira za iskanje pomirjenja z Vzhodom. Laburisti pripisujejo veliko važnost sedanjemu razvoju odnosov laburistične stranke z nemškim in tudi z italijanskim socialističnim gibanjem. 4. Evropska integracija: Laburistična vlada bi bila pripravljena obnoviti pogajanja a «šestimi» za vstop Velike Britanije v skupno tržišče, če se zajamči neodvisnost Velike Britanije in se priznajo njene posebne obveznosti do Com-monwealtha. Laburisti pa nasprotujejo politični integraciji, ker menijo, da mora London ohraniti neodvisno zunanjo politiko. 5. Odnosi Velike Britanije z ZDA: Vsaka angleška vlada mora imeti posebno tesne stike z ameriško vlado. WUson je mnenja, da so laburisti bliže kakor konservativci ameriški vladi glede številnih vprašanj. Prav tako kakor konservativci pa laburisti nasprotujejo vsaki prepovedi trgovine s komunističnimi državami v mirnem času. Wilson je podprl ameriško politiko v Južnem Vietnamu, češ da je de Gaullov predlog za nevtralizacijo Vietnama abstrakten in nerealen. Prav tako je podprl angleško politiko glede Malarije. Zvedelo se je, da je U Tant zaprosil tudi finsko vlado, naj da na razpolago svoje vojake, ki bi jih poslali na Ciper. Finsko zunanje ministrstvo zadevo sedaj proučuje. Nikozijski radio je danes javil, da resolucija petih nestalnih članov Varnostnega sveta »v precejšnji meri zadovoljuje« zahteve ciprske vlade. Ciprski tisk piše, da je predsednik Makarios dal navodila zunanjemu ministru, naj zahteva nekatere spremembe v resoluciji. V Atenah so bile danes nove demonstracije več tisoč študentov. Nosili so table z napisi proti ZDA ta Veliki Britaniji. Študentje so izročili v ameriškem poslaništvu noto, s katero zahtevajo umik ameriškega šestega ladjevja iz grJkih voda. Pozneje so demonstrantke šili pred britansko poslaništvo. Posebna delegacija je izročila poslaništvu resolucijo, s katero zahteva odhod britanskih čet s Cipra. Ni bilo incidentov. V intervjuju, ki ga objavlja danes atenski levičarski list «Av-ghi«, pravi ciprski predsednik Makarios, da je bil v zadnjih dveh mesecih podvržen številnim pritiskom, da bi spreje-l angleško-ameriški načrt o Cipru. »Bila je prava živčna vojna,« je izjavil Makarios ta dodal; «Kli-cali so me enkrat iz Aten, drugič iz Carigrada in sem slišal ministrskega predsednika Para-skevopulosa, kraljevo palačo ali patriarha Atenagoro, ki so zahtevali, naj sprejmem načrt Angležev in Američanov. Ce bi bil sprejel ta načrt, ne vem, kaj bi se zgodilo z nami. Točno se spominjam dveh ali treh dni, ko je bil ameriški minister Bali na o-toku; prihajal je k meni vsako jutro ta vsako popoldne. Proti koncu me je bilo sram zanj; vztrajal je pri svojem načrtu in komaj čakal je, da bi klonil pred njegovo zahtevo.« Berlin BERLIN, 3. — V vzhodnem Berlinu so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da je vzhodnonemška vlada predlagala v četrtek zahodno-berllnskemu senatu, naj bi v zahodnem Berlinu takoj odprli stalen urad za izdajanje prepustnic za vzhodni Berlin. Vzhodnonemški funkcionarji bi v tem uradu sprejemali prošnje In Izročali prepust niče. Zahodnoberlinskt župan Brandt, ki je tudi predsednik nemške socialdemokratske stranke, je poslal pismo voditeljem ostalih političnih skupin v Bundestagu. V pismu ponovno . predlaga, naj ustanovijo medstranski odbor, ki naj skupno določi stališče do vzhodnonemške vlade glede »tehničnih« stikov za sporazum o prepustnicah. V petek bo Brandta sprejel kancler Er-hard. Kakor je znano, je prišlo med kanclerjem in županom do nesoglasij glede pogajanj o prepustnicah. Erhard nasprotuje podaljšanju božičnega sporazuma brez nekaterih sprememb. Pri tem trdi, da je Vzhodna Nemčija, »izkoriščala v politične namene izključno humanitaren sporazum«. Razen tega nasprotuje Erhard, da bi v zahodni Berlin prišli vzhodnonemški funkcionarji, ki bi sprejemali prošnje za prepustnice. Erhard zaključil obisk v Haagu Slabša se stanje kralja Pavla ATENE, 3. — Ob 13. uri so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da je stanje kralja Pavla nespremenjeno. Sporočilo dodaja, da kaže bolnik veliko potrpljenje in pogum, ter da ga stalno nadzorujejo zdravniki in specialisti, ki delajo večkrat na dan laboratorijske analize. Današnje jutranje sporočilo je javljalo, da se opaža vedno večja disfunkcija obisti. Po nocojšnjih neuradnih poročilih, se je stanje kralja Pavla med dnevom še poslabšalo. HAAG, 3. — Zahodnonemški kancler Erhard Je zaključil dvodnevni obisk v Haagu in odpotoval v Bonn. Uradno sporočilo o razgovorih pravi, da je «končni smoter evropske politike nemške in nizozemske vlade, ustanoviti enotno Evropo na demokratični podlagi, v kateri bo mesta razen za sedanje članice skupnega tržišča tudi za Veliko Britanijo in druge evropske države«. Poročilo dodaja, da se obe vladi strinjata, da se je treba truditi, da se izvršilna oblast treh evropskih skupnosti združi do prvega januarja 1965 in da je treba delati za raztegnitev pristojnosti evropskega parlamenta. Dalje poudarjata obe vladi koristnost stikov med zahodnoevropsko gospodarsko skupnostjo in Veliko Britanijo. Uradno sporočilo omenja tudi naslednja vprašanja: — Sporazum za razvoj gospodarskega sodelovanja v skupnem tržišču ter posvetovanja med skupnim tržiščem in EFTA v zvezi s pogajanji v okviru «Kennedyjeve runde«. — Sporočilo pravi, da so si izmenjali misli o večstranski atlantski sili, ki naj okrepi atlantsko zavezništvo. — Sporazumeli so se, da je treba iskati sredstva za pomirjenje in miroljubno reševanje nemškega in berlinskega vprašanja. —■ Holandski ministrski predsednik in zunanji minister bosta obiskala Bonn; datum je treba še določiti — Obe vladi sta pripravili program kulturne izmenjave v okviru sedanjega kulturnega sporazuma. V zdravici, ki jo je izrekel nocoj, Je Erhard izjavil, da morebitni različni «taktični» pogledi Nizozemske in Nemčije «ne škodujejo skupnim namenom obeh držav«. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiniiin PO TOŽBI NACISTIČNEGA ADVOKATA Namesto hvaležnosti za osvoboditev ujetnikov Nacistična tožba je novo protijugoslovansko izzivanje in hkrati poskus kršitve mednarodnih zakonov , (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Obtožbe zahod-nonemškega advokata Schčtlerja proti podpredsedniku republike Jugoslavije Aleksandru Rankoviču o podobnih neosnovanih obtožbah proti profesorju Weissu, državnemu tajniku za zunanje zadeve Koči Popoviču in drugim jugoslovanskim osebnostim, po mnenju v Beogradu ni samo le novo grobo protijugoslovansko Izzivanje temveč tudi poskus napada na osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov sploh ter nov poskus nespoštovanja mednarodnih zakonov, po katerih nemške oblasti nimajo pravice sprejemati ukrepov in začeti nobenih postopkov proti državljanom protihitler-jevske koalicije zaradi njihove udeležbe v borbi proti Hitlerjevim okupacijskim silam. Aktiviziranje naci- stičnega advokata Schotlerja in pripravljenost nemških oblasti, da sprejemajo podobne pritožbe, ne predstavlja samo kršitve mednarodnega prava in obveznosti, ki so jih premagani Nemčiji skupno določile sile protihttlerjevske koalicije leta 1945, temveč dajanje podpore neresničnim tendencioznim obtožbam. Znano je namreč, da je Jugoslavija širokosrčno prva med vsemi državami po vojni, spustila na svobodo nemške ujetnike. Spustila je na svobodo celo nemške oficirje in vojake, ki so bili v zaporih. Spričo teh znanih dejstev so fantastična izmišljotine o domnevnih »zločinih* nad nemškimi vojnimi ujetniki dokaz popolnega pomanjkanja pripravljenosti Zahodne Nemčije, da vzdržuje z Jugoslavijo korektne odnose. a. b. Vreme včeraj: najvišja tempe ratu- ra 10.5, najrvižja 4.1, ob 19. uri 8.6: vlage 66 odst., zračni tlak 1019.1 stalen, nebo 2/10 pooblačeno, mor- je mimo, temperatura stopinje. morja 7.2 Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 4. marca Kazimir Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 17.56. Dolina dneva 11.17. Luna vzide ob 0.15 m zatone ob 9.34 Jutri, COTRTEK, 5. marca Bogo SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Pokrajina bo posredovala pri ministrstvu za izvajanje zakona o slovenski doli Odobrena sklepa za natečaje za upravno osebje slovenskega liceja in trgovske akademije ■ Nezadovoljiv odgovor glede razlaščanja zemljišč venskih šolah, ki ga je parlament sprejel že pred dvema letoma, še danes ne izvaja. Nato je vprašal, ali je pokrajinska uprava poslala prizadetim slovenskim šolam pravilnik o staležu tudi v slovenščini ir. ali bodo izpiti na natečaju v slovenščini ali v italijanščini. Socialistični svetovalec inž. Pečenko pa je vprašal, ali je pokrajinska uprava zagotovila ohranitev službe tudi tistemu osebju, ki ne bo opravilo izpitov. Nato je dejal, da bi bilo primerno, da bi pokrajinska uprava posredovala, naj se čimprej uveljavi zakon o slovenskih šolah. Na vsa ta vprašanja je odgovoril predsednik dr. Delise, ki je med drugim dejal, da s tema dvema sklepoma pokrajinska u-prava daje dober zgled, toda njena dolžnost je. da skrbi samo za osebje šolskega tajništva. Zagotovil je, da bo pokrajinska uprava Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta je namestnik odbornika Fra-giacomo odgovoril na vprašanje, ki ga je svoj čas postavil komunistični svetovalec Gombač v zvezi z zemljišči, ki jih Ustanova za industrijsko pristanišče razlašča kmetom. Svetovalec je zaprosil pokrajinski odbor, naj posreduje v tej zadevi, da bo industrijsko pristanišče pravično ocenjevalo vrednost zemljišč. Namestnik odbornika je uvodoma poudaril, da je podatke za odgovor dobil na ravnateljstvu Ustanove za industrijsko pristanišče, se pravi, da se ni pozanimal za zadevo tudi pri prizadetih kmetih ali pri kmečkih organizacijah. Zato je njegov odgovor skoraj dobe sedno enak odgovoru, ki ga je dal minister Medici senatorju Vi-daliju ter ponavlja, da se industrijsko pristanišče glede razlaščanja ravna po zakonih in predpisih, ki veljajo tudi za druga industrijska pristanišča v republiki. Hkrati pa omenja, da je vladni komisar leta 1955 izdal odlok štev. 248, ki raveljavlja člen 14 ukaza štev. 66 ZVU iz leta 1953. Ob zaključku pa namestnik odbornika ugotavlja, da na osnovi obstoječega stanja, pokrajinska uprava ne vidi razloga za kako uradno posredovanje, ker iz dobljenih podatkov sledi, da je treba priznati, da Ustanova za industrijsko pristanišče ravna po zakonskih predpisih. Ne bomo ponavljali vsega, kar smo o tem vprašanju tolikokrat pisali. Kljub temu pa moramo ponoviti našo neovrgljivo ugotovitev, da vodstvo industrijskega pristanišča v svojih vlogah (com-parsa di risposta) še prav posebno poudarja, da je določilo ceno zemljišč za razlaščanje na podlagi člena 14 ukaza štev. 66/53, ali pa poudarja, da se ne bo upiralo cenitvam sodnih cenilcev, toda samo v primerih, če bodo upoštevali določila člena 14 ukaza štev. 66. Kako morejo biti torej cene, ki so določene na podlagi že zdavnaj razveljavljenega čl. 14 pravične? In kako morejo biti na ta način pravice razlaščencev v polni meri zaščitene na osnovi zakonskih predpisov, kot to omenja namestnik odbornika? Na seji je pokrajinski svet sprejel tudi vrsto upravnih sklepov. Med drugimi sta bila sprejeta tudi sklepa o razpisu notranjih natečajev za kritje nekaterih mest upravnega osebja na slovenskem znanstvenem liceju in na slovenski trgovski akademiji na osnovi pravilnika o staležu pokrajinskega osebja. Pred glasovanjem o teh sklepih se je razvila živahna razprava. Komunistični svetovalec Colli je najprej opozoril predsednika in odbor, da se zakon o slo- muiiiiMiuiiuiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiuimimiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiitimii posredovala pri ministru za šolstvo glede izvajanja zakona o slovenski šoli. Sicer pa, je dejal dr. Delise, da se mu zdi čudno, da je ministrstvo za šolstvo zahtevalo od pokrajine naj to vprašanje čimprej reši, medtem ko samo ne zna poskrbeti za uveljavitev šolskega zakona. Nato je predsednik zagotovil, da osebje, ki ni sprejeto v stalež, ostane v službi, da pravilnik predvideva pismeni in ustni izpit v slovenščini, da pa niso poslali prizadetim šolam pravilnika v slovenščini. Predloga sta bila soglasno odobrene. Začasen šolski skrbnik Po premestitvi šolskega skrbnika dr. Bruna Vignierija bo začasno vodil pokrajinski šolski urad namestnik skrbništva dr. Adolfo Martu-scelli. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Uspela stavka uslužbencev tržaških avtobusnih podjetij Pogajanja o proizvodni nagradi pri Felszegyju in v CRDA - V soboto stavka gradbincev Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij je tudi včeraj popolnoma uspela. V Trst so prihajali samo avtobusi iz pokrajin, kjer ne stavkajo te dni ter iz Jugoslavije. Stavka se nadaljuje še dva dni. Včeraj je bil na sedežu industrij-cev sestanek sindikalnih predstavnikov s predstavniki podjetja Fel-szegy zaradi proizvodne nagrade. Zaradi nesprejemljivih predlogov podjetja so se pogajanja razbila in delavci so takoj napovedali stav- ■ kovno pripravljenost. Spričo tega se je ravnateljstvo takoj premislilo in poklicalo sindikaliste, katerim je sporočilo, da bo nadaljevalo pogajanja in takoj izplačalo delavcem predujem na nagrado. Prihodnji ponedeljek pa se pričnejo na Intersindu pogajanja za proizvodno nagrado v CRDA. Sindikata gradbenih delavcev sta napovedala novo tridnevno stavko gradbincev in pleskarjev, ki bo od sobote do ponedeljka. V ponedeljek ob 10. uri pa se bodo delavci sestali na enotni skupščini v Ul. Pon- dares št. 8. Tajništvi obeh sindikatov sta tudi sklenili, da delavci takoj prenehajo nadurno in prazni-ško delo. je. ........................................................ PREHODNA FAZA ZDRUŽITVE OBEH ZDRAVSTVENIH USTANOV Klinika za dojenčke iz Ul. Manzoni se danes preseli v «Burlo Garofolo» Skupna interpelacija svetovalcev Pincherleja (PSIUP), Senigaglia (PSI) in Dulcija (PSDI) v zvezi z združitvenim statutom Danes bodo preselili kliniko za dejančke iz Ulice Manzoni v prostore otroške bolnišnice «Burlo Garofoloi) v Istrski ulici. Preselitev je odredil pokrajinski odbor za javno podporo in dobrodelnost v skladu z bodočo združitvijo teh dveh otroških zdravstvenih ustanov. Do odobritve statuta o združitvi bo klinika za dojenčke tudi v novih prostorih delovala neodvisno od otroške bolnišnico «Bur-lo Garofolo*. V resnici pa današnja preselitev pomeni že praktično združitev o-beh otroških bolnišnic. Zato so se za to vprašanje zanimali na zadnji seji občinskega sveta svetovalci dr. Pincherle (PSIUP), odv. Senigaglia (PSI) in prof. Dulci (PSDI), ki so vložili na župana skupno nujno interpelacijo, v kateri želijo vedeti, kako je z o-dobritvijo statuta o združitvi dveh bolnišnic, ki jo mora odobriti notranje ministrstvo. Hkrati pa želijo ti trije svetovalci vedeti če so bili sprejeti vsi popravki osnutka statuta, ki jih je soglasno predlagal občinski svet. Predlagani popravki, poudarjajo trije svetovalci, težijo za tem, da se demokratizira bodoča nova uprava SINOČI PRI SV. IVANU Smrt upokojenega starčka zaradi padca po nasipu Ugotovili so mu rano na glavi Na nasipu nad Lonjersko cesto pod stavbo s št. 175-12 se je včeraj zvečer »mrtno ponesrečil 76-letni upokojenec Giovanmi Malak z Lonjerske ceste 175-8. Njegovo truplo so zagledali ljudje, ki so šli tedaj mimo in obvestili bolničarje RK ter karabinjerje s po-»taje v Ul. Cologna. Na kraj nesreče so takoj prihiteli rešitelji, toda za nesrečnega Malaka ni bilo več nobene pomoči. Po pregledu, ki ga je opravil zdravnik RK dr. Fortunato, je ugotovil, da je nesrečni Malak podlegel iz razlogov ki jih bo treba še ugotoviti. Malak je imel na obrazu in po glavi udarce in rane. Pri njem so našli 100 lir in dokumente. Zelo verjetno se je nesrečnik sam vračal domov, ko pa je dospel do stopnic nad cesto, mu je verjetno spodrsnilo ter je padel po nasipu, kjer se je pobil in nato podlegel zaradi zadobljenih poškodb, Malakovo truplo so po-tem prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. O Malako. vi smrti vodijo preiskavo karabi. njerji s postaje pri 9v. Ivanu. Trije bratje ranjeni pri trčenju avtov Pri prometni nesreči, ki se dogodila pred karabinjersko jašnico v Istrski ulici, so se včeraj popoldne ranili trije bratje. S fiatom 600 UD 30587 se je po Istrski ulici proti Trgu Pestaloz-zi vozil 50-1 etn i Milan Lucchesi iz Ul. Marchesettl 41-3. V avtu so se vozili tudi Luechesijeva žena in njegova brata 60-letni Giuseppe z Reške ceste 3 in 58-letni Mario iz Ul, Grandi 20. Pred Lucchesijevim avtom je vozil neki drug avto, ki se je pri vojašnici premaknil na levo, ker je nameraval v Ul. Petitti da Roreto. Šofer avtomobila se je ustavil sredi ceste, da bi dal prednost avtomobilom, ki so prihajali s Trga Pestalozzi. Ta nenadni manever je iznenadil Lucchesi j a, ki ni pričakoval, da se bo avto, ki je vozil pred njim, ustavil. Da bi se izognil trčenju, je Lucchesi ostro zavil na levo, toda to mu ni uspelo, ter je silovito treščil v dva avtomobila, ki sta bila parkirana na levi strani ceste. Na licraj nesreče so prihiteli bol. mičarji RK in karabinjerji iz bliž. nje vojašnice. Vse tri brate so prepeljali v bolnišnico, kjer so Milana sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi ran in udarcev po bradi čelu, levem sencu in levi pogačici. Okreval bo v 20 dneh Na isti oddelek so sprejeli tudi Giuseppa, ki se je pobil po čelu in nad levim očesom ter bo okreval v 7 dneh. Mariu so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč zaradi rane na levem sencu s prognozo okrevanja v 4 dneh. Luc-ehesijeva žena je pri nesreči o-stala nepoškodovana. Skoda na avtomobilu Je velika. je v o- [ PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Zenska podlegla poškodbam Na ortopedskem oddelku bolnišnice je predvčerajšnjim podlegla poškodbam 77-letna Olga Kortan por. Svatosch iz Ul. Coroneo 25, ki se je ponesrečila 29. novembra, ko je nerodno padla v stanovanju in si pri tem zlomila levi komolec. Učenka v bolnišnico s pridržano prognozo Včeraj popoldne so z zasebnim avtom v spremstvu 24-letne ma-tere Brune Copertlno prepeljali v bolnišnico 7-letno učenko Lui-so Millovo iz Milj, Zimdis 7. Deklico so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi male rane na desni ičnici, zaspanosti in bljuvanja. Copertinova je povedala, da s» je njena hčerkica ponesrečila predvčerajšnjim okrog poldne v učilnici prvega razreda zasebne osnovne šole S. Rocco v Miljah, Ko je mala Luisa vstala s stola je nerodno spodrsnila in pri pad. ou udarila z obrazom v rob šolske klopi. MiHova je nato Sla domov, toda ker se njeno zdravstveno stanje nt izboljšalo, jo je včeraj mati pripeljala v bolnišnico. Hudo ranjena potnica pri trčenju v Ul. Roma Sinoči okrog 22. ure se je Ul. Valdirivo na vogalu Ul. Roma dogodila huda prometna nesreča pri kateri se je hudo poškodovala 27-letna gospodinja Giuseppina Rossi por. Bodecchi iz San Giovanni di Querciola pri Reggio Emili!, Ul, Maiozza 1. Ros-sijeva se je hudo pobila po glavi ter po levem sencu in so jo z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Rossijeva se je malo prej peljala v avtu RE 75977, ki ga je po Ul. Valdirivo proti Korzu Cavour vozil njen 28-letni mož Nino Bodecchi. Ko je Bodecchi privozil na vogal Ul Roma je vanj trčil z avtom GO 25460 43-letni Saverio Leban iz Gorice, Ul. Monte Santo 91, ki je bil namenjen v Ul. Ghega. Na kraju nesreče so potrebne formal. nosti opravili agenti prometne policije, mer bolnišnica zgubi letno okrog 12 milijonov lir. Sorazmerno visoka oskrbovalnina v tem centru je popoln.,ma upravičena, kei je v njem zaposleno visoko kvalili-cirano osebje. Sedaj preti nevarnost, da bo morala bolnišnica ta center zapreti, če ji ne bodo odobrili višje oskrbovalnine. Zaradi prenizkih oskrbovalnin, so nekaj podobnih centrov v nekaterih italijanskih ' mestih že zaprli. Nespremenjena cena bencina za tuje turiste Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da je ministrski svet pri podražitvi bencina upošteval priporočilo vsedržavnih turističnih ustanov, naj se ne zviša cena bencina, ki ga tuji turisti kupujejo s posebnimi nakaaili. Zaradi tega Ostane cena bencina na ta nakazila nespremenjena in bo znašala še vedno 74 lir za navadni bencin in 84 lir za «super,>. Tako bodo tuji turisti dobivali bencin 36 lir ceneje kot domačini. združene otroške bolnišnice. Po mnenju svetovalcev in na osnovi sklepov, ki jih je glede tega sprejel občinski svet, bi morala mestna uprava imenovati najmanj 3 petine članov, bodočega upravnega sveta bolnišnice, da se s tem odpravi zasebni značaj, ki ga ima sedaj upravni svet bolnišnice «Burlo-Garofolo». Omenjeni svetovalci pozivajo župana, naj posreduje, pri pristojnem ministrstvu, da bo potrdilo statut nove zdravstvene ustanove šele potem, ko bodo sprejeli vse predloge občinskega sveta. Hkrati omenjeni svetovalci vprašujejo župana, če so pristojni uradi že proučili način izkoriščanja v javne namene prostorov in zemljišč v Ulici Manzoni, kjer je bila doslej klinika za dojenčke. V teh dneh pa je prišlo na dan bolnišnici «Burlo Garofolo* resno vjirašanje, dobave protez ohromelim otrokom za posledicami po-liomielitisa. O tem je bilo govora tudi na ponedeljkovi seji občinskega sveta, ko je svetovalec dr. Pincherle opozoril župana, da je sedaj omenjena bolnišnica v resnih težavah po krivdi ministrstva za zdravstvo, ki ne plačuje dobave Jrotez za ohromele poliomielitične lolnike. Neizpolnjevanje obveznosti ministrstva za zdravstvo do te bolnišnice je lansko leto povzročilo tako resne težave finančnega značaja, da so bili v bolnišnici prisiljeni poslati bolnike domov n odložiti izplačevanje mesečne plače uslužbencem zaradi pomanjkanja denarja. Sedaj pa je bolnišnica «Burlo Garofalo* v težavah zaradi doba-protez ohromelim otrokom. Bolnišnica je dolžna delavnicam Rizzoli in Variolo nad 10 milijonov lir za proteze. Tega dolga pa ne more plačati, dokler ne dobi denarja od ministrstva za zdravstvo. Ker zavlačevanje izplačila dobavljenih protez traja že polna tri leta, je delavnica Variolo že svoj čas odpovedala dobavo protez bolnišnici, Rizzoli pa namerava odpovedati v najkrajšem času, če ji ne bodo plačali zaostalega dolga. To stanje povzroča hude posledice za male bolnike, ki jim grozi, da jim ne bodo mogli nuditi protez. Zato je svetovalec zaprosil župana in odbornika za zdravstvo, naj se zanimata -a stvar in naj posredujeta pri pristojnem ministrstvu, naj čimprej izplača bolnišnici denar za dosedanjo nabavo protez, da ne bodo zaradi te neizpolnjena obveznosti trpeli že itak tako nesrečni ctroci. Resno finančno stanje te bolnišnice je posledica tudi neurejenega vprašanja plačevanja dnevne oskrbovalnine v discinetičnem centru. Pokrajinski zdravnik je o-dobril predlog uprave bolnišnice, da se oskrbovalnina poviša na 3200 lir dnevno. Osrednja oblast pa je določila ceno 2200 lir, s či- fiiiinm ii m milili n n iiiiiiiiiiiiiimiiiHinniHiiiii n imiinniiiiitiu mil im im**iuiiiiiii ii hi m iiiMiiiiiiiiiiiiii NA SEDEŽU KPI Predavanje o vladnih gospodarskih ukrepih Na sedežu tržaške federacije KPI je sinoči predaval poslanec Lodovico Maschiella o stališču KPI do zadnjih vladnih ukrepov ma področju gospodarstva. Govoirniik je poudaril, da najnovejši ukrepi niso pravzaprav nič novega v vladni gospodarski politiki, saj so se jih italijanske vlade posluževale v vseh časih, čeprav v drugačnih oblikah in pod drugimi imeni. Ukrepi, kot so povišanje cene bencina, omejitev kreditov in investicij, omejitev potrošnje določenih vrst blaga so se vedmo obračali v šikodo malega človeka, delavca in kmeta. Tako bo tudi najmovejša vladna gospodarska politika prizadela zlasti delavce, kmete, obrtnike in male industri jce. Govornik je še dodal, da je KPI že pred dobrim časom opozarjala javno mnenje na nevarno konjunkturo, v katero se je postopoma utapljalo italijansko gospodarstvo. Tako je stranka vedno spominjala na, nesorazmerno trošenje javnega denarja za razne investicije, tako na primer za nove avto ceste, za katere je predviden izdatek 1200 milijard lir, medtem ko je predvidenih zn obnovo in razvoj kmetijstva samo 550 milijard. Gospodarski čudež se je zaradi tega nujno prelevil v gospodarski zastoj. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Predavanje o porabskih Slovencih slovenski manjšini na Madžarskem Predaval je novinar dr. Slavko Fras iz Ljubljane, ki je lani obiskal Porabce Zborovanja KPI Danes bodo naslednja zborovanja KPI: Ob 20. url v Ljudskem domu v Rocolu razprava o temi: ((Stališče komunistov do vladnih ukrepov v sedanji gospodarski konjunkturi*. Govoril bo inž. Cuffaro. Ob 20. uri na sekciji na Pončanl: konferenca za žene. Govorila bo L. Weiss. Ob 20.30 v krožku «Zvezda* v Podlo-njerju predavanje o temi «Levi center in slovenska manjšina. Govoril bo dr. šlškovič. IZŽREBANI SLIKI 2. marca so izžrebali v občinski galeriji listek št. 5649, katerega imetnik dobi sliko slikarja G Si-vinija, in listek št. 5326, katerega imetnik dobi sliko slikarja B. Zu-liana. Sliki sta na razpolago v sobi št. 124 tržaškega županstva. Sinoči je v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9 v okviru «torkovih večerov» predaval novinar ljubljanskega «De!a» dr. Slavko Fras o porabskih Slovencih, to je o slovenski manjšini, ki živi na Madžarskem severno od Prekmurja v mejnem trikotu Jugoslavija-Av-strija-Madžarska. Predavatelj, ki je lani obiskal Porabje in ki se tudi sicer bavi s slovensko manjšinsko problematiko, je v uvodu poudaril, da, so porabski Slovenci (ker živijo ob reki Rabi) tisti del slovenskega naroda, o katerem skoraj nikoli ne govorimo, kot da bi nanj že pozabili. Res je, da gre komaj za 4 do 5 tisoč ljudi, a je prav tako, res, da gre za 4 do 5 tisoč slovenskih ljudi, ki živijo izven meja svoje, matične domovine, ki imajo svojo daljno in bližnjo težko narodno preteklost, ki pa so vendarle ostali Slovenci. Po uvodnem prikazu manjšin na Madžarskem sploh in po podrobnejšem opisu hrvaške in srbske narodne skupnosti na Madžarskem, se je predavatelj podrobneje pomudil pri naših Porabcih in nam jih prikazal v strnjenem, toda lepo preglednem geografskem, gospodarskem, političnem in narodnostnem zrcalu. Govoril je o njihovem posebno v gospodarskem pogledu, zelo težkem življenju med obema vojngma, o začetkih njihovega narodnostnega obujenja ob prvih časih po porazu nacizma, o terorju, kateremu so bili izpostavljeni v časi Kominforma ter o njihovem današnjem položaju, ko so jim vendarle zasijali nekoliko lepši dnevi, da si vsaj lahko služijo kruh na domačih tleh in jim ni treba odhajati na sezonsko delo. Iz optsa narodnostnega življenja porabskih Slovencev, v njihovih vaseh od Zgornjega in Dolenjega Senika ter Slovenske vesi do Sa-kalovcev, Stefanovcev, Otkovcev, Ritkarovcev Andovcev in Verice, pa smo lahko spoznali, kako ta peščica Slovencev na skrajni severni slovenski narodnostni meji živi sicer svoje patriarhalno slovensko življenje, kako je deležna neke zelo primitivne oblike slovenskega šolanja, kako pa je v bistvu vendarle v narodnem pogledu obsojena na počasno odmiranje. Predavatelj je ob zaključku svojih zanimivih izvajanj, sicer nakazal možnost izboljšanja tudi v tej smeri, kar pa je pogojeno od meddržavnih odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko. Zelo številni poslušalci so pozorno spremljali njegovo neprisiljeno pripovedovanje in mu na koncu zastavili še nekaj vprašani. Predavatelja je v začetku predstavil in se mu ob zaključku zahvalil dr. Robert Hlavatg, vsi prisotni pa so ga nagradili s toplim priznanjem. Majhna pripomba: ali ne bi bilo dobro, če bi Slovenski klub poskrbel za majhen odrček za predava- IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Tudi po mnenju prizivnih sodnikov krivda šoferke nt bila dokazana Gre za znani dogodek iz leta 1962 pred občinskim stadionom pravi o bolnišnicah so spet govorili o medjedrskih pospeševalcih Na raz- telje, da jih bomo lahko videli tudi z zadnjih sedežev v dvorani? j. k. V prostorih prosvetnega društva »SLAVKO ŠKAMPERLE* bo v četrtek, 5. marca ob 20.30 predaval prof. FRANCE HABE o temi «0D TRIGLAVA DO DURMITORJA> Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Vljudno vabljeni člani ln prijatelji društva. Seja tržaškega občinskega odbora Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor. Na seji so odobrili izdatek 35 milijonov lir za gradnjo javne pralnice in javne kopalnice v Bazovici. Za ta strošek bo občina zaprosila za državni prispevek Nato so odobrili še izdatek 10 milijonov lir za redna popravila šolskih poslopij v okolici. Občinski odbor je nato določil da bo 15. avgusta glavna slovesnost ob 500-let- Gradnja ladij v CRDA Združene jadranske ladjedelnice bodo v doglednem času izročile družbi SNAM, ki pripada državnemu zavodu za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljske, ga plina ENI, 48.030-tonsko motorno petrolejsko ladjo «Agip Trie-ste», družbi (dtalmineral* iz Palerma pa 35.000-tonsko ladjo za prevoz razsutih tovorov «Posei-don». V nedeljo 22. marca pa bodo v ladjedelnici Sv. Marka splavili 22.4CO-tonsko motorno ladjo za prevoz blaga v razsutem stanju «Fides», ki jo je naročila plovna družba «Sicula Oceanica S.A.* iz Palerma'. Ladjo «Agip Trieste* bo poganjal največji Dieselov motor, ki so ga kdajkoli izdelali v Tovarni strojev. Na ladji je vgrajenih 21 tankerjev, ki lahko sprejmejo do 64.000 kub. m goriva hkrati. Ladja «Poseidon» je povsem enaka ladjam »Mario Z.», «Samda-lion» in «Sagittarius», ki so jih prav tako izdelali v CRDA. Ladja »Fides* bo lahko sprejela v svoje tankerje skoraj 30.000 kub. m goriva. Družba «Sicula Oceanica* je pred to ladjo naročila v ladjedelnicah CRDA še dve petrolejski ladji, in sicer 49.393-ton-sko ((Auriga Primo* in 48.517-ton-sko «Amelio Grimaldi*. Državna pomorsko-finančna družba Fincantieri je medtem pripravila načrt za gradnjo petih novih petrolejskih ladij, katerih nosilnost se bo sukala okoli 80.000 ton. Nove ladje naj bi zgradili v ladjedelnici Ansaldo in v ladjedelnici v Tržiču. niči smrti tržaškega škofa ln papeža Piccolominija. Včeraj je na padovski univerzi promoviral za doktorja biologije IVAN MILIČ Novemu doktorju čestitajo prijatelji, znanci in sošolci. Gledališča VERDI Danes ob 20.30 za red B v vseh prostorih druga predstava Puccinijeve opere «Turandot» z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigent Nino Verchi. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo, kakor tudi za predstavo 8. in 11. marca. Nazionale 15.00 «11 cardiinale* Teoh-nicolor. Tom Tryon, Romy Schnei-der. Arcobaleno 15.30 «11 castello in Sve-zia* Technicolor. Monica Vitti, Ourd Jurgens. Prepovedano mladini. ExceIsior 15.30 «Letti separati* Me-trocolor. James Garner, Lee Re-mick. Fenice 16.00 «Le ninfette*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «1 vincitori* Vincent Edvvards, George Hamilton, Melina Mercourt. Supercinema 16.00 «Lo strangolato-re di Londra*. Prepovedano mladini Alabarda 16.00 «La dea del peccato* Technicolor. Šarita Montiel. Filodrammatico 16.00 «11 principe dei Vikinghi* Technicolor Antonio Vilar. Aurora 16.30 «Silvestro e Gonzales malti e mattatori*. Cristallo 16.30 «Alta infedelta* Ugo Tognazzi, Nino Manfredi, Monica Vitti. Prepovedano mladini. Capitol 16.00 «Mondo di notte No. 3» Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «7o. paralello* Tech-nicolor. Massimo 16.00 «Sherlok Holmes* — Ohristopher Lee. Impero 16.00 «Ln Italla sl oblama a-rnore* Prepovedano mladini. Moderno 16.00 19.00 22.00 «La gran-de fuga* Technicolor. James Garner. Zadnji dan. Astoria 16.30 «Leoni al sole* Technicolor, Astra 16.30 «Lo spaccone*. Vittorio Veneto 15.45 «Sciarada» Ga-ry Grant. Technicolor. Abbazia 16.00 (cCorruzione a James-tovvn* G. VVatford Rallen. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «L’orribile segreto del dottor Kikok*. Technicolor. Marconi 16.00 «lj diavolo ucelde co-sl» Eike Sommer. Prepovedano mladini Planlnsko-smučarski izlet SPDT. — Na Jožefovo 19. t.m. priredi SPDT planinski izlet na Krvavec za smučarje in nesmučarje. Pot tja in nazaj skozi Ljubljano. Vpisovanje v Ulici Geppa 9-11. v dnevnih urah. Na elektrotehniški fakulteti v Ljubljani je diplomiral DUŠAN PERTOT Novemu inženirju čestitajo prijatelji in znanci. Pred prizivnim sodiščem (predsednik Geri, generalni prokurator Marši, zapisnikar Parigi, obramba F. Romano, zastopnik zasebne stranke R. Cuccagna) se je morala ponovno zagovarjati 25-letna Silvana Humar iz Ul. Tartini 12, ki je bila obtožena, da je 9. septembra 1962 povzročila smrtne poškodbe tedaj 87-letnemu inž. Um-bertu Cohenu, ki je stanoval v Drevoredu 20. septembra 38. Humarjeva, vsaj tako je trdila obtožnica, je priletnega inženirja povozila z avtom, zaradi česar si je nesrečnež zlomil nogo v levem kolku in nekaj dni pozneje umrl v bolnišnici. Do nesreče je prišlo adii v Ul. Ma-celli pred stadionom. Tistega dne je bila nedelja in velika množica ljudi je napolnila stadion,, kjer se je odigrala nogometna tekma med Triestino in Torinom. Tekmi je prisostvoval s svojim prijateljem dr. Zoppelatom tudi pokojni inž. Cohen. Po tekmi sta prijatelja zapustila stadion ter se napotila po Ul. Macelli proti Rižarni. Dr. Zoppo-lato' je parkiral svoj avto nekoliko niže na desni strani ceste. Pozneje je izjavil, da je opazil neki fiat 600, ki je prihajal počasi iz parkirnega mesta na levi strani ceste. Avto je upravljala Humarjeva, ki je parkirala svoje vozilo poševno ter prihajala ritenski iz parkiranega mesta. Dr. Zoppelato je, kot smo dejali, opazil začetek ženskinega manevra, toda trenutek pozneje je obrnil svojo pozornost na svoj avtomobil, ki je bil parkiran na desni. Nekaj sekund pozneje pa je zaslišal glasen krik. Pogledal je na levo ter opazil prijatelja, ki je ležal na tleh, medtem ko je bil avto oddaljen pri-ližno en meter od njega. Humar-. sva je t«k6j‘skočila iz avta ter skušala pomagati ponesrečencu. Inženir Cohen je sicer godrnjal, opozarjajoč žensko, naj bo bolj LE NEKAJ DNI PO TATVINI Prijeti trije tatiči so kradli v Nabrežini Z županstva so odnesli 172.000 lir Trije mladi tatovi, od katerih ima najstarejši 19 let, ki so 26. februarja ponoči kradli v uradih nabrežin-ske občine, so od predvčerajšnjim za zapahi. Kot smo poročali pred dnevi, so neznanci ponoči v uradih nabrežinske občine izvršili tatvino in odnesli 172.000 Ur, ki so jih našli po predalih pisalnih miz. Karabi-njarji s postaje v Nabrežini so takoj uvedli preiskavo, toda od vsega začetka so mislili, da ne bodo prišli tatovom na sled. Pred dnevi pa se je neki karabinjer spomnil, da je nekaj dni pred tatvino opazil mladeniča, ki se je motal okrog občinske hiše ter zbežal, ko se mu je približal. Tako so karabinjerji prišli na sled najprej 19-letnemu mizarskemu vajencu Domenicu R., potem še 17-letnemu električarske-mu vajencu Francu F. ln 18-letne-mu kleparju Sergiu T. Domenico se je pri zaslišanju izmikal in vztrajal, da tatvine ni Izvršil, toda potem Je po dolgem obotavljanju le izpovedal,' da je sam pripravil tatvino ter jo Izvršil s sodelovanjem ostalih dveh. Tisti dan, ko ga je v bližini občinske stavbe opazil karabinjer, sl je šel ogledovat občinsko hišo, nekaj dni pozneje pa je skupaj s Francom ln Sergiom napravil »generalko*. Vsi trije so preplezali zid ln tako prišli na notranji vrt, kjer so se prepričali, da so stranska vrata odprta, Gotovi, da Jim bo tatvina uspela, ter da nihče ne bo nič sumil, saj so vsi trije bili nekaznovani, so 26. februarja ponoči šli na tatinski podvig. Preplezali so zid, odprli stranska vrata in tako prišli v urade, kjer so prebrskali vse kote in pisalne mize. Pregledali so županov urad, urad občinskega tajnika ln še druge ter si tako nabrali 172.000 Ur, ki so jih potem potrošili za pitje in zabave, saj so karabinjerji dobili pri njih samo še 15.000 Ur. Ce so karabinjerji hitro opraviU z Domenicom, ni bilo tako s Fran com in Sergiom, ki sta vztrajala pri svojih trditvah, da se tatvine nista udeležila. Le po dolgem zasliševanju sta končno priznala krivdo. Tri mlade tatiče, vsi so lz Nabrežine, so karabinjerji prijavili sodnim oblastem pod obtožbo tatvine z obte-ževalnlmi okoliščinami ter jih pustil na začasni svobodi. peljal proti mestu. Na Trgu Goldoni se je nekoliko pozneje vse- del v neki taksi, ki ga je odpeljal do doma. Priča Renato Tartaglia, star 74 let, ki je tudi bil Cohenov prijatelj, je na obravnavi pred kazenskim sodišče izjavil, da je nekaj dni po nezgodi govoril s ponesre-čenčevo sestro. Ta mu je dejala, naj ne čaka prijatelja, kar se je ta ponesrečil. Priča je imel vtis, da je do nesreče utegnilo priti tudi na Trgu Goldoni, ko je baje inž. Cohen skušal vstopiti v neki tramvaj. Menda je ponesrečenec šele tedaj začel tožiti o bolečinah v kolku. S svoje strani je Humarjeva izjavila, da inž. Cohena sploh ni zadela z avtom. Te njene izjave je potrdila tudi neka njena prijateljica. Spričo teh izsledkov je sam javni tožilec zahteval na obravnavi red kazenskim sodiščem, ki je bi-v marcu lani, naj sodniki oprostijo obtoženko ker ni zagrešila dejanja. Sodniki so sprejeli to zahtevo. Proti tej razsodbi pa se je pritožilo javno tožilstvo, ki je menilo, da kazenski sodniki niso dovolj pojasnili vseh pričevanj. Zlasti je kritiziralo pomanjkljive izpovedi dr. Zoppelata. Na včerajšnji obravnavi je generalni prokurator zahteval delno obnovo procesa. Tei zahtevi se je pridružili tudi zastopnik zasebne stranke, uprl pa se ji je odv. Romano. Sodišče je odbilo zahtevo ter sklenilo, naj se obravnava nadaljuje. Zastopnik zasebne stran ke je potem zahteval, naj sodniki obsodijo Humarjevo na primerno kazen ter na povračilo škode far' znesku skupnih osem milijonov lir. Generalni prokurator pa je s »je strani zahteval, naj žens' skrajnem primeru oprostijo : radi pomanjkanja dokazov. Prizivni sodniki so pa sprej zagovornikovo zahtevo, naj potrdi razsodba kazenskega s( nika. Pred drugo sekcijo kazenske sodišča (predsednik Boschini, žilec Visalli, zapisnikar Chiarel se je tudi včeraj nadaljevala bravnava proti osebam, ki so ( tožene raznih prekrškov v zvi s škandalom v združenih boln nicah. Sodniki so še naprej zaslišali šefa termičnih central Fo-restija, ki je potrdil še enkrat, da medjedrski ojačevalci, ki so jih uporabljali pri kotlih, niso prinašali nobene koristi, so bili celo škodljivi, ker so se venomer kvarili1. Priča je še poudaril, da izvedenec Cergol sploh ni hotel slišati jiobene pripombe glede teh ojačevalcev. Vendar pa Foresti ni podal nobenega pismenega poročila v tej zvezi. Sodnik D’Amato ga je nato vprašal, če danes ojačevalci delujejo. Priča je odvrnil, da so jih odstranili. Nato so sodniki zahtevali še nekaj pojasnil glede kovinskih zamaškov pri parnih kotlih. Baje je podjetje, ki je zgradilo kotle, dobavilo okoli 10 starih in obrabljenih zamaškov. Obtoženec inž. Canton je zanikal to okoliščino. Na koncu so sodniki začeli zasliševati delavca Luigija Cescona, ki je izjavil, da je delal skupaj z drugimi delavci pri gradnji inštituta za legalno medicino in temeljev parnega kotla v splošni bolnišnici. Obravnava se bo nadaljevala danes. Predvčerajšnjim je na ekonomski fakulteti tržaške univerze promoviral UGO DELFAR Novemu doktorju čestitajo prijatelji in znanci. Potovalni urad «AUR0RA» PRIREDI ZA VELIKO NOC DNE 29. IN 30. MARCA izlet na Mali Lošinj Prijave pri potovalnem uradu «AURORA», Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 KINO PROSEK-KONTO VEL' predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 uri film: «Avv( sntura a V allechiara» (Dogodivščina v Vallechiari) Igrata: STAN in OLLIO Z avtom podrl pešca Na prehodu za pešce na vogalu Ul. Foschiatti ln Trga Stare mitnice Je včeraj zjutraj 24-letni Giuseppe Codrich lz Ul Slataper 12 z avtom TS 56928 podrl 49-letnega delavca Luciana Pozzarja iz Vidma, Ul. Lombardla 167, ki je tedaj prečkal cesto od desne proti levi. Poz-zar je slep na levem očesu ter ni pravočasno opazil avtomobila, tudi Codrich je prepozno opazil Pozzarja in čeprav je nemudoma pritisnil na zavore, mu ni uspelo, da bi se izognil pešcu. Močni sunek je Pozzarja vrgel na tla, ter si Je verjetno zlomil levo podlaht. Codrich Je ponesrečencu priskočil na pomoč in mu pomagal v avto, s katerim ga Je prepeljal v bolnišnico. Tam so Pozzarja sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v treh tednih. KINO B0LJUNEC predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 uri film: m PREZZ0 DEL SUCCESS0* (Cena uspeha) Igrajo: DEAN MARTIN, ANTON Y FRANCIOSA, SHIRLEY MC LAINE in CAROLYN JONES mm na Vncii mik predvaja danes 4. t. m. ob 18. uri edinstveni film na svetu: I GRANDI FUORILEGGE DEL WEST (Veliki kriminalci zapada) Igrajo: JIM DAVIS ln MARY COSTLE Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 3. marca 1964 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 76-ietnl Rodolfo But-tl, 9 l-l etn! Francesco Družina, 93-letni Domendco Pitacco, 80-letna Eli. satoetta Toppan vd. Toscano, 84-let-na Luola Rupnik vd. Glulianl, 59-letnl Glovanol Codia, 81-letna Em-ma Mlslei vd. Rener. 77-letna Olga Kortan por. Svatosch, 74-letna Giuseppa Carella. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2. — *.) Atla Salute, Ul. Glulla 1; Benussl, Ul. Oavana 11; Plcciola, Ul. Orlanl 2; Veroarl. Trg Valmaura 10; D’Am-brosi, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravaslnl, Trg Libertš 6; Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN D’Ambrosl, Ul, Zoruttl 19; Croc* Verde, Ul, Settefontane 39; Rarvaslnl, Trg Lltoertš 6, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43, ZAHVALA Ganjeni nad tolikšnim sočustvovanjem z nami ob Izgubi našega dragega Nanda Škabarja se vsem toplo zahvaljujemo. ŽALUJOČA DRUŽINA Repentabor, 4.III.1964. PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 4. marca 1964 PRIPRAVE NA DRUGO KONFERENCO NEVEZANIH DEŽEL Za reševanje novih nalog v spremenjenih pogojih Zakaj se Kairo zavzema za sklicanje nove konference - Razlika med dvema situacijama ■ Spremembe v blokovski razdelitvi -Okrepitev področja nevezanih Ko je lani oktobra v skupnem poročilu Naser-Bandaranaike bil objavljen predlog za novo konferenco «neangažiranih», a še posebno, odkar so se začela pripravljalna dela zanjo, so s tem v zvezi v Kairu že objavili nič koliko komentarjev o razlogih, ki naj bi bili ZAR navdihovali, da se je tako aktivno obvezala za sklicanje omenjene konference. Prvo, kar se v teh komentarjih poudarja, je razlika med sedanjo situacijo in ono, ko je septembra 1961 potekala beograjska konferenca. Takratni izrecno zaostreni mednarodni situaciji, ki so jo označevale eksplozije vodikovih bomb, je sledilo popuščanje, zatem moskovski sporazum o delni prepovedi poizkusnih eksplozij. Da so nevezane države preko OZN in drugih mednarodnih forumov v tem procesu odigrale nadvse pomembno vlogo, v to nihče ne dvomi. Toda jasno je, da je odgovornost nevezanih držav sedaj, ko je treba storiti nadaljnje odločne korake v zvezi z razorožitvijo in utrditvijo miru, še večja. Drugič: v okviru blokovske razdelitve je prišlo do takšnih sprememb, ki so dobesedno nevzdržne. Pogosto se piše o ((pomembnem« položaju Francije na Zahodu in Kitajske na Vzhodu, pri čemer pada v oči njun spopad z njunimi včerajšnjimi zavezniki. In, dasiravno še ni bilo javno postavljeno, pa vendarle obstaja vprašanje, ali se že ne javlja v obrisih nevarnost, da se bodo na ((ruševinah« starih pojavili novi bloki. Tretjič; razširitev in okrepitev področja neangažiranih v Kairu smatrajo za bistven element v novi situaciji. Ne samo, da je število dežel, ki so sprejele načela neangažiranosti za podlago svoje politike, postalo večje, marveč je poleg tega opaziti, da so tudi mnoge dežele, ki so bolj ali manj angažirane, ugotovile, da predstavlja politika beograjske konference pot uveljavitve njthove laSt-: ne neodvisnosti, kakor tudi pot rešitve številnih splošnih, se pravi tudi njihovih problemov. Dva sestanka, vseafriški v Adis Abe-bi maja 1963 in pa vsearabski januarja letos v Kairu, sta neizpodbitno potrdila to izredno močno tendenco. Neki kairski časopis pa je bil zapisal: «Nova konferenca bi morala zajeti tudi vse one dežele, ki so na določen način, vendar najpogosteje proti svojim lastnim interesom, povezane z enim ali drugim blokom.« Četrtič; čedalje bolj zaostrena gospodarska vprašanja na svetu in pa očitni poizkusi, da se tež-koče izkoristijo in kanalizirajo v Prid raznih neokolonialističnih Podvigov, vse to zahteva, da se tudi k reševanju teh vprašanj pristopi v najširši obliki in v svetovnem okviru. Omenjene načelne ugotovitve Pa Kairo navajajo na zaključek, da je nova razširjena konferenca nevezanih dežel nujna. V novi situaciji je potrebna tudi nova definicija neangažiranosti, kar bo, kot je pričakovati, storjeno že na pripravljalni konferenci veleposlanikov v Colombu. V okviru političnih priprav za novo konferenco, smatrajo v Kairu, da so s tem v zvezi nadvse pomembni stiki, ki jih ZAR ima z ostalimi arabskimi in afriškimi deželami. Kairo ie poleg drugega posebno vztrajal na tem, da bi postali neangažiranost, miroljubno reševanje mednarodnih vprašanj, napori za razorožitev in popolno odpravo kolonializma, za pravičnejše ekonomske odnose na svetu, da bi vse to postalo sestavni del ((kairskega duha«, ustvarjenega po sestanku med arabskimi poglavar;; Januarja meseca. V izboljšanju mednarodnih odnosov vidijo v Kairu neposreden Prispevek k uspehu bodoče konference. Omenjeni «kairski duh«. Pa je bržkone v dokajšnji meri Pripomogel, da bodo arabske dežele, kot n.pr. Sirija in Jordanija, ki se beograjske konference nista udeležili, da bodo, torej, tudi te arabske dežele bodočo konferenco podprle in se je aktivno udeležile. Takisto, po vsem sodeč, stoji Kairo na stališču, da bi se vrhu fega še vse neodvisne afriške dežele, združene v Organizaciji a-friške enotnosti, morale te kan-ference udeležiti. v Obenem z omenjenimi pripravami pa se je začelo govoriti, tudi o morebitni drugi afriško-azij-ski konferenci. Stoječ na stališču, da se obe možnosti v načelu ne izključujeta, je predsednik ZAR, Naser, v nekem svojem nedav- nem intervjuju poudaril prednost vprašanja miru na svetu, vprašanja, ki je skupno za vse dežele, ne pa samo za posamezne predele. Naser je poleg tega tudi dejal, da za razliko od druge konference neangažiranih, ki se bo vršila na splošno željo, pa glede afriško-azijske še ni nastopil najprimernejši trenutek, posebno ne zaradi spopada, do katerega je prišlo med mnogimi azijskimi deželami. «Na drugo bandunško konferenco ne moremo iti, preden v prvi vrsti ne zagotovimo enotnosti in skupnih stališč,« je rekel egiptovski predsednik. Vedno v zvezi z novo konferenco neangažiranih, ki je na njej dejansko zainteresiranih vedno večje število dežel, obstaja med drugim v Kairu tudi mnenje, da so mnoge dežele naklonjene temu, naj bi se tokrat konferenca vršila v prestolnici ZAR. V tem smislu so se že začela potrebna pripravljalna dela. Zdaj popravljajo veliko vladno palačo v He-liopolisu, tako da bo v njej prostora za šestdeset državnih poglavarjev, katerih delegacije bodo sestavljene iz osmih članov, torej vsega skupaj okrog 500 mest, poleg drugih dvesto, ki bodo na razpolago novinarjem ter ostalim gostom. Do konca leta, ko se bo konferenca, po splošnem mnenju, začela, bo tudi v Kairu zanjo že vse pripravljeno. F. DIZDAREVIČ -SNEŽENI M0Ž» PONOVNO NA DNEVNEM REDU Himalajski človek po pripovedovanju generala Topilskega Neverjetno, toda knjigo je izdala sovjetska akademija znanosti Pred dnevi je v Sovjetski zvezi izšla knjiga, ki bo brez dvoma zbudila veliko zanimanje ne le med javnostjo, pač pa tudi v znan. stvenih krogih. V njej se prikazuje neka tako drzna hipoteza, da bi o njej morda ne bilo vredno niti govoriti, če bi za njo ne stala velika avtoriteta sovjetske akademije znanosti, ki je knjigo izdala v lastni režiji. Gre za povsem novo tezo o slovitem ((himalajskem človeku«, ki so ga samo v zadnjih nekaj letih iskale posebno organizirane odprave. Avtor knjige je ugledni sovjetski znanstvenik prof. Porž-njev, tema pa je prikaz vseh doslej odkritih podatkov. Med avtorjevimi ((informatorji« so tudi številni vidni sovjetski znanstveniki in tudi njihovi predhodniki iz predrevolucijske dobe, vsekakor velike avtoritete kot npr. slovita strokovnjaka za geografijo in favno osrednje Azije in Kavkaza Kaklov in Satunjin. Tu je tudi zelo zanimiva «reportaža» slovitega prirodoslovca iz začetka našega stoletja Bajkova, ki je 1903. leta v kolibi nekega mandžurskega lovca videl antropolida, ki ga do tedaj ni videl še nihče, podatke Rudnik bakra v Majdanpeku spada med velike obrate ne le v jugoslovanskem merilu. Lanskoletna proizvodnja pa je pokazala, da je tudi v proizvodnji na posameznega rudarja dosegel evropsko raven: 150 ton rude na posameznega rudarja na dan. Seveda je k temu pripomogla močna mehanizacija in tudi delež dnevnega kopa DUNAJSKI JUD WIESENTHAL ODKRIVA NACISTIČNE ZLOČINCE Ne gre za maščevanje-Ne bi pa hotel da bi se to pozabilo» Od tisočev morilcev, ki so v času nacizma pomorili na milijone ljudi, jih je doslej prišlo kaj malo na vrsto, da bi plačali svoj veliki račun. Zahodnonemškim oblastem ni do tega, da bi krivci zla, ki je vrglo tolikšen madež na nemško zgodovino, prišli pred sodišče, saj smo do sedaj mogli srečati vojne zločince celo na ministrskih položajih. Da bi se pa ustvaril vsaj videz «antinacizma», morajo nekateri vendarle odgovarjati. Med temi je tudi Hans Hefelmann (na sliki na levi), ki je sodeloval v znanem načrtu «T-4», ki je predvideval uničenje vseh telesno ali duševno pohabljenih Nemcev. «T-4» je terjala smrt od 200 do 300 tisoč oseb PRED DVAJSETIMI LETI V OSWIEMZCINU V v Pesem male Co-Co-San Ni važno, če rani občutljivost nekoga - Njemu je pomembnejša resnica - Nasprotniki tudi med Judi, ki da nimajo vsi čiste vesti - Odkril je 106 zločincev, kje pa so ostali? Pozna jesen 1944. Žvižg piščalke nas prebudi iz sna. tiApel» — se razlega turoben glas taboriščnega kapota. Zdi se mi, da sem bila pravkar zaspala. Zunaj je hladna noč. Ne vem, koliko bi moglo biti ura. Cuje se lajež psov. V našem «C-lagerju» je nekakšno vrenje. Kapoti blokov kriče in udarjajo na desno in na levo. «Spef se nekaj pripravljat> — si šepečemo druga drugi .Zobje nam šklepetajo od mraza in strahu. Nenadoma opazimo, da so obojna vrata barake zasedena od esesovcev in razbesnelih volčjakov. Jasno nam je, da izhoda ni. Zunaj se začuje ropot motorja in ko j zatem se pojavi dr. Men-gele z vsem svojim smrtnim spremstvom. (Slecite se, los... los...« — rjove elagerkapo«. ((Selekcija# — Šepečemo preplašeni. tJol.ga kolona jetnic se pomika, druga za drugo stopa mimo neizprosnega sodišča. Z ledeno mirnim obrazom Mengele požvižgava svoj priljubljeni »Valček o Donavi« in po nekem svojem taktu z obema rokama kaže v eno ali drugo stran. Na levo ločena kolona gre naglo mimo. Bleda, od lakote izčrpana ter od strahu razburjena gola okostja odhajajo v ledeno zoro. Nenadoma se iz te tihe povorke smrti začuje čudovita pesem male Hele, varšavske Co-Co-San. Zvoki Puccinijeve opere so zado-bili pošasten odmev v tem velikanskem mestu smrti —- Osuiiem-z činu Pesem W ne preneha, jasno očrtuje premik kolone k centru Bilkenau. Ze so mimo uMeksi-ka»*. Do proge je še daleč. Za njo je konec. Glas se vedno manj čuje, toda arija se še vedno zaznava. «Potrpi, potrpi še malo But-terfly...» Kristalno čisti plas se dviga z vzbudljivim krešendom in se nenadoma zgubi v uglušujočem pisku taboriščne sirene. Stekle smo k vratom. Močan snop svetlobe je usmerjen na ograjo sosednega «Ceškega taborišča«. Na tleh, poleg električne žice, je ležalo ožgano truplo ženske. Topo gledam v to, že brez vsakega občutka. Z ledeno ne prizadetostjo skušam ponovno zaslišati pesem. Iti ne čudim se, da se ne čuje več. Konec je. Žvižgi piščalk in rjoveča povelja lagerfirerja ter kapotov — «los... los... notri...« — nas gonijo v barake. Neme smo. Ležim na svojih umazanih cunjah in izgubljam sleherni občutek za čas in prostor. Nekdo me strese: ((Vstani, kliče te neka ženska iz Češkega taborišča«. Izza žice sestra 'izjeclja: «Zakaj se ne oglasiš? Videla sem ono pri vas... Zdelo se mi je, da si tudi ti...« Gledam jo brez izraza, — «Kdo je bila ona ženska na žici?« #Helina mati. Nismo niti opazile, ko se je pognala« — je dodala in pogledala nekam stran. *) «Meksiko» je bilo neko taborišče, ki je bilo šele v gradnji. KATARINA RADULOVIČ DUNAJ, februarja. — Ali je arhangel Gabrijel, ki vihti meč pravice, ali pa morda mali, maščevalen in trmast Jud, ki noče dati miru tistemu, ki mu je storil zlo? To je odvisno od stališča vsakega posameznika in zato je ing. Simon Wiesenthal ali eno ali drugo, ali pa tudi obojp hkrati. Ko pa se z njim srečate, ko vidite ono visoko čelo nad resnim profilom, one brihtne in žive oči, tedaj čutite privlačnost njegove kompleksne brihtnosti ter logične in razumne trme. Prvič sem govoril z njim pred kakimi petimi ali šestimi leti. Ne spominjam se točno, kdaj je bilo. Ker pa sem -g* pred dnevi ponovno srečal na Dunaju, je bil isti, uporabljal je enako izrazoslovje, bil je enako zaverovan vase in se prav tako zavedal, da bi ga mogel kdo vsak trenutek prisiliti k molku. Medtem ko je pripovedoval zgodbo o knjigi «Vesoljnost zločina« t.j. o industrijski metodi, v čemer so se urili oni, ki so se pripravljali na to, da bodo stre gli nacističnim sežigalnim pečem, sem ga v mislih primerjal z nekaterimi političnimi delavci, ki sem jih že srečal. V tem primeru bi se Pella izražal z zapletenimi hiperbolami, Auriol bi bil poln pttosa, Mollet bi dodal malo demagogije. Wiesenthal pa je nadaljeval strogo jasno, na način, ki je lasten Mendes-Fran-cu, brez ene same odvisne besede, v izbrani in lepi v odlični nemščini, Ob koncu svojega pripovedovanja je zatrdil,‘da so enega izmed znanstvenih morilcev ponovno poslali v Wehr-macht, ker v koncentracijskem taborišču je kot morilec doživljal duševno krizo. Neki nemški novinar se dvigne in vpraša: «V Wehrmacht ali k SS?» Znano je, da uradna Nemčija strogo loči: vse, kar je bilo storjenega zla, so storili esesovci; Wehrmacht je bila poštena vojska, ki so jo vodili in sestavljali lojalni častniki, podčastniki im vojaki. «V Wehrmacht» je odgovoril Wie-senthal, gotov samega sebe, točen in neoporečen. Zaveda se, da njegov odgovor prizadene eno izmed osnov nemške vojaške obnove. Z druge strani pa se tudi zaveda, da je njegov odgovor resničen. Zato izbere resnico. In tako v vsem njegovem delovanju, ki vendarle predstavlja težke elemente, prevlada vedno izbira resnice in pravičnosti. Gotovo ima tudi svoje slabosti, svoj strah, svoj srd, toda pozitivni aspekti prevladujejo. Zamislite si za trenutek osamljenega človeka, ki išče krivce v narodu, ki se malo ukvarja s političnimi problemi. Wiesenthal u-živa določeno podporo, uživa d0: ločeno finančno pomoč in tudi simpatije. Kljub vsemu temu pa je osamljen Na drugi strani pa so narodi nemškega jezika, ki so občutili, da je na njih padla krivda za preganjanje Judov. Glede tega pa je potrebno reči, da Judov nemški svet ni imel nikoli kdo ve kako rad in to iz gospodarskih, tradicionalnih in celo verskih razlogov. Upoštevati je treba, da vsaj devet desetin Nemcev in Avstrijcev ni vedelo, kaj se v uničevalnih taboriščih dogaja. Nekateri niso celo niti vedeli, da taborišča dejansko obstajajo. Osebje taborišč, tsyloristi smrti, so se sramovali, nripovedovati o strahotah, ki so se vršile na industrijski na-čin. Lahko si zamislimo, kolikšne težave je imel Wiesenthal pri logičnem tkanju in sestavljanju vseh fragmentarnih elementov, ki jih je imel na razpolago. Da bi se mogli doseči primerni rezultati, je potreben trmast človek. Prav. Wiesenthal je trmast. To drži. Sicer pa si zamislite tole: Kako ime, beležka v kakem notesu že pokojnega Juda. Nekega dne pregleduje sezname Nemcev, ki so bili odlikovani z Železnim križcem II. razreda. Tu najde imena odlikovancev, ki so bili odlikovani zaradi »posebnih zaslug« — geheime Reiichsache. Začne raziskovati in odkrije imena nekaterih moril-cev, ki so morili Jude. To so bila tajna odlikovanja, podeljena vršilcem najstrahotnejšega organiziranega pomora na svetu. Kdo ve, koliko teh morilcev se danes z odlikovanji baha na raznih sprejemih v Bonnu. Ko se odkrije nekdo, se iščejo njegovi prijatelji. Nato prijatelji prijateljev. In tako se počasi vse platno počasi stke, podoba zadovi svoj videz. Pri tem se odkrijejo določene oporne točke. To so temeljni tečaji. Od tod se odcepijo nove poti za nadaljnja iskanja: gre za gotovo za trudapolno delo, kajti nemške in avstrijske oblasti to dejavnost sicer dopuščajo, dopuščajo vstop k arhivom, toda nič več. Več tudi ne moremo pričakovati. Pogosto so funkcionarji sovražno razpoloženi. Ali nočejo sodelovati. Počasi pa pridejo imena na dan. Wiesenthal jih je izbral 106, med katerimi je 13 ali 14 Avstrijcev. Ta imena je sporočil preiskovalnim središčem v Ludvvigs-burgu v Nemčiji in drugi sekciji avstrijske policije (politična ali Državna policija). Kaj pa o-stali. Da oi mogli sežgati milijone oseb, da bi mogli uničiti cele narode, je bilo potrebnih na tisoče «tehnikov smrti«. Toda seznami so bili tajni, pogosto so zgoreli. Seznami so izginili. Krivci molče, mnogi so mrtvi, Nemčija jih je pošiljala v nevarna področja, v delikatne vojaške zone, Brž ko so kazali prve znake neke duševne krize. Medtem pa se je mit Wiesen-thala ustvaril. Odločilen moment pri ustvaritvi tega mita je bila aretacija Eichmanna, tistega, katerega naloga je bila »likvidirati judovsko vprašanje«. Wiesenthal je izkoristil ta u-speh in objavil knjigo, ki jo pogosto napadajo. Dejansko so Eichmanna ujeli drugi. In Wie-senthal tega ne zanika, pa čeprav je svoji knjigi dal naslov: «Kako sem izgnal iz brloga Eichmanna«. Tudi v krogu judovske skupnosti ima Wiesenthal določene nasprotnike. On obtožuje dunajska Jude, da nimajo vsi čiste vesti. Nekateri so sodelovali z nacisti. Morda zaradi svoje šibkosti, morda zaradi utvare, da jim bo njihov rod in položaj o-mogočil dostop v vrste vladajočega naroda. Kdo morda tudi za to, da bi si rešil življenje. V trenutkih strahote ni lahko izbrati pot žrtve. Posebno velja to za človeka, ki ne dojema veličine dogodkov, obsega poja- vov, v katerih je prisiljen živeti. Trenutno je Wiesenthal z judovsko skupnostjo v nekakšni krizi. Morda zato, ker njegov način delovanja prizadene določeno občutljivost. Morda zaradi strahu, da bi njegova dejavnost, ki je že preveč odkrita, mogla povzročiti ponovno oživitev antisemitizma, prikritega občutja v določenih plasteh nemške in avstrijske družbe. Ne glede na nekatere njegove slabosti Wiesenthalov lik ima določeno skoraj zgodovinsko lepoto. Se posebej zaradi tega, ker , se arhitekt iz' Lvp,\;a.;?Uj»o, .zaveda, da je njegova usodanV.-flf-varnosti. »Ce mi ne bodo zamašili ust«, ali «če me ne bodo spravili s poti« so izrazi, ki jih pogosto slišimo v njegovem pripovedovanju. «Ali še niste siti maščevanja?« »Kakšno maščevanje le? To, kar sem pretrpel v nacističnih koncentracijskih taboriščih, sem že pozabil. Ne bi pa hotel, da bi nemška mladina ne vedela za strahote preteklosti. V šolah, v javnem življenju je vse to že zavito v pajčolan pozabe. Mnogi mladeniči, mnogi študenti v to niti ne verujejo več. Pravijo, da je bilo to nemogoče. Starejši ljudje pravijo: toliko časa je že minilo... m vendar je v interesu same nemške družbe, da iz svojega narodnega telesa izloči krivce tolikšnega pokola. Celica, ki se napačno razrašča, more razviti okoli sebe kancerozno tkivo. Ni duh po maščevanju tisti, ki me sili k temu. Raje določen smisel za pravičnost in resnico.« »Ko sem prišel na Dunaj, sem računal, da nam boste morda kaj povedali o Martinu Bor-mannu ali o Heinrichu Muellerju, bivšemu načelniku Gestapa«. «Mrtva sta oba.« «Ste o tem prepričani?« ((Uradno mrtva.« »Toda, ali jih iščete? Imate kako sled?« »Uradno mrtva.« CARLO BELIHAR iz eAvanti« HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev, odložite neki svoj podvig. Ustvarile se bodo ugodne možnosti za vašo srečo. BIK (od 21.4. do 20.5.) V svojem poslovanju bodite‘bolj diskretni, ker boste sicer deležni kritik. Skušajte se bolj ukvarjati z dobrim čtivom. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Storite vse, da obvarujete svoje interese pred spretnimi napadi nasprotnikov. Upoštevajte nasvet nekega sorodnika. RAK (od 22.6. do 22.7.) Mobilizirajte vse svoje sile in »gotovih boste, da niso tako neznatne, živčna napetost zaradi težkoč in zlobnosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Razvili boste veliko dejavnost in dosegli nekaj uspehov, toda vse na račun svojega zdravja. Nepričakovana ljubeznivost s strani daljnega sorodnika. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Najbolj se posvetite poglavitnim vprašanjem, vse ostalo se bo rešilo samo od sebe. Prišlo bo do spora z nekaterimi mlajšimi družinskimi člani. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Postavljeno bo vprašanje vaše avtoritete, ki jo bodo zatem vsi priznali. Razdalja bo glavni vzrok za ohladitev nekega razmerja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce boste v času sprejeli neko odgovornost, bo to samo v vaš prid. Ne navdušujte se pretirano na neko stvaj-, ki tega ni vredna. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izredno boste razpoloženi za poklicna srečanja in razgovore. Spo-primite se z nekim vprašanjem naravnost in ga kar na mestu sa. mem rešite. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ogibajte se malomarnosti, če nočete po nepotrebnem opravljati dvojnega dela. Neko pismo vam bo razkrilo pravo vrednost iskrenega prijateljstva. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce želite obvladati druge, se morate najprej naučiti obvladati samega sebe. Skušajte v družini ohraniti dobro vzdušje z lepo besedo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Možnosti za uspeh na poklicnem področju ne bodo velike. Dan je primeren za daljši izlet v dvoje. Foržnjev je vse te analiziral in v zaključku meni, da vsak podatek sam zase ne bi mogel služiti kot dokaz za njegovo tezo, da pa v celoti predstavljajo močan argument za predpostavko, da »himalajski snežni človek« dejansko obstaja, ali da je še nedavno živel in da ne gre za nič drugega kot za preživelega pripadnika določene človeške rase, za katero se je smatralo, da je izumrla že pred desetimi tisoči let in ki je na »rodovniku« današnjega človeka — homo sa-piensa. Gre namreč za našega «ge-neološkega prastrica« — neandertalskega človeka, ki ni naš neposredni prednik, pač pa skupno s homom sapiensom prednik neke starejše oblike. Eden od najbolj zanimivih prikazov v Poržnjevovi knjigi pa je ((reportaža«, ki je sedaj objavljena prvič in ki se nanaša na neki dogodek iz 1925. leta. Pisec in torej priča tega dogodka je sovjetski generalmajor N. C. Topilski, ki je bil tedaj komisar konjeniškega polka Rdeče armade, jti se je na Pamirju boril proti nekim razbojniškim tolpam in zadnjim ostankom belogardistov, ki so bili tedaj v tem delu sveta še aktivni v borbi proti sovjetski oblasti. Generalmajor Topilski piše: ((Skupno z izvidnico smo lovili neko tolpo, ki se je še skrivala v zahodnem delu Pamirja. Tolpa je bežala pred nami m skušala pobegniti v severno kitajsko Sinkjang provinco. Ko smo potovali skozi naselja na pamir. skem platoju v tedanjem okrožju .Vana, smo od kmetov in nomadgv slišali zgodbe o nekakšnih kuštravih (djudeh-zvereh«, strahotnih bitjih, ki žive v nedostopnih predelih tega planinskega področja in to ne le tam, kjer vlada večni sneg«. «Tako je bilo vse do nekega dne, do smo šli spet v pat rolo in na neki ozki stezi, prekriti s snegom, naleteli na nekakšne sledove. Naš pes je začel vohati sledove, vendar nikakor ni šlo, da bi jim sledil. Sli smo za njimi okoli 150 m in prispeli do neke skoraj navpične stene. Naš zdravnik, ki je bil po naključju z nami, je v teh sledovih spoznal isto, kar smo mi že večkrat videvali, o kar pa nismo mogli biti povsem gotovi. Slo je za sledove bosih človeških nog«. «Nadaljevali smo z iskanjem tolpe. 2 dni za tem dogodkom smo, sledeč sledovom, prispeli do roba prepada, pod katerim je bila nekoliko večja pečina. V njej je bila tolpa. Vrgli smo ročno granato in jim zaklicali, naj se predajo. Iz pečine je skočil belogardist v častniški uniformi in izjavil, da se predajajo.« «In tolpa nam je povedala nenavadno zgodbo: Nekaj dni prej se jih je kakih deset skrivalo v neki drugi pečini. Nenadoma se je pojavilo pred pečino nekaj Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja SREDA, 4. MARCA 1964 na antologija: 10.30 Sola: 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Beethoven; Egmont; Haydn; Simfonija glasba: 11.30 šopek slov. pesmi; štev. 53; 13.25 Lahka glasba; 14.55 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Pol stoletja melodij; 17.00 Orkester p.v. Gui-da Cergolija; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče; 19.00 Pevski zbori; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.30 Znane melodije; 21.00 Simf. koncert; v odmoru^ Knjižne novosti; nato Romantične melodije. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40"T>traussova opera «Kavalir Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Basist Tibor Herdan; 17.25 O-perna glasba; 18.25 Pisatelj A. Moravia; 18.40 Neapeljska antologija; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in \ pomorščakih; 20.25 Lahka glasba; 21.05 A. An-dersch; «Roulette russa«; 22.15 Violinist V. Klimov in pianist V. Jampolski. II. program 7.35 Jutranja glasba; 8.35 G. Rondinella; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pes-smi; 11.00 Vesela glasba; 14.00 Ollausauva upvia ouu, v (-aeiu *“^■• **( . rožo«- 14.40 Furlanske poezije. Pevci; 15 00 Ital. pesmi in plesi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; tj* _ i j:______c Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktail; 12.50 Turistične beležke; 13.00 Slavne arije; 13.40 Plošče; 14.00 Melodije in ritmi- 14.30 Za oddih in razvedrilo 15.30 Operni oder v 17. stoletju 16.15 Pevci; 16.30 Otroški koti ček; 17.00 Nove plošče: 17.40 Zbo rovsko petje; 18.00 Prenos RL 19.00 Orkester Ramin: 19.30 Pre nos RL; 22.15 Orkester S. Swe-des; 22.40 Beethovnova Sonata štev. 2. Nacionalni program • 8.30 Vreme na ital. morjih: 8.25 Jutranji pozdrav; 8.50 Strani iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.00 Oper- 16.35 Kol. dirke po Sardiniji; 17.15 O tiskarstvu; 17.35 Mala enciklopedija; 18.35 Enotni razred- 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Simf. glasba: 20.35 Filmske novosti; 21.00 Prizma; 21.45 Večerna glasba. III. program 18.30 Angleška kultura; 19.00 Knjižne novosti; 19.30 Koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Haendel: Koncert štev. 10; 21.30 Orffove skladbe; 22.15 Italo Sve-vo; 22.45 Glasba danes. Slovenija 8.05 Jutranji divertimento; 8.55 medigra: 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Češkoslovaška zabavna glasba; 13.30 Sanjarjenje: 14.05 Sola; 14.35 Radi jih poslušate; H>.15 Zabavna glasba; 15.40 Ženski komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Chopinova prva pariška leta; 17.35 Iz fonoteke radia Koper; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Mojstri orkestrske igre; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Iz do. mače koncertantne literature; 20.31 Plesni orkestri; 21.05 Boro-din; Knez Igor; 22.10-22.15 Glasbena medigra; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešite z nami. Ital. televizija Od 8.30 do 14.00 Sola; 16.45 Nova srednja šola: 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Clau-dio Villa; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah: 22.00 TV zgodba; 22.30 Pevski program: 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL ,21.00 Dnevnik; 21.15 E. De Fi-lippo: «La paura n. 1»; 23.20 Šport. Jug. televizija 18.00 Poročila; 18.05 Maurer: «Pesmi», slikanica; 18.20 Na črko, na črko..., igra za otroke; 19.00 TV obzornik; 19.20 S kamero po svetu — potopisna reportaža; 19.50 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; čudnih bitij, ki so bila zelo podobna človeku. Strahovito so kričala z neartikuliranimi glasovi. Nato so jih ti ((Strahovi« napadli z debelimi gorjačami. Tolpa je ustrelila nekaj strelov iz pušk, s čimer si je utrla pot iz pečine. Pri tem je bilo vsaj eno teh čudnih bitij umorjeno.« ((Ta stvar nas je še posebej zanimala, ker smo se spomnili onih tajinstvenih «človeških» sledov. Zato sm° svojim jetnikom ukaza, li, naj nas odvedejo do one pečine.« ((To, kar smo tam našli, ne bom nikoli pozabil. Bilo je to trupla nekega bitja, za katerega sem o prvem trenutku mislil, da je opica in to ena izmed velikih človeku podobnih opic, kot so orangutani in gorile. Stvar je bila v tem, da je bilo to bitje vse preraslo z dlako. Vedel pa sem, da na Pamirju opic ni. In tudi truplo, ko sem ga bolje pogledal, je bilo bolj podobno človeškemu kot opičjemu truplu. Pomislil sem, da je to morda človek, ki ima na sebi živalsko krzno. Ko pa sem začel vleči z njega krzno, sem videl, da je bilo priraslo, da je bilo njegovo, da je bila prirodna dlaka. Truplo smo nekajkrat obrnili, da bi ga na! zdravnik mogel podrobneje pregledati. Odkrili smo, da gre za bitje moškega spola, visoko okoli 170 cm. Bilo je to starejše bitje, kar se je moglo sklepati po tem, da je bila njegova dlaka na mnogih krajih že siva. Prsni koš je bil porasel z rjavo dlako, trebuh pa že bolj s sivo. Na prsih je bila dlaka daljša, toda bolj redka, na trebuhu bplj gosta in krajša, skoraj ščetinasta. Najmanj dlaki je imel na ezadnji plati«, iz česar je naš zdravnik sklepal, 1a bitje sedi kot človek. Na kolenih ni imel dlake. Stopala so bila prav tako brez dlake, koža na njih pa je bila temnorjava. Diru ka na rokah je bila precej gosta, toda čim bolj se je približevala pesti, tem bolj redka je bila.« «Koža obraza je bila precej temna. Zanimivo pa je, da je bil obraz brez dlake. Ni imel niti brade niti brkov. Neporaslo je bilo tudi čelo, teme pa pokrito z gostimi ščetinastimi lasmi. Mrtva bitje je ležalo odprtih oči in kazalo zobe. Njegove zenice so bile temne, zobje veliki in zelo pravilno oblikovani, kot pri človeku. Močne ličnice so dajale obrazu mongoloidni videz. Nos je bil širok in ploščat, z globoka vsajeno nosno kostjo. Na uhljih ni bilo niti ene dlake. Spodnja čeljust je bila zelo močna.« ((Razumljivo je, da ni bilo go vora o tem, da bi to truplo pre nesli v civiliziran svet. Predalei je bilo in od civiliziranega sveti so nas ločila velikanska planinski področja brez cest. Razen tega ji bilo gotovo da bi se truplo, ki se je v snegu ohranilo, razpadlo, preden .bi ga prenesli v civiliži rani svet.« Pisan svet pravljic; 9.25 Ža pri- 20.45 «Večer pri Bojanu Adami-jetno razvedrilo; 10.15 Glasba iz ču»; 21.45 Kulturna panorama; Mehike in Argentine; 10.45 Cio- 22.15 «Vredna milijon dolarjev«, vek in zdravje; 10.55 Glasbena zgodba; 23.05 Poročila. Goriško-beneški dnevnik PO IZJAVI PREDSEDNIKA PTU V polnem teku so priprave za turistično sezono Razporeditev letošnjih «šager» v Gorici - Rok za natečaj gostinskih obratov v Brdih podaljšan do 10. L m. Predsednik pokrajinske ustanove za turizem Peternel je v izjavi za tisk navedel priprave in propagando za razvoj goriškega odnosno posoškega turizma v letošnji poletni sezoni. Največ pozornosti je seveda posvečenih Gradežu, ki je glavna turistična postojanka naše pokrajine. PTU je za letos navezala še večje sodelovanje s krajevnimi turističnimi organizacijami, bodisi kar se tiče vskladitve propagandne in druge dejavnosti, bodisi tudi s prispevki, ki bodo letos pekaj večji kot lani. Propaganda za turizem pa je usmerjena predvsem na to, da bi privabili v našo pokrajino čim več inozemskih turistov. V ta namen bodo skupaj s sosednjimi deželami organizirali turistično-propagandne manifestacije v Manheimu v Zah. Nemčiji ter nato še v Londonu in Parizu. Tudi goriška Pro loco je v zadnjem tednu organizirala vrsto zborovanj po raznih mestnih četrtih. Na njih so obravnavali vprašanje poletnih prireditev na prostem in jih skušali vskladiti, kar se datuma tiče, da bi si med seboj ne konkurirale. Zadnje tako zborovanje je bilo v Ločniku, kjer so se domenili, da bodo v tem kraju organizirali «šagro» v dneh od 30. maja do 2. junija, septembra meseca pa bodo organizirali še prireditev z nastopom folklornih skupin. Podobne tradicionalne prireditve bodo tudi v Podturnu, na Placuti in po drugih mestnih četrtih. PTU je poleg tega skupaj s pokrajinsko upravo že meseca januarja razpisala nagradni natečaj za izboljšanje gostinskih obratov v Goriških Brdih. Rok za predložitev prošenj, ki je zapadel že v soboto 29. februarja je podaljšala do torka 10. t. m., da bi tako dala čas tudi zamudnikom za udeležbo pri tem natečaju. Do včeraj je vložilo prošnje za prispevek sedem prosilcev, ki so iz Steverjana, Subida, Grojne, Jenkovega, Mirnika in Blanchisa. V nekaterih primerih gre kar za znatna dela, v drugih za manjše adaptacije. Pokrajinska ustanova za turizem priporoča zamudnikom, ki imajo namen opraviti kakšne izboljšave na svojih gostinskih obratih, naj pohitijo in naj napravijo zadevno prošnjo za prispevek na obrazcu, ki ga lahko dobijo na sedežu EPT v Gorici, Ul. Diaz št. 6. Kot smo že pisali je v skladu za ta prispevek pet milijonov lir. Kine VERDI. 17.00: «Armi contro la leg-ge», M. Orfel in R. Baldini. Italijanski čmobeli film. CORSO. 17.00: «Una pallottola nella schiena«, J. Vivyan,' B. Gordon in Liza Lu. Angleški čmobeli film. VITTORIA. 17.15: «Jerry il gangster«, J. Brady in C. Jarmis. Arne riški film. CENTRALE. 16.30: «L’ultimo sole«, Nora in nemima leta naše dobo. Čmobeli dokumentarni italijanski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESSANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 14,7 stopinje Celzija nad ničlo ob 13.30 in najnižjo 1,8 pod ničlo ob 4.10. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 50 odstotkov. Prosilci bodo lahko dobili prispevek do zneska 30 odstotkov proračuna za dela, ki jih imajo v načrtu. Pri tem pridejo v poštev notranje izboljšave v gostinskih obratih, v kuhinji, sanitarijah, u-reditev parkirnega prostora pri gostišču, ureditev otroškega igrišča in podobno. ^Operacija golobi* * Stanovalci hiše št. 10 na Korzu Italia v Gorici so včeraj nekaj pred 11. uro poklicali na pomoč goriške gasilce. Šlo je za odstranitev štirih ali petih golobov, ki so poginili na strehi in jih je bilo treba iz zdravstvenih razlogov odstraniti. Gasilci so prišli z veliko lestvo in jo postavili pred vhodna vrata lekarne Kuemer ter jo razvili do strehe. Pri tem so seveda zaprli pol cestišča za promet. Vsa operacija je trajala kake tri četrt ure. Ni še točno znano, zakaj so golobi poginili in zato še ni mogoče Goriško okrajno sodišče je lanskega oktobra obsodilo na tri mesece zapora 35-letnega Antonia Ciarabellinija iz Gradeža, ker se je odtegnil služenju vojaškega roka. Včeraj je bil pred okrožnim sodiščem proces, na katerem so proučili primer in moškega popolnoma oprostili. Ciarabellinija so poklicali na nabor že leta 1949, vendar ga niso sprejeli k vojakom, ker ga je zavrnila zdravniška komisija. 1951. leta so mu ponovno poslali poziv, naj pride na nabor, vendar je bil v zaporu, kjer je prestajal kazen, in se ni javil komisiji. Ko je prestal kazen in se vrnil v Gra-dež, mu je na njegovo prošnjo Pokrajinski urad za delo izdal potni list, s katerim je odšel delat v Nemčijo. Vrnil se je čez eno leto in se spet naselil v Gradežu. Ciarabelliniju se je zdelo, da je po prejemu potnega lista njegov odnos do vojaščine urejen. Sele lansko leto pa je izvedel, da se vojaška oblast zanima zanj, ker ni odlužil vojaškega roka, in se je prostovoljno prijavil naborni komisiji; poslala ga je na služenje vojaškega roka v Pesaro. Istočasno pa so poslali za njim prijavo, da se je odtegnil vojaškim obveznostim, zaradi katere so ga obsodili na tri mesece zapora. Na včerajšnji razpravi je državni pravdnik dr. Diez zahteval potrditev poprejšnje razsodbe, prokurator dr. Turel pa oprostitev, češ da gre za očitno napako pristojnih oblasti. Sodišče je predlog upoštevalo in ga popolnoma oprostilo. Lansko leto sta se 24-letni Nikolaj Ljubek iz Zagreba in 24-letni Peter Leskovar iz Ljubljane pripeljala z jugoslovansko ladjo v Tržič. Med razkladanjem sta se odpeljala v Devin. Popila sta precej pijače in ukradla vespo, ki je bila v bližini. Z njo sta se zaletela na obmorski cesti. Na podlagi podatkov nemških deklet, s katerimi sta skušala skleniti pri-1 jateljstvo, ju je prometna polici-1 reči, če Je med njimi kakšna epidemija. Premalo sodnikov na Goriškem Na zadnjem zborovanju članov odvetniške zbornice v Gorici so ugotovili, da je že nekaj let pomanjkanje sodnikov na področju goriškega okrožnega sodišča, kjer nimajo toliko sodnikov, kot jih predpisuje zadevni pravilnik. Trenutno, pravijo v zaključnem poročilu, ki ga je predložil predsednik odvetniške zbornice odv. Pascoli, lahko računa okrožno sodišče v Gorici samo na svojega predsednika in na štiri sodnike, dočim bi jih moralo biti po pravilniku šest. Spričo tega je zbornica poverila svojemu predsedniku nalogo, naj posreduje za rešitev te krize, ki ovira normalno poslovanje sodišča na Goriškem. ja izsledila in prijavila sodišču, obenem pa odpeljala na ladjo, s katefo sta odplula v domovino. Včerajšnja razprava je potekala brez njune prisotnosti. Ni izključeno, da ju je sodišče v Jugoslaviji obsodilo zaradi tega prekrška. Državni pravdnik je zanju zahteval eno leto zapora in 40.000 lir globe zaradi tatvine ter tri mesece zapora in 10.000 lir globe zaradi vožnje brez šoferske knjižice. Branilec odv. Sfiligoj je zahteval minimalno kazen, medtem ko ju je sodišče, ob upoštevanju splošnih olajševalnih okolnosti, obsodilo na 8 mesecev zapora in 30.000 lir globe tatvine ter na dva meseca zapora in 8.000 lir globe za drugi prekršek. Obema je prisodilo pogojno kazen. Na zatožni klopi je včeraj sedela tudi 43-letna Irena Malacart iz Tržiča, Ul. 24. maja 27. Obdolžili so jo, da je povzročila izgubo televizorja, ki je bil zarubljen in pod njenim varstvom. Malacartova je že pred časom izjavila, 3odnemu funkcionarju, naj ne zarubi televizorja, ker ni njen, ampak taščin, in da ga ona ni odnesla »roč. Državni pravdnik Je zanje zahteval šest mesecev zapora in plačilo 20.000 lir globe. Sodišče ji je prisodilo 4 mesece zapora in 15.000 lir globe pogojno ter brez vpisa v kozenski list. Cepljenje otrok v Ronkah V ambulanti občinskega zdravnika v Ronkah, Ul. D’Aosta, so včeraj začeli s cepljenjem otrok proti otroški paralizi s cepivom Sabin. V poštev pridejo otroci od 4 mesecev do 6 let, kot je predpisano za vso pokrajino. Po podatkih občinskega matičnega urada imajo v tej občini kakih 800 o-trok v navedeni starosti, ki jih bodo podvrgli temu cepljenju. Cepljenje se bo vršilo tudi v četrtek 5. in v petek 6. marca vsak dan od 10. do 12. ure. Občinski zdravnik dr. Felice Bivšim internirancem v nemških taboriščih Vse bivše internirance, ki so pred leti vložili prošnje na odseku za bivše partizane, da jim izplačajo odškodnino odnosno da pridobijo dokumente o svojem bivanju v nemških nacističnih taboriščih, opo. zarjamo, naj se za vse informacije obrnejo na urad INČA pri Delavski zbornici (CGIL) v Ul. 24 maja št. l/II. Kdor je vložil prošnjo pri odseku za bivše internirance na Travniku (poleg PSDI), naj se zglasi v uradu, ki se je skupno s stranko preselil na Korzo Italia. Izvedeli smo, da se z vlaganjem prošenj ukvarja tudi poseben urad CISL. O vseh podrobnostih smo pred nekaj tedni obsežno poročali v našem listu in so naši čitatelji tako na Tržaškem kakor tudi na Gori-kem že dovolj seznanjeni s postopkom za dosego povračila odškodnine. Sindikalna kronika FIOT - CGIL je poslala 2. marca Zvezi industrijcev v Gorici in Tržiču pismo, v katerem zahteva pogajanja za izplačilo predujma na letošnjo proizvodno nagrado, izplačljivega pred velikonočnimi prazniki, tekstilnim delavkam v Podgori, Sovodnjah in Ronkah. Stavka šoferjev linijskih avtobusov, ki zadeva podjetja Ribi, Bonez-zi in Gradese v goriški pokrajini, bo trajala še danes in jutri. Giaconi je pismeno obvestil vse starše, ki imajo otroke v starosti za cepljenje ter poudaril važnost tega ukrepa, ki je popolnoma brezplačen, ker je cepivo prispevala država. Danes predavanje o Turčiji v Števerjanu Drevi ob 20. uri bo v prostorih prosvetnega društva «Briški grič« v Števerjanu (Valeriče) predaval o Turčiji fotoreporter Mario Magajna. Tekst bo ponazoril s številnimi barvnimi diapozitivi. Kratke iz bolnišnice Včeraj dopoldne okrog 9.30 je prispel v civilno bolnišnico v Gorici po pomoč 32-letni Bruno Lutman iz Gorice Ul. Gozzi 2. Pri pregledu so mu ugotovili, da si je odtrgal kos nohta na sredincu desne roke, ko je hotel zapreti vrata v svojem uradu. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh. Ob 12.30 so pripeljali 16-letnega Claudia Chincig iz Gradiške, ki se je pri igri na nogometnem igrišču ranil v levo koleno. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. V spominskem parku v Gorici se je ranil v levo nogo 68-letni Labo Ceretelli iz Trsta Ul. Madonnina 3. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh. Ob 18.30 pa je prišla po pomoč 55-letna Giulia Buiatti iz Gorice Ul. Volta 9. Zdravniki so Ji ugotovili rano na desnem zapestju ter so ji nudili pomoč s prognozo okrevanja v 10 dnieh. Buiatti jeva je izjavila, da jo je na njenem domu ugriznil neki nečak. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiii|||||||iiii|l||,|||j|||||||||,,ll,|,,ll,,|,lll,,||,l,l|l„||,|l,|||l,ut| IZPRED OKROŽNEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Razveljavili so prvotno obsodbo zaradi neodsluženega vojaškega roka Obsojena pomorščaka, ki sta ukradla motocikel - Na zatožni klopi tudi ženska iz Tržiča KOLESARSKA DIRKA PO SARDINIJI Cribiori na cilju Adorni v lestvici Danes četrta etapa Nuoro-Olbia (133 km) NUORO, 3. — Čeprav se je današnja tretja etapa dirke po Sardiniji Cagliari - Nuoro zaključila z zmago Cribiorija, je bil junak dneva 30-letni Aldo Moser, ki je precej razživil današnjo etapo in pri- pomogel, da je prišlo v lestvici do ski kolesar je prekrižal račune belgijskim tekmecem in je v največji meri pripomogel, da so prišli na površje mladi asi italijanskega kolesarstva Cribiori je bil prvi na cilju, Adorni pa je prevzel majico leaderja, kar je spričo napadalnosti tujcev že lep uspeh. Cribiori in A-domi sta skupno z De Rossom in Holandcem Zilverbergom prevzela kakih 70 km od cilja vodstvo pisane karavane, s čimer so sprožili medsebojno borbo obeh belgijskih skupin pod vodstvom Van Looya in Planckaerta. Aldo Moser in De Ros-so sta se vmešala v spopad in njima se je pridružil Adorni, ki je izrabil priložnost in si tako zagotovil vodstvo v lestvici najboljšega. Jutri bo četrta etapa Nuoro-Olbia (133 km), ki bo potekala po ravninskih predelih sardinskega otoka. Vrstni red na cilju v Nuoru: 1. FRANCO CRIBIORI (Gazzola), ki je prevozil 208 km dolgo progo v 6.06’36", s povprečno hitrostjo 34.042 km, čas za lestvico 6.06’06” 2. Aldo Moser (Lygie), čas za lestvico 6.06’06” 3. Vittorio Adorni (Salvarani) e.oeTe" 4. Guido De Rosso z zaost. 1’21”, 6.07’42” 5. Zilverberger (Holandska) F21” 6. Van Loy (Belgija) 4’56” 7. Bailetti 5’02” 8. Vannitsen (Belgija) 9. Vigna 10. Maino, 11. Desmet (Belgija), 12. Taccone, 13. Di Maria, 14. Bari-viera, 15. Poggiali, 16. Carlesi, 17. Enzo Moser, 18. Battistini, 19. Fontana, 20. Chiappano itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. Adorni 14.28’39M 2. Zilverberger (Hol.) 14.29’02” 3. De Rosso 14.29’55’ 4. Ferretti 14.32’43" popolnega preobrata. Ta tridentin- 5. Bailetti 6. Carlesi 7. Van Looy (Belg.) 8. Vigna 9. Vannitsen (Belg.) 10. Tacconi, 11. Ronchini, 12 Chiappano, 13. Zancanaro, 14. Enzc Moser, 15. Cribiori 14.37’10”. 14.33’02” 14.33’41” 14.33’45” 14.33’51” 14.33’51” DANES NA STADIONU SAN SIRO Povratna tekma Inter-Partizan Italijanski radio bo prenašal potek drugega polčasa MILAN, 3. — Inter in Partizan se bosta jutri ponovno spoprijela, tokrat v povratni tekmi četrtfinala turnirja za pokal evropskih prvakov. Igralci v čmoplavem dresu upravičeno z zaupanjem gledajo na to tekmo, ker so že v Beogradu zmagali z 2:0. Objektivno gledano je težko, da bi jugoslovanski nogometaši nadoknadili razliko. Se posebno, ker niso v formi. Kot je znano, se je v Jugoslaviji nadaljevalo prvenstvo po zimskem premoru od novembra šele prejšnjo nedeljo. Četudi so bile enajstorice na raznih turnejah, ni mogoče pričakovati od igralcev, da bi dosegli stopnjo kondicije, ki se pa doseže po tednih in tednih igranja. Partizan je to še posebej dokazal v nedeljo, ko je imiiiiiiiiiiiiiiiimuiHHiiiHininiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimimiiiiiiiviuiiiimiiiiii PREISKAVA 0 «ZADEVI» LIST0N-CLAY V kratkem sestanek senatne podkomisije Zaslišana bosta tudi oba boksarja DETROIT, 3. — Ameriška senatna podkomisija za proučevanje monopolov se bo sestala verjetno ob koncu tedna. Člani komisije bodo določili datum zaslišanja prič. Te bodo morale izpovedali vse podrobnosti finančnih dogovorov med Sonnyjem Listonom in Cassiusom Clayem. Ob objavi lega sklepa je michiganski senator in predsednik podkomisije Philiph Hart izjavil, da bosta zaslišana tudi oba boksarja. »Hočem zbrati pričevanja« je izjavil senator Hart, «da bi zvedei kako je bilo mogoče še pred svetovnim prvenstvom ustanoviti družbo, ki nadzoruje udejstvovanje Claya, družbo, katere Liston naj bi bil z 22 odstotki eden od delničarjev. Med drugim bi rad izvedel, če je Clay vedel preden je stopil na ring in še pred nepričakovano zmago o tem finančnem dogovoru. Eno je gotovo, da podobni dogovori jem- iiiiniiiHiiniuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiMtiiiiitiiiiiiimiiHunniiiiimiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiHiiimi Košarkarsko prvenstvo ženske A lige V Bologni poraz za G. Triestino Ijejo vsako zaupanje v zadeve profesionalnega boksa.« * * * CHESTER, 3. — To je bilo »srečno naključje«. Tako je obrazložil Listonov odvetnik Garland Billy Cherry o pogodbi s Cassiusom Cla-yem za organizacijo nastopov novega svetovnega prvaka, katero so podpisali še pred začetkom svetovnega dvoboja 25. februarja. «Nismo nikoli niti mislili« je izjavil odvetnik, «da bi Liston doživel poraz. Prav gotovo nismo mislili več kot družba, ki vodi Claya, ker v nasprotnem primeru ne bi prodala te pravice za vsoto, ki je danes zelo neznatna.« Listonov odvetnik je nadalje orne. nil nekaj členov pogodbe in sicer, da bo Clayu pripadlo 30 odstotkov inkasa vsen njegovih nastopov in da bo novi prvak plačal organizaciji «Intercontinental Promotion Inc.» (tako se namreč imenuje družba, ki si je s pogodbo zagotovila pravico organizacije Clayevih dvobojev) v primeru, da iz kakršnih koli razlogov ne bi mogel braniti naslova, 50.000 dolarjev (približno 31 milijonov lir). moral prepustiti gostujočemu Ve-ležu točko. Nasprotno pa je Herrerova enajsterica pokazala, da je postala zelo nevarna. V nedeljo je Inter med gostovanjem v Genovi nasul v mrežo Sampdorie pet žog. Res je, da je treba tako visok poraz genovske enajstorice pripisati nekaterim na-ključkom, a je tudi res, da je Inter našel v Mazzoli človeka, ki lahko sam spravi rezultat na varno. Da pa Beograjčani ne bodo klonili brez odpora je jasno povedal trener Partizana Ruševljanin. «Ne smemo upati, da bomo tu v Milanu nadoknadili gola, ki so nam ju zadali v Beogradu« je izjavil jugoslovanski tehnik, «vendar lahko rečem, da bo moštvo storilo vse, da se častno umakne z dvignjeno glavo s turnirja za evropski pokal.