1021 NOVA DOKTORJA IN NOVE DOKTORICE ZNANOSTI / NEW DOCTORS OF SCIENCE Lidija Božac Odnos do telesa pri odraslih, zlorabljenih v izvirni družini, ter njegove spremem- be v relacijski družinski terapiji. Doktorska disertacija. Mentor: Tanja Repič Slavič. Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta. 2021. XVI, 404 str. https://repozitorij. uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134102&lang=slv Doktorska kandidatka Lidija Božac je v svoji doktorski disertaciji raziskovala od- nos do telesa pri odraslih, ki so v otroštvu doživeli zlorabo ali zanemarjanje v iz- virni družini. Glavni cilj izvirnega znanstvenoraziskovalnega dela z naslovom „Od- nos do telesa pri odraslih, zlorabljenih v izvirni družini, ter njegove spremembe v relacijski družinski terapiji“ je bil prepoznati in opisati značilnosti odnosa do la- stnega telesa pri odraslih, ki so doživeli zlorabo, predvsem pa prispevati k razisko- vanju sprememb tega odnosa v procesu relacijske družinske terapije. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k praktičnemu znanju, h klinični praksi in k učinkovitosti uporabe relacijskega družinskega terapevtskega modela. Uvodni, teoretični del disertacije prinaša kritičen pregled znanstvene literