294. številka. Ljubljana, soboto 21. decembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. 4»haja vsak dan, m vsema* , oi>,. * dasm pajsaioia, ter velja po polti prmeman sa avstro-ogerske dete le ta culo leto 16 gld., ta pol lota H gL, »» četrt leta 4 gld. — Za L)afelj*j*a i*ea pcfrljaAp na dem ra oelo leto 13 gld., .o peiit-vrste 6 kr., Ćo se >i .'.'o U&tv n /r,, >io se dvakrat in 4 kr. če ne tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so tsvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. -- UrvdflUtva je v Ljnbljani v Franc Kol:nanovej hili f\ 3 „gledališta stolba". JOp-r a vn i S t vo, na katero naj se blagovolijo podirati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tisaami" v Kolmanovoj hili. tako malo briga za ustavo, nove pomoti da jati za nekonstitucijonalno ravnanje. Vlada ju brez dovoljenja parlamenta v Bosno marširala, 25 milijonov izdala, prosto absolutno vladala. Vladi, ki kaj tacega stori, ne veiujem nič već. Ona je obetala z novimi davki deficit odpraviti, da država ne bode beračila od ban • kirja do bankirja. Namesto tega nam je vlada nova bremena naložila. Zato naj pa ona odgovornost ima. Vlada naj, kar je brez nas „slavno" začela, brez nas tudi „slavno" konta. Poslanec Schonerer: „Jaz bodem glasoval proti denašnjej predlogi. Meni se ne more očitati, da sem kedaj delal le platonično opozicijo vladi, kakor jo dela zdaj več druzih udov te zbornice. Jaz sem večkrat zoper do voljenje budgeta glasoval, in sem svoje glasovanje dovolj utemeljil, ker nas je ta vlada od stopinje do stopinje doli v finančni propad vodila. Treba mi je le nekatere točke njene delavnosti zaznamovati: prestolni govor, oger-ska nagodba, državne posojilnice, železniška Btniranja, podaljšanje brambovske postave, Bosna. Vladni možje so kakor nesolidni trgovci svojo trgovino vodili, in čeravno je krida nastopila, vendar vodijo posle še dalje. Zml> ram bolj In bolj sc sliši v nemških kronovliiali Avstrije klic: Ho bi lc uže z Nemčijo združeni bili. (Ohol) Vedno glasneje, rečem jaz, čujejo se v nemških provincijali klici: Ko bi le uže pripadali k nem-škemu rajhu. (Ponavljani oho! klici.) Jaz ponavljam, da se ta klic sliši, da bi bili vsaj jedenkrat od Bosne in kar ob njej visi, osvobojeni. Moje stališče je tedaj to, da, dokler ta vlada obstoji, naj bi prebivalstvo uobednega davka ne plačalo, in ako bi se davek dovolil, potem — jaz govorim to skozi okno ven — potem naj bi prebivalstvo ta davek samo po eksekucijah plačalo. Reče se navadno: mnogokaj je gnjilega v dršavi Danske i, a v Avstriji je vse gnjilo. Pač je res, daje parlament nekoliko sokriv te situvacije, in jaz Želim, naj vlada čem prej ta zbor razpusti in nove volitve razpiše. Naš voMni red je pa tako krivičen, da bodem v prihodnje samo tisto vlado podpiral, ki bode volilno reformo na širšej podlogi izvršila." Beda ali reva Slovenstva, in njegova boljša bodočnost. li. S —c. Beda ali reva Slovenstva? — t Čem je ta, tako je oni dan prijatelj, ljub-janski „Tagblatt" tako naivno vprašal me, in se zarotil, da bi „die Bcbiirfste lanze" vzel, ter to revo odganjal, samo če bi je bilo! — Smo uže to revo dot>ti slikali, in bili radi tega dostikrat konfisc raui. Jo bom malo v sistem spravil, se ve da, kolikor po svojem pesimističnem prepričanji sodim, da smem. Preteklost nam kaže Slovence pod oblastjo Nemcev, in vso tužno zgodo vit o Nemcev do novejše dobe okusili smo tudi mi, samo, da nam je kot nameček fevdalnega sistema tudi gospodarstvo tujega ljudstva se nam dalo. In ti Nemci preteklosti nijso lepo z nami ravnali, „ein grosBeres ungHick kann es nicht geben, als zu einer vvendisehen familie zu gel oren," pravi kronist škofije Havelberg, v 1. 930—1000 in o njih glede Slovanov in po-Bebno Slovencev velja Carevjev izrek : Bt;ranifno ljudstvo je mnogoglavna pošast, proti katerej je posamezni tiran angelj". Tuji kolonisti so se mej nas pošiljali, in ti so bili gospodarji v Iz državnega zbora. Zoper vlado se je v zadnjej seji državnega zbora v tacem jeziku govor do, kakor pač nij bilo še slišati. Iu ti kritikarji in opo-nenti nijso bili morda naši slovanski možje, temuč u s tavo ver ni Nemci sami so vstali in govorili zoper ministerstvo. Na duevneui redu je bila predloga, da naj se vladi dovoli, da sme 'davek pobirati do konca marca meseca leta 1879. . Poslanec Fux je rekel: Najbolje bi bilo odložiti posvetovanje o tem tako dolgo, da bode kaka definitivna vlada zbornici nasproti •tala. S provizorično vlado bo prav za prav ne more nič razpravljati. Govornik nasvetuje, naj se budgetna pravica ministerstvu le za jeden mesec podaljša. Saj se je tudi leta 1871. (ob Hohenwartovem času) trikrat tako storilo. Ne sme se demisijo ni ranej vladi, ki je ves vpljiv na zgoraj in spodaj izgubila, Bred •tev dovoljevati, s katerimi bi mogla dalje vladati. To ae ve, v Avstriji se drže prav po aebnih ustavnih pojmov, zato se vprašanje do voljevanja davkov kot državno vprašanje srna tra, in be provizoričnej vladi več dovoli, kakor potrebuje. Vladi, ki je pokazala, da nema nič moči, ki nas je v gospodarstvenom oziru škodovala, ki uže davno nema nobedne dotike b stranko, ne more se dovoliti davkov. Če je Oger&ka imela srečo, dobiti zopet ministerstvu Tisza, zakaj ne bi mi srete imeli, zopet mi-sterstvo Adolf Auersperg dobiti. Pač je res, da bi moglo š; slabše miuibterstvo priti, a je treba previdnosti pri dovoljenji davkov. Poslanec Kronawetter nasvetuje, naj se tej demiBijoniranej vladi niti krajcarja ne dovoli. Nij treba temu ministerstvu, ki se Listek« Prvotni uzroki angleškc-afganske vojske. (Daljo.) Na kana nijso te opomene napravile nikakega vtisa. Njegovi svetovalci, trije do smrtni neprijatelji Angležev, ostali so na krmilu, in kan nij htel slišati nobednega b\čta Angležev, temveč je pričel celo črtiti majorja Harribona, angleškega političnega agenta na njegovem dvoru. Britanska vlada pa pokliče svojega agenta domov, ter kanu outegue 50.000 lupij, kateie je ta kot letno subsidijo prejemal. Kanov vezir prosil je svojega odpu-ščenja, ter je z britskim agentom odpotoval. Na ta način prepustili so kana njegove j OBodi. Vlada indijska pa je upala, da bodo kana jeli njegovi neposlužui serdari proganjati; vsled tega da bode kan kmalu se moral z Angleži sprijazniti, in njih vlado poklicati na pomoč. Zgodilo se je vse, kar so Angleži pričakovali. Brezvlada širila bo je v kanatu. A na kar se nij mislilo je bilo to, da so vsled teh nemirov največ trpela mejna naseljenstva an gkska. Meseca februarja 1874. leta prodrl je jeden oddel okolo 200 dragoncev sč- strašno grozovitostjo v centralni Siud (skoro do Ka-kare), preganjajoč ubegle sužnje. Bi agi ravnajo neusmiljeno strogo s svojimi bužuji. Piidrevili so tako nepričakovano in divje, da straža na meji (angleška) nij imela časa posadke opozoriti in vsiljeucev rro-gnati. Bragi so pa dohiteli svoje sužnje, prijeli jih, in se potem vrnili. Angleška vlada je zdaj zahtevala v Kdatu, da se morajo roparji ali njej uročiti ali pa kaznovati. Akoptam se je to zahtevanje večkrat ponavljalo, došel je iz Keiata vedno le nejasen odgovor. Tedanji angleški posredovalec sodil je, da tako vede- nje prouzroča popolna nemoč kanova. V svojem motiviranem poročilu je poročal: „Kan istinito ne more roparjev kaznovati. Po vsej deželi vlada anarhija. Uže zdaj se ne more ni v Kelatu ni v katerem druzem kraji Beluži-stana govoriti o vladi. Životna straža kanova uže dlje časa nij dobila plače, zato hoče svojega gospodarja umoriti. Vsa dežela hoče se bojevati ali za kana ali proti njemu, a nobeden nema sredstev, tudi knez ne, za to se ne more nič odločilnega započeti. Kauovi gospodarji so slabi svetovalci. Oa neče in je nezmožen vpeljati red in pokorščino mej upornimi rodovi. V Kelatu, ob zapadnej meji iz-In..'i nje Indije pri Belužistanu bojuje se krvavi boj. Iz porofil angleških emisurjev se vidi, da vse krivde zvračajo na kana Kelatskega. Deželo je on tako tlačil, da bo je zjedinila, pozabivša vse mejsobojue prepire, in se je na upor dvignila. Vodjem sta bila upornikom Nasredin in Tadše Mohamed. Ko oe je pa kan preveril, da nij kos vstašem, pomagal si naSej zemlji. Vsak ve, kaj je pomenil v prejšnjih časih grad in njegovo prebivalstvo. Id to nij bilo naše krvi, in kakor nemški grof v teh časih nij dobro ravnal s svojim rojakom, koliko menj s Slovanom! — Na severu in jugu bo Slovane Nemci nemčili in si na pr. na severu v Prusih po tem nemčenju najčvrstejši ljud skoraj napravili; na jugu so jih tudi nemčili, sli ker gorati kraji teh dežel nijso] tega tako dopuščali, nijso jih mogli celo spraviti pod zemljo. Vladanje teh Nemcev gledć ostalih Slovencev pa nij bilo blagotvorno, ker če varnem, da včasih nadvlada tujega naroda nad majhenim družim, slednje brzo črez kulturne stopinje, na katerih bi dolgo morebiti ostajalo, dalje v kulturi vodi, tak ne najdem tega v našej zgodovini. Nas Slovence je čas, ko je nemška omika svoje največje može spravljala na dan, našel glede omike tam, kjer smo bili pred sto leti. Nemci so se omikali, ali nas bo puščali v neomiki. — Če to iz kozmo-političnega stališta jemljem, moram reči, da naše gore dozdaj nijso dobro vpljivale na razvoj Človeštva v naših krajih. Če bi nas Slovence Nemci tako, kakor Slovane v severnih nemških krajih ponemčili, bili bi kakor severni Slovani na nemških tleh, v novejšej dobi v v zmesi z Nemci morebiti jeden najboljših delov nemškega naroda postali, tako pa smo prišli v novi čas. Bili smo v preteklosti pre parat za ponemčenje. Vse se je na to vredilo. Odtrgali so nas od drugih bratov, razkosali mej saboj, in tako nas še obvarujejo v tistem Btanju. Ia to je naša največja reva. — Po-nemčenci hodili bi z drugimi Nemci glede omike v tistih rajdah, tako pa najde naše stoletje v naših krajih ubogo ljudstvo, ki se svoje narodnosti zaveda, ki zdaj še le prav evestno se v bran ponemčenju postavlja, katero pa tudi v luči naše dobe prejšnji gospodarji kot preparat ponemčenja obdržati hote; da, kar bo prej le posamezni v mislih imeli, imajo zdaj vsi zavedni Nemci v programu. Slovenci Brno v novejšej dobi ljudstvo, kateri se po vseh sredstvih moderne dobe potuj titi hote, ki se pa v očigled tega, da smo udje velike slovanske familije, potujčiti ne damo. To stanje nij srečno zvati, ker povsod najdemo samo le boj tujine in do mačije. Vzemimo šole. — Normalno in jedino le pametno od vseh pravih pedagogov izpoznano, najdemo povsod drugod materini jezik kot izključljivo sredstvo, po katerem se otrok ljudskej šoli misliti in za življenje potrebnega uči. Življenje terja zdaj toliko od človeka, da G—8 let šolanja v ljudskej šoli komaj za dostuje, da človeka v življenji ne opeharijo povsod, in več je treba človeku pridelati, naše stoletje je potrebe človeka pomnožilo. Nemški otrok na Nemškem se v ljudskej šoli le na podlagi materinščine vsega uči, in tudi to nij dosti, silijo ga tudi v meščanske šole. Naš slovensk otrok pride v šolo, in kar se od uajbolj nadarjenega otroka ne more pametno zahtevati, zahteva se od vseh naših otrok, oni se morajo naj poprej nemškega jezika učiti, in na podlagi tega še le vsega drugega : misliti za življenje potrebnega. Jaz sem imel priliko slišati otroke tako odgovarjati. Olgo-varjali so, ali kakor papagaji. Na pamet bo nauče, in potem s časom vse pozabijo. Vpra Saj te jih po par letih o čem tem: pozdbil sem — to je odgovor. Kakov Rousseau bi to pedagogiko zval: ubijanje človeških duševnih močij, pri nas se zove „kultiviranje". Pa ko bi vsaj b tolikim trudom v glavo ubiti nemški jezik ostal, tudi ta gre rakom žvižgat. Le par otožnih razvalin, ki iz domačega govora ven pogledavajo, še sve« doči, da je človek ta bil eksperiment neke „kultivacije" Slovenstva. Teorija ta misli: ko likor ostane je dobro ; nekaj doda življenje v sodnijah, nekaj srednji stan in vse javno živ ljenje ; — ljudstvo sicer v omiki stagnira, pa to je temeljni kamen, na katerem se počasi veS in več sezida. Reč gre. Okolo Maribora v ravnini bo je na ta temeljni kamen uže toliko nazidalo, da uže nemara kak trden Nemec uradnik lahko slov. priče zaBliši; seveda, če včasih mesto: „cesto popraviti", „cesto napraviti" vzame, je sitno, pa take malenkosti v življenju velike tovarnice ne štejejo. Nij tedaj treba, da bi učitelj znal dobro slovenski; v nečem trgu na prav dolenjem Štajerskem je na ljudskej šoli učiteljica v drugem razredu, ki nič slovenkega ne zna, trški otroci jo uč6 tega jezika; gre tudi brez znanja tega jezika! — V Mariboru in Celji se v ljudskej Šoli vse v nemškem jeziku uči, slov. jezik Še učni predmet nij za vse. Na slovenskem Kranjskem še si ne upajo tako, kakor v navedenih mestih „kultivirati", pa pridejo tudi črez Savo; v Radečah, v Krškem so si uže mostove za to kultiviranje napravili. — Pa Bredoje naše šole! — Karakteristično je o teh kratko izjava necega ravnatelja sred« nje šole na Slovenskem, ki je rekel, da mn nij ljubo, da slovenski kmet svoje otroke v srednjo šolo pošilja, ker ne znajo nemški in zaostajati morajo; ljubši so mu sinovi uradnikov in mestjanov. — Slovenskega petja pri maši njegovih iz-gojencev ta mož ne trpi'; pravi, da je šola ta nemška. Ah, Bolze mi silijo v oči! Ubogo naše ljudstvo! O l ust bi si rado odtrgalo, in svojemu, več kakor pet uradniških sinov nadarjenim sinu, pomagalo do boljšega kruha, — ne nese, — fantek ne zna nemščine, ne-pride dalje, pada, vržejo ga; — Škoda za denarje, za moko in maslo, hlapec bodi nvnuk bornega očaka" ! — Slovenščina ima par ubogih ur odmrjenih, katere vsak jemati sme, kakor se staršem ljubi, naučijo se je le ubogo, in še tega nij treba. Učiteljica v omenjenem trga uči, da celo v ljudskej šoli nij treba slovenskega jezika učitelju znati, — za srednje šole — za par ur se uže kak posebnež najde, ki je ta slov. jezik več kultiviral 1 — To je — stanje ljudstva 1 — Popolnoma zapopadem jezo ljubljanskega „Tagblatta" nad tem, Če kdo o bedi ali revi našej govori. Prijatelj ljudstva nagega mora človek tak, kakor ta list biti. potpm mu v vsem tem kultura slovenskega liudstva cveto. Brodim v tej našej revi okolo, in na to bode nemara kdo rekel, da je to kazni vredno. Stoj mož, boli me to brodenje; z vsemi njegovimi pogreškarai, v vsej njego vej revi ljubim to naše bIo vensko ljudstvo; ali resnico govorim. Politični razgled. Notranje doiele. V L i u b 1 j a n 5 20. decembra. Sprejem fcm. barona Fitfpavićf* v slav-nej Blovanskej Pragi dna 18. t. m. bil je ve-likansk. Pripeljal 89 je v Prago zvečer ob 7. uri, kjer so ga pričakovali: cesarjevič Rudolf, vsi generali, vsi prosti oficirji, deputacijo vseh garnizon v deželi, praški mestni zbor in corpore, in deputacije Hrvatov. Fdipovića je pozdravil naiprej cesarjevič, potem generali. Za tem nagovoril ga je župan praški, Skrara* lik, so sledečim češkim ogovorom: „Dovoli naj mi Vasa ekscelenca, da Vas v imenu zastopstva kraljevega glavnega mesta Prage radostno pozdravim in kličem: dobro došli! Druga mesta te monarhije ho bila tolikanj srečna, da so posamne dele naše hrabre armade pri n|i-I hovej vrnitvi z bojišča domoljubno toplo po- je z zvijačo. Z vstaši bo poprijatelji, povabi oba vodji v svojo stolico, a tukaj sta bila za-vratno umorjena." To se je vršilo jeBeni leta 1875. Brezvladje Be je potem še bolj razširilo. Nemiri in upori bo bo množili, in trgovina z Indijo se je popolnem ponehala. Zdaj je izhodnje indijska vlada poslala v Kelat svo jega posredovalca, kapitena Sandemana. Ta je dobil nalog: narediti mir in prisiliti, da se bodo tržne karavane branile. Meseca decembra leta 1875. odrinil je tja kapiten s 1000 možmi. Sklenil je najprej pogodbo z T stasi v soteski Bolan, a je potem zasedel Mustang na viso čini tokraj Bolanskega klanca. Na to pa pošlje kapitena Villiera b Bpremstvom malega oddelka konjice v Kelat. Villier bi moral pregovoriti kana, da bi prišel ta k posvetovanju s San-demanom in vstaškimi vodji. To poslaništvo nij bo posrečilo. Kana Kelatskega je zahteva-nje Sandemanovo močno ujezilo in dejal je: „Major je prišel v mojo deželo z izgovorom, da bi me sprijaznil z upornimi serdari; a predno je prišel k meni, kanu in vladarju dežele, povabil je k Bebi serdare, moje najsil nejše neprijatelje. Z njimi sklenil je on prijateljstvo, ne ozirajoč se na to, da so uporniki, ki uže mnogo let zoper svojega vladarja na vse mogoče načine rujejo". Nadalje se je pritožil kan, da Sandeman daje upornikom de narja, kakor tudi vso carino, katera se zahteva od kupcev, skozi sotesko Bolan potujo čih. Dejal je, da, naj bi odpotoval on iz mesta in se vdal volji upornih Berdarjev, bi on mnogo svoje časti kot kan izgubil. Ti sami morajo priti v njegovo stolić, ter ga na kole^ h prositi odpuščenja za njih brezštevilne zločme. S tem je odbil kan vsa dogovarjanja s Sandemanom. Ta je pa zdaj serdare ščuval, naj se nikar ne vdajo, namesto da jih je opo minjal, da je kan njih postavni vladar. Kon cem je pa dejal emir afganski: „Ako misli indijska vlada pošteno, naj njemu, emira v Kabulu, pošlje denarja in orožja, da potem bo tudi on napravil mir v svojej deželi." Angleška vlada je zdaj še jed enkrat od emira zahtevala, da se morajo pričeti dogovarjanja, in akopiam bo je zdaj emir vdal, ipak so bili ti dogovori brezvspešni, ker miru v deželi še nij bilo; nasprotno! Kanovi vojaki so mej tem obravnavanjem napadli nekatere nezadovoljne serdare in jih umorili. Sandemanu pa so ukrali njegov kovčeg z depešami. Ko se je to v prvei angleškej postaji naznanilo, poslali so takoj vojake za tatom. Ali depeš nijso našli, in baje da jih je dobil v roke ali serdar Kelatski, ali pa sam kan. Major Sandeman dogovarjal se je pa še dalje. Julija meseca leta 1876. potoval je s kanom v Kelat, ter ga je pregovoril, da je sklenil neko pogodbo z indijsko vlado, zade-vajočo večinom le klanec Bolan. Varstvo tega klanca izročilo se je serdaru Alladin Kurdu, in angleška vlada plačala bi mu mesečno 1000 rupij. Kan dobival bi pa danj, katero se ima plačati od vsakega velbljoda, ki gre črez ta klanec; isto tako obljubila se je do- zdravljala; mi pa uživamo srečo, da pozdravljamo hrabrega vodjo naše armade, onega vojskovodjo, ki je naše sinove in brate dovel k zmagi, ki je zastave naših vojsk z novimi la-vorikami ozališal. Mi pozdravljamo Vašo ek*ce-lenco kot zmagovalca, ter Vam izrekamo najtoplejšo zahvalo za vse 6no, kar ste Rtorili «a s k u p n o domovino. Njegovo veličanstvo naš preavitli cesar in kralj je v svojej ne-premakljivej pravičnosti uže te zasluge pri-. poznal, in z najvišjim vojskovodjo radu jejo se vsa srca te države, katera bijejo s pravim domoljubjem za nje slavo. To čutstvo hotelo je izraziti tudi zastopstvo Prage, in zapisalo je ime Vaše ekscelence v zlato knjigo tega mesta, imenovalo Vas Častnim meščanom". Burni slava-klici razlegali so se na to iz na tisoče zbranega občinstva pred kolodvorom. Baron Filipov ć odgovoril je županu mesta Prage, da ga je veselilo vrniti Re v staroslavno mesto, kojega prebivalstvo se je zmirom s p a-trijotičnim mišljenjem in požrtvovanjem odlikovalo. Ponosen je na to, da je časten mefčan meBta Prage, ker s tem imenovanjem se priznavajo njegove zasluge. Ponosen bodem zmirom, dejal je, na naslov častnega meščana mesta Prage. — Iz sedem udov sestav Jjena deputacija Hrvatov podala mu je zdaj srebrn lavorikov- venec na rudečej boržunastej blazini, in te deputacije vodja ogovoril jefzm. Filipoviča^ sledeče: „S!avni vojskovodja! Po nalogu Nj. vel. kralja prekoračila je Vaša ekscelenca meje naše velike monarhije, ter prenesla svit kulture v zapuščene provincije. Na cehi naše hrabre armade zmagali ste slavno vsa protivljenja, ki bo se najplemenitejšim nameram našega prevzvišenega vladarja stavila. Teh vspehov veselil se je največ hrvatski narod, ker zdaj more sosednji m sorodnikom podatibratsko roko. Hrvatska akademička mladež čuti v sebi poklic, da je zdaj najodkritosrčnejši prijatelj pre bivalstvu bosenskemu, a pozneje njegov vodja. Hrvatski študentje v Pragi ne morejo čutov mtreti, katere gojijo do slavnega vojskovodja." Baron Filipović odgovoril je tej deputaciji hrvatski, navduševaje jo, naj učeča se mladež vedno delava domoljubno v prospeh domovine in Avstrije, pri katerej naj bode Bo sna zmirom ostala. Mej sviranjem godbe in neprenehljivimi slava-klici odpeljal bo je potem baron Filipović v krasno ozališano in električno razsvitljeno poslopje generalnega povelj ništva, kjer je bil zopet navdušeno sprejet. Ob 9. uri na večer bila je voiaška baklada na čast slavnemu vojskovodji. Ljudstva se je vse trlo Iz vseh krajev dohajejo mu telegrami v pozdrav, mnogo jih je bilo iz Bosne v slavjanskem jeziku. Kljubu velikej gnječi občinstva, se ipak nij nič nerednega zgodilo, Ofjprsicf* zbornica je 19. t. m. s 175 plaši proti 125 sprejeta postavo o izdanji 40 milijonov rente; ravno tako je z veliko večino dovolila pobiranje vojaških novakov za prihodnje leto. Iz Sofije se piše v „Pol. Corr.", da je Ko/7 t rt/'« 8. dec. odnrla prvo šolo za od-gojo oficirjev ali vojno šolo. Dondukov-Kor rakov je v svojem ogovoru naglašal, kako važnost ima voino izobražen je bolgarske in teligence za prihoda j ost. Kutnuni hote v Dobmči novo loko nnr-diti in nicer bode iz trga Sirkioi nastalo me^to. ki bode po knezu Karlu ime nosilo in Re z Brailo z železnico zvezalo. /tHffteS9ei minister8ki predsednik Bea-con=ndd je rekel 19. dec nekej deputaciji, da so signatarne vlasti trdne volje, videti berlinski dogovor izvršen. Iz Itittin poročajo novine, da je novo nvnisterstvo tako sestavi i eno: Depretis predsednik, notranje in začasno tudi vnanie Utvari; Maglinni, fiia^c«; Mezznnntte. javna đ*li; Coppino. uk \ Mniorano, polj delstvo; M*ze D.daroche, vojna; Ferraciu, pomorstvo, in Taiani, pravosodstvo. Holandski minister Kappevne je Afcitf-CfM pokadil, kakor jim gro. Oni teden je nek reakcijonarski poMnnec terjal, naj se še na Holandskem taka šopi jalistovska postava naredi, kakor jo imaio Nemci. Na to je odgovoril Kappevne: „Taka reakcijonarska postava se ne Rtrinja h tradicijami naše dežele, v katerej ie bila politična svoboda in rvo boda vesti vedno zvezana z vsemi institucijami in z narodnim življenjem. Sociializem je ali znanostim teoriia ali pa izraz nezadovoljstva v ljudstvu; v obeh slučajih ima pravico, da se v novinarstvu javno o niem govori. Neomejena tiskovna svoboda je najboljše sredstvo, sncijali/em neškodljiv narediti.* — Take zaslužene lekcije si moraio ošabni Nemci rlaiati pustiti od malih Rnsednih narodov! Iz pSonice, vrli bratje! ljul'ko populimo, Zdravo wiip v braide rojstne njive zaplodimo. Da se krepi ona od zarod« do zaroda, Da na i ml i diči a t od vzhoda do zahod«. K. ločena svota vsakemu v soteski bivajočih rodov. Danj sprejemati moral bi od angleške vlade imenovani uradnik, kateri bi jo zopet ob določenem času izplačeval. Angleška vlada pa nij določila, koliko da bo dobil kateri rod, ker se je bala, da ne bi bo vneli vsled tega prepiri, in potem bi zopet izgubila iz svoje oblasti klanec Bolan. Splošno se je pa malo zaupalo v dejanjsko moč te pogodbe. Kan jo je iz tega podpisal, ker se je bal 1000 brit-ekih navzočnih vojakov, katere je major San denian imel soboj v svoje varstvo. Mula Mo hanied, jeden najvpljivuejših serdarov pokazal je, da bode pri prvej ugodnej priliki ponovil boj s stražami v Bolanskej soteski. Muri, jeden iz rodov, bivajočih v soteski, so zopet, izjemom pet mož, nadvlado Kana v Kelatu pripoznali. Isto tako nijso hili uavzočni, ko se je sklenila pogodba v Mustangu. »Na kratko," dejal je nek dopisnik časopisa Bombavju, „morali bi biti jako sangvinični, ako bi hoteli verovati, da bode poslanstvo majorja Sandemana doseglo mir.u (Konec prihodnjič.) Dopisu. Tz TvToalrjA 18. decem. [Izv. dop.] V zadnjem listu „Slov. Naroda" poudarjal sem potrebo temeljitega izobrazovanja narodnih učiteljev v domačem, slovenskem je sik O, ki je jedino sredstvo vspešnemu poduku in dobrej odgoji slovenske naše mladine, na rodnemu napredku in blagostanju. Pojasnil sem, da smo slovenski učitelji v tem oziru v splošnej zadregi, ker nam potrebnih pedago gičnih in učnih knj'g v našem jeziku manjka. In ker se v tej velikej potrebi od nikoder zdatne pomoči nalejati nemamo, si moramo toraj sami prizadevati, da si pomagamo, kolikor nam je mogoče. Kakor pa pri vsakej stvari, je posebno tudi tu treba združenih močij, skupnega delovanja. Izrazil sem torej svojo željo in nasvet, ustanoviti pedagogićno književno dru-Štvoza izdavanjeučiteljskemu stanu in narodnej šoli potrebnih knjig in podučnih spisov za našo mladino. Tako društvo imajo tudi v Zagrebu, namreč „hrvat, pedagog, književni sbor," ki z izdavanjem koristnih knjig in podučnih spisov za prospeh in povzdigo narodnega šolstva vspešno deluje. Zato moramo tudi mi Hkrbeti, da za našimi bratskimi sosedi zaostaja'i ne bomo. Odlagati ue smemo; čas hitro mine ! Ustanovimo si i mi jednako društvo in začnimo takoj složno in krepko delovati v prospeh iu čast velevažnemu našemu poklicu, za povzdigo narodnega šol ntva in poduk nežne naše mladine. Zatorej z našim slavnim pašnikom vam dragi rodoljubi še jedenkrat kličem: Hoj, rojiki: opastijmO uma svitlo meče, Plera> ti i kri po krepkih naših žilah teče. Bog nun dal jo dobro srce, ura in pamot zdravo; Povzdignimo krepko glase domovini v slavo 1 Domače stvari. — (Ljubljanska prostovoljna požarna straža) imela bode na Štef&nji dan božično veselico v hotelu pri Tavčarji. Pri-Četek ob 6. uri na večer. Vstopnina za ne-ude je 20 novč. Delila se bodo božična darila otrokom. — (Š o 1 s k i p r a z n i k) bode oddej, vsled sklepa dež. šolskega sveta kranjskega tudi 2. november, ali vernih duš din. — (Nesreča brez kakega slabega nasledka.) Piše se nam od tu: Možu, ki sneg vozi v Ljubljanico, je včeraj po stopnji-cah blizu Ilofmannove nožarnice na poljanskem nasipu voz zdrčal doli v vodo in za soboj konja potegnil. Po sredi mrzle Ljubljanice je plaval ubogi koni z vozom, dokler ga pri drugih stopnjicah nijso iz Ljubljanice z drogom srečno iavlekli. — (Iz Tlakeka) se nam piše: Vtorek večer, ko i" strahovito snežilo, sta se prepeljala L°nČek »z J-i kovice in njegov hlapec s so* sesk'nim *o om črez vodo iz Planine proti domu. Vozarila sta uže mnogo časa po vodi sem ter tja, a do zaželenega cilja le nijsta mogla dospeti, kajti reveža sta se v temi popolnem izgubila, tako, da nijsta vedela, gresta li naprej ali nazaj. Vozarila Rta se tako, do kolena v vodi stojd, celo mrzlo noč sem ter tja, ter sta nazadnje obtičala v ledu nad ce-ato, katera pelje iz Planine v Lazo. Klicala sta, seveda na pomoč, a pomagati jima nij do jutra nihče mogel, ker je voda ob kraji z debelim ledom pokrita. Gospodar se primerno še dobro počuti, a hlapec bodo baje vsled hudega prehlada teško popolnoma okreval. — (Zvest pes) Iz Marenberga na slov. Štajerji se piše v graški list, da ie kupil tam nek gospod psa od svojega prijatelja pri sv. Miboru na Kcro -kem. Od tam do prve postaje so psa peljali, a potem so ga zaprli v zaprt kovčeg, 7, luknjnmi za zrak, in po železnici poslali novemu gospodarju. Pes te laj ni| mogel imeti nobednega vida niti sledu, ker železnica je na on?m kriji Drave. Dotični gomod se je zdaj psu začel jako dobrikiti, da bi se ga ta privadil. Črez nekoliko dnij pa je moral iti v Ivnico, ter je vzel svojega psa soboj. Početkom ga je peljal na vrvici privezanega, a potem ga je izpustil, hoteč se preveriti, jeli se ga pes uže dovolj privadil. Pes je kmalu izginol, in nij ga bilo nazaj. Črez tri dni dobi dotični gospod pismo od svojega prijatelja onkraj Drave, v katerem mu on naznanja, da je pes pričel v strašnem stanji k njemu. Pes je v 40 urah prehodil 22 milj. Kako je pot našel, to je čudež instinkta. — (V Kopru) bo ustanovili tamošnji Slovenci in Hrvatje čitalnico. Dopisnik iz Kopra „N. S." kliče zatorej „U naše kolo svi Hrvati i Slovenci u Kopru, koji još niste: stupiv najboljo ćete odstraniti prigovor koj i sami činite, da nas je premalo. TJ naše družtvo bez obzira na nikoga; ta koj nam može zapriečiti da se kažemo onim što jesmo. U naše kolo sviestniji Slovenci iz okolice, osobito svećenici! imat čete bar kamo medju svoje, kad u Kopar dodjete. U naše kolo svi prijatelji našega naroda, koji možete." — (Iz Trata) poroča „Naša Sloga": „Dogovaralo se je ove danes nami o tom, bili „Naša Sloga" prestala izlaziti, buduć „Kili nostu pučki list za tršćansku okolicu, mora prestati svakako, pak da se oba sliju u novi polički list, organ družtva „Jedinosti", koj bi izlazio barem svakoga tjedua, a p;san bi bio u obih dijalektih i po potrebi donašao bi članke talijanske. Premda se o novom listu nije po svenu dokončalo, ipak nam je javiti, da je sva pr.Lka, te bude izluzio, bilo u ovom ili onom obliku. Ali i „Naša Sloga" svakako će još izlaziti, dok bude ikoiiko prilike, jer je dobro ukoreujena u puku, jer ima napose zadatak buditi Hrvate u Istri, i jer bi se težko novi list namjestio svagdje, gdje su sada na „Slogu" predplaćeni. Istini za ljubav nam je tmomenuti, da je i odbor Jt.diiiu.-ti priznao, te bi škoda prestati štamput ovaj naš list." — (Iz Liv u a) v Bosni, kjer je zdaj kranjski pi lk, piše se dalmatinskemu „Narod nentu libtu' to-le: „ O vaj poštar s k i ured izdava u mag j ar ako m jeziku svoje primnice i druge tiskanice, tako da ih ni krst m nekrst nerazumi, a kamoli naši trgovci, koji ogromne svote novaca u s vic t turaju." — (Strašna konjska kugu.) Hrvat Bke novine, in tudi jeden slovenskih listov, poročajo v dopisih iz slavonskega Bi oda, da je tam doli razsajati začela najhujša kužua konjsaa bolezen, in sicer da postajejo poaebuo vojaški konji „smrkovi". Pretekli mesec, 29. novembra prikazala se je bolezen najprvo v Brodu in še tisti dan zapovedtdo je generalno poveijuištvo 52 lepih konj ustreliti, katere je živinski zdravnik za bolne izpozual. O i tega dne pak se je ta bolezen tako naglo razširila, da so dosedaj povprek vsak dan več kot 100 konj postrerili. V jednej samej vusi prav blizu Broda, kjer je samo pol eskadroua razstavijo nega, ustrelili so 50 konj vtčidcl bolnih, a tudi vse one zdrave, ki so bili v istih hlevih. Ker je to silna, nalezljiva bolezen, zato tudi vso opravo ustreljenega konja požgati dade, ravno tako mora vojak, kateri konja opravlja, svojo obleko požgati. Škoda je neizmerna in bode še zmirom večja, ker bolezen nikakor ne pojenjuje, temuč se še vedno širi. Ako omenjena bolezen skoro ne neha, v resnici nikdo pri generalnem poveljništvu ne bode ve del, koliko konj imajo. — (Tiskovna pomota.) Včerajšnji prvi dopis je „iz lcžke doline", a ne iz „loake." Vabilo na naročbo Hajdrihovih „Jadranskih glasov". „Das acehte bleibt der naclnvelt unverloren 1" Gbthe. Itodoljubi! Nij ga več, ratarja, koji je plužil dušni lemež in z njim rezal trdo, nerodovitno, skoraj zapuščeno ledino, in iz nje vstvaril krasen gaj, iz kojega čujejo se zdaj milodoneči, močni, žalostni, toia;iim in radostni glasovi, navdu-ševajoči krepostne in junaške naravi; koji nam je srčne občutke svoje tako nepokvarjene, tako naravne izročit, napisavši je v sekiricah na borni listič, da lehko vsak čitaje je občuti, kar je sam občutil v onem trenotku, ko je je napisal, da se z njim joče in smeje, da z njim obžaluje, in da se z njim povzdigne v rajske melodične višave, tega moža, gospo darja naših src, koji je te svojim umotvorom, svojo pesnijo, tolikokrat očaral v kako slovesnost, zabavo zbrano občinstvo, blažil mu dušo, in vzbujal v njem dremajoči narodni čut, tega moža nam je neusmiljena, kruta, strahovita bleda žena, smrt, pozvala v svoje podzemske prostore, kjer nij več skrbij, kjer „kraguij ne kljuje srca," kjer nij več bolečin, kjer je mir, kojega svet ne moie dati, in kojega je on tako neprestano iskal, a ne našel! Ali tega moža nijsmo izgubili: telesa njegovega sicer nemarno več, ali dušo njegovo imamo, Brce svoje nam je zapustil! Dovolj je spomina, Me pesni pojo! Pesen njegova je njegovo Brce! Daleč preko slovenskih mej glase se njegovi „Jadranski glasovi"; kdo je ne pozna? Komu nij solzica zasvetila se na očnej vejici, m narastla v debelo kapljo, udrla se mu po lici, ko je čul izurjene pevca iz krepkih prs zaptti melodijo HajdrihovoV Nezmožno je ubožno pero moje naslikati lepoto, boječe se, da ne pomanjša slave, — molči! — Rodoljubi! V kratkem mislim izdati nadaljevanje Hajdrihove zapuščine: drugi zvezek „Jadranskih glasov", v istej obliki, kakor je bil izšel o svojem času prvi; obsegal bode krasne četveroBpeve iu zbore; ako se oglasi zadostno število naročnikov, vsaj toliko, da lehko poravnam tiskovne stroške. Od vas je zavisno, da bo ovi narodni biseri pogube, ali da ostanejo nam in našim zanamcem v ponos, epodbujo, uzor! Sodite in določite 1 „('hi fa c;6 che pu5, fa quanto deve!" (Kdor stori, kar mu je mogoče, Btori, kar mora.) Zvezek stane 1 gold. 20 kr., koji mi blagovolite si oprav tedaj poslati, ko bodite prejeli knjigo. Hačite podpisati se vlastnoročno, in natanko določiti kraj in število zvezkov, koje želite prejeti! Priporočam vam, rodoljubi, šejedenkrat: določite osodo Hajdrihove zapuščine 1 V Oerničah pri Gorici, dne 17. dec. 1878. Z odličnim spoštovanjem IKosovet* V Ljubljani prejema naročila tudi od' bor .Glasbene matice". Ur. Dujaajnk& borza 20. decembra. '.nio t.eiegrafičuij porodilo.) Enotni drl dolg v baukovoih . . 61 gld. 45 Enotni drl dolg v srebru ... 62 .70 Zlata ioiiih.........72 „ f)5 1860 dri. posojilo......113 „ 20 Akcije narodne banke .... 780 „ — Kreditne akciju.......216 .50 London..........117 „ 15 Napol..........9 „ 36 C. kr. cekini........6 „ 59 Srebro..........100 „10 Državne marko.......57 .85 Pokojni profesor Dpgtotzer je apričal in naglašal, naj se rabi le prava V op p ova anaterinina ustna voda, ter je je svojim poslušalcem v slučajih ustnih in zobnih bolečin v rabljenje priporočal. (186—3) Gospodu c. kr. dvornemu zobnemu zdravniku dr. J. G. Poppu na Dunaj i, mesto, Bognergasse št. 2. Vaio anaterinino ustno vodo sem preiskal, in našel, da je vredna priporočanja* Dunaj. Prof. Oppolzer, emerirnni reetor magnitfcus, rrofeior na dnnajskej o. kr. kliniki, kr. .ukionski dvorni svutnik. Zalogo imajo v L.iuul, vse lekarn« kakor tudi gg. Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karingerr F. M. Schmitt, V. Petričič, L. Pirkar, P. Lassnik, Terček in Nekrep; v Postojni: J. Kupfcrschmidt; v Skofjoj Loki: C. Fabiani; v K o č e v j i: J. liraune; na Krškem: F. Blimches; v Idriji: J. Warta; v K r a n j i: K. Šavnik; v L i t i j i: Milhl-wenzel, lekar; v Metliki: Matterjevi nasledniki; v Novem mestu: D. ltizzoli in J. Bergmann; ▼ Radovljici: A. Boblek; v Kamniku: J. Mac-nik; v Črnomlji: J. Blazek; v Vipavi: A. Deperis. II Vki - — m o? E c 3 m gaf c 11 **1 » a £™ 33 S? a - s I — ca i— w » i"w i o „B 1 o o c: r a B 3 M I M I Karel S. Till trgovstvo s knjigami in papirjem, pod Tranio H. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčij s t vo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijaluega pa- Eirja. Vse potrebnosti za merjevce (inženirje), sli-arje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilne knjige. Izdeljujejo se tudi uaouograini na pisemski papir, visitne karte in pisemske zavitke. (158—Liti) Za božič •10) priporoča (401- Rudolf Bih his< h. konditor na kongresnum trgu v Ljubljani, svojo -v-ciiino zctlogro bonbona, bunbonier, naj-linojsib sladile« kihljuka iKletzenbrod), inaiidohttov, ladja V lepih koških, in sto druzih stvarij. Vanjska naročila so točno izvrsujd. Prostovoljna prodaja. V žavskem trgu se bo 23. decembra t. 1. ob 9. uri d'poludno po prav niskoj coni prodala lepa novozidaua hisn ftt. 40, li žeča v Bredi trga, in obsegajoča osem sob, dvo kuhinji, prodajal-nico i magacinoin. tri velike kleti, dalje gospodarsko poslopje, kravje in svinjske hltvo, in zraven dobro obdelan vrt. — Na daljo bo bodo t udi pri »v. J«'«1