« Postave pa Ruševljanin ni hotel izdati. V jugoslovanski enajstorici bo manjkal srednji napadalec Ha-sanagič, ki je moral zaradi izpitov na univerzi ostati doma. Ni izključeno, da ga bo zamenjal Becejac. Ker se tudi Radovič še ni opomogel od poškodbe, bo njegovo mesto prevzel Milutinovič III. Zelo verjetno bo Partizan nastopil v naslednji postavi: šoškič, Sombolac, Mihajlovič, Radovič (Milutinovič III.), Jovanovič, Miladinovič, Cebinac, Kovačevič, Becejac, Galič, Vislavski. Herrera pa je že v Comu, kjer so igralci Inter j a preživeli dneve pred jutrišnjo tekmo, sestavil moštvo, ki bo kakor sledi: Sarti, Burgnich, Facchetti, Tagnin, Guarneri, Picchi, Jair, Szymaniak, Mazzola, Suarez in Corso. Italijanski radio bo od 16.30 dalje oddajal potek drugega polčasa tekme. NOGOMET MILAN, 3. — Vodstvo nacionalne lige je določilo Politana, Boda in Brunazzija za glavnega in stranska sodnika zaostale tekme B lige Padova - Napoli, ki jo bodo igrali jutri z začetkom ob 15. uri. * * • MODENA, 3 — Prva tekma za pokal Rappan Slovan - Modena bo 17. t. m. v Bratislavi, povratna pa v prvih dneh aprila v Modeni. TENIS Vzrok: slab dan kapetanke V nedeljskem srečanju med Fontano iz Bologne in tržaško Ginna-stico je še enkrat prišel do izraza doprinos tržaške kapetanke Tara-bocchiove svoji ekipi. Proti sicer močnim nasprotnicam so se gostujoče igralke taktično dobro kretale, a ves njihov napor je bil za- man zaradi slabega dneva kapetanke, ki ni imela srečne roke v svojih metih. Domačinke so sicer dobro pazile na najbolj nevarno tržaško strelko in ji niso nikoli dovolile, da bi se razigrala pod njihovim košem. S tem, da so onemogočile igro Tarabocchiove, so domačinke praktično obglavile vsako akcijo Tržačank in tako ni bil končni rezultat nikoli v dvomu. Omsa Je zabeležila edini uspeh gostujočih ekip. Po točke je šla v Neapelj, kjer je bil vsak odpor domačih atletinj zaman. Neapeljska Libertas je res dala vse iz sebe, vendar so igralke iz Faenze znatno bolj izkušene ter so znale spretno izkoristiti vsak spodrsljaj mlajših nasprotnic. Precej izenačena, in to proti vsakemu pričakovanju, je bila tekma med Stando in Portori-com. Milančanke so bile velik favorit, vendar na igrišču ni bilo videti tako velike razlike in atletinje iz Vicenze so se vdale šele po vztrajnem odporu in hudi borbi. Fiat je z razmeroma nizkim rezultatom odpravila Pejo, vendar je treba upoštevati, da vodeča ekipa nerada tvega in brani predvsem svoje prvo mesto. Firte je letos izgubila vsako upanje do končne zmage in zato skuša doseči vsaj nekaj prestižnih rezultatov. Njena nedeljska žrtev je bila turinska petorka Autonomi, ki je morala z igrišča pod težo 60 točk razlike. Igralke iz Pavie so poslale v nasprotni koš kar 98 žog in tako za en sam zadetek zgrešile troštevilčni rezultat. IZIDI: Fontana - G. Triestina 47:37 Fiat - Pejo 42:28 Standa - Portorico 63:56 Omsa . Napoli 61:53 Firte - Autonomi 98:38 I. P. * * * NEW YORK, 3. — Ameriška revija «Ring Magazine« je izbrala novega svetovnega prvaka Cassiusa Claya za boksarja meseca. Na sve tovnih lestvicah je Sonny Liston na prvem mestu težke kategorije takoj za Clayem. To pomeni, da je Liston izzivač št. 1 za svetovno krono. PLAVANJE BUENOS AIRES, 3. — V otvoritvenem večeru plavalnega prvenstva Argentine je Carlos Van der Maath zrušil s časom 2'23 ”3 južnoameriški rekord na 200 m hrbtno, medtem ko Je Graciela del Rio izenačila s časom 5’18”1 uradni celinski rekord na 400 m prosto. HITROSTNO DRSANJE MOSKVA, 3. — Lidija Skobliko-va, ki je na innsbruškl zimski o-limpiadi osvojila v hitrostnem drsanju kar štiri zlate kolajne, je doživela na sovjetskem prvenstvu popoln poraz. Skoblikova se je v končni lestvici uvrstila na drugo mesto za Ingo Voroninovo. NEW YORK, 3. — «New York Times« javlja, da je avstralski teniški igralec Roy Emerson odbil ponudbo 50.000 dolarjev (približno 31 milijonov lir) za prestop med profesionalce. List omenja Emersono-ve izjave, da bo nadalje nastopal med amaterji in to kljub ukrepu avstralske zveze, ki ga je izključila iz reprezentance za Davisov pokal, Emerson je izjavil, da ni sprejel ponudbe, ker mu je družba, pri kateri je zaposlen, obnovila pogodbo za tri leta in mu tudi povišala plačo. Izjavil je, da je srečen, ker bo ostal amater ter da upa, da bodo ukrep o izključitvi iz ekipe za Davisov pokal preklicali. * * * MELBOURNE, 3. — Predsednik avstralske teniške zveze Norman Strange je izjavil, da se bo Avstralija uvrstila v finale turnirja tudi brez Roya Emersona in Kena Flech-terja, ki so ju izključili, ker sta po 28. februarju nastopala na turnirjih na Floridi. Ta dva ne bosta prišla do 1. aprila 1965. leta v poštev za sestavo reprezentance za Davisov pokal, v kateri bodo Fred Stol-le, Bob Hewitt, Martin Mulligan, John Newcombe in Tony Roche. JOŽA HOR V A Tl __ Kaj vem, kje. Pokopališče pač kot pokopališče: s travo porasle zapuščene gomile, stari prepereli križi, od dežja izprani papirnati venci in rože... Pokopališče pač kot pokopališče. Sama sva bila — kamiona nikjer več. Ti si stal nad sveže izkopano jamo, roko si imel na ročaju lopate pa si mi rekel: — Pojdi noter! Jaz pa stojim zraven tebe popolnoma nag, kakor me je mati rodiila, in te prosim, naj me ne goniš v grob. — Pojdi noter! mi ukazuješ strogo in z lopato kažeš jamo. Neizprosen si bil. Strašen! Stopil sem v jamo in ti si me začel pokopavati. Grozno! Zbudil sem se v smrtni muki in ves preznojen. Takoj sem šel k vodniku in'komandirju in Jima rekel, da bom danes padel. Zdaj sem prišel, da to povem še tebi. Vem, da bom padel, pa ni samo to, vem tudi, kako bom padel. Ravno predme bo padla bomba, padla mi bo ravno pred nos, izkopala bo globoko jamo in takoj me bo vanjo pogrebla, da se uresničijo tiste preklete nocojšnje sanje. Dolgo je Kapara molčal in mislil. Ni vedel zatrdno, ali se Martin laže, ali govori resnico o svojih sanjah. Martinu je podobno eno in drugo. Kolikokrat je Kapari zaigral kakšno pasjo, pa je zato Kapara v dvomu in je oprezen. Ce pa so sanje resnične? Da ni boga, ve vsa brigada, ali pa sanje kaj pomenijo, ali se skriva v njih vsaj košček resnice, kdo ve? Tako Kapara razmišlja pa vpraša previdno: — In zdaj si prišel sem, da padeš zraven mene? Ali bi rad, da padeva oba? — Da, ravno to bi rad. Ce mi je že sojeno, da padem, zakaj bi padel sam? Ali ni bolje, da padeva skupaj? Skupaj sva se borila, skupaj bova padla, skupaj bova letela v nebo in spotoma se bova zmenila, kdo je kriv najine smrti — ti ali jaz. — Kako naj bom kriv jaz? se repenči Kapara. — Kaj imam jaz pri tvojih sanjah in pri vsem tem? Pojdi k vragu, da veš! Martin je samo z rameni skomignil in rekel, kakor češ da vse nič ne zaleže: — Kaj morem za to... tvoj nos! S sovražnega položaja so švignile tri bele in tri rdeče rakete, prečrtajo nebo in padejo v smeri partizanov, nad njimi je bil komaj opazen dim. Kapara je vznemirjen vzdignil glavo ne dosti iznad zaklona, ravno toliko, da bi videl strelsko verigo. V globoki poti, ki se je vila med zidanicami in vinogradi so ležali borci njegove desetnije: Kapsula, Vodenjak, Tamburica, Djak, Stevica, Kočijaš, Repica... — Držite se, fantje, zdaj se začenja! — jim zakriči Kapara in nato tudi sam stisne puško in se tesno prižme k zaklonu. Kaj bi se zdaj moralo ((začeti«, Kapara sam ni vedel. A vendar tiste rakete niso poletele za prazen nič, gotovo so pomenile neko skrivno naročilo. Kakšno naročilo? Komu? Se nekaj časa je trajala tišina, tedaj pa se v daljavi zasliši čmrlje brenčanje... Letala! Tako so torej ustaši z raketami kazali svojim pilotom smer do partizanskih položajev! Kapara zaokroži z očmi, boža s pogledom vinograde, cerkvice, zidanice, kakor da bi hotel posrkati in kar moč dolgo zadržati v sebi sliko tega kraja, zdaj ko bo moral zariniti glavo globlje v zemljo in zapreti oči. Brnenje Je prihajalo vse bliže in že se je začelo bombardiranje. Bobnenje! Po grmenju eksplozij, ki se je bolj in bolj bližalo, so vedeli, da bodo tudi oni vsak čas na vrsti. Kapara potegne glavo med rar mena, napne mišice, se stisne kot miš. Slem! Eh, da bi imel vsaj šleml Vsak pisker na glavi bi mu zdaj dobro prišel, da bi ga obvaroval drobcev kamenja in železa. Ce ostane živ, si bo kje našel šlem, snel ga bo z glave prvemu ustašu in si bo pokril glavo... Visoko nad njimi so krožila letala. Opazovala so, kako odletijo bombe, kako se počasi obračajo in padajo, se naravnavajo, vse zanesljiveje letijo proti cilju, vse besneje žvižgajo. — Po naju bo — pravi Kapara — in ti, pasji sin, si imel prav. Po naju bo, po obeh skupaj. Prva bomba trešči kakšnih petdeset metrov od njiju, eksplodira in toča kamenja pa trdih grud zagorske ilovice jima zasuje hrbta. Se enkrat Kapara zavzdihne tisto o šlemu — in ta trenutek pomisli, da ga je konec. Opazi bombo, kako pada ravno nanju! Natanko, nezmotljivo, grozno! Bomba je prihajala bliže m bliže, besno žvižgala in parala zrak. Oba sta zarinila glavo in z nosom sta zaorala v trdo kmečko zemljo. Pšššššš...! Tu je, zdajle! Kot debela jeklena svinja, udari ta bomba pred njiju, pade — in se pritaji. Kot brez uma buljita z očmi drug v drugega. Tempirana? Naj bežita, naj ostaneta, naj umreta od strahu, kaj naj ukreneta? Vedela sta, da bo eksplozija vse stresla in kot na sodni dan bo odprla zemlji drobovje in zmetala na površje okostnjake, a ko se vse poleže, bodo nekje v tistem blatu izginili bedni ostanki ostankov dveh slavnih partizanskih borcev, desetarja Ilije Kapare in mitraljezca Martina Verige. Toda nič se ni zgodilo. Nič! Prav nič!!! Ropot motorjev se je izgubljal v daljavi in z njim eksplozije bomb, ki so padale zdaj po oddaljenih položajih divizije, nekje van: po brigadi «Brača Radič«, ki se je širila daleč na desnem krmi Martin počasi vzdigne glavo in obrne h Kapari prepaden obraz: — Kapara, pri moji duši, sva živa ali mrtva? Odgovoril je bled, bolj bled kot papirnati venec na pokopališču: — živa sva... a če se v tem trenutku ne oddaljiš, bo Joj. Ustrelim te kot psa, slišiš?! Mitraljezec še odgovoril ni. Izza hribčka se je spet neopazno prikradlo In pokazalo sovražno letalo, eden tistih bomoni-kov, id so malo prej sejali smrt. Sedaj Je letelo nizko, borcem prav nad glavami, in kazalo partizanom svoj rumenozele- ni trebuh, se zibalo zdaj sem, zdaj tja in metalo — letake! Na tisoče belih, ponorelih listkov je veselo frfotalo nad Zagorjem, se zibalo, prehitevalo drug drugega, počenjalo neumnosti v zraku, kakor da se dogovarjajo, kam bo kateri padel, kateri bo razveselil tega ali onega. Eden se je počasi, čisto prikrito spustil v vinograd med trte pred zaklon, na doseg naših dveh herojev. Ne Kapara ne Martin nista segla po njem. Neprenehoma sta mislila samo na tisto bombo, ki Je udarila na tla tu pred njima — in kaj zdaj? Naj se ne ganeta, samo ganeta naj se nel — Ce se pa le razpoči? Je vprašal Martin. — Poberi se, dokler si živi Poberi se, primoj... ustrelil te bom! Poberi se! Surovi, od sonca ožgani obraz mu je vzdrhtel in poslnel. Martin ga je vznemirjeno pogledal in ni verjel svojim očem. Ne, svojega desetarja še ni videl tako ob pamet. Da bi ga po miril, mu pravi mimo: — Kapara, sva tovariša? Kaj ne poznaš šale? Odvrnil je kot strel z mitraljezom: — Ko gre za življenje, ne! — Ponorel je, čisto ponorel! — pomisli Martin, se vzdigne in se za zaklonom odplazi na prejšnje mesto, kjer ga Je že dolgo in zaskrbljeno čakal njegov pomočnik Kočijaš. Kapari sika iz oči, ko ga pospremi s pogledom, tako ga prevevata Jeza in nemir. — Lopov, sraka šoferska! Si videl mrhovinarja! Se malo, pa bi bil privabil smrt name! Kar naj... odslej bom malo bolj pazil na te sanje. To pdč niso tako nedolžne reči. Tudi njim ne verjamem več. Nikomur! Danes mora človek biti samemu sebi komandant in komisar. Ce prepustiš skrb drugim — zbogom glava! Seveda, ko da imam tri! Lopov! Pa mu lepo verjemi, če je sanjal o tistem, ali pa si je vse le izmislil, da me še enkrat potegne. Kot da je to kakšna šala, če komu nakoplješ na hrbet aviacijo in bombo, sto kil težko! (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCH1 6 II TELEFON »3-808 in 94-63« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PeUloo I • II. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 ilr - Vnaprej: četrtletna 21250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1820 din, polletno 060 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1.,’ telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 88 - OGI.ASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega atolpca: trgovski 150, rinančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Itailjs pri »Socletk Pubblicltk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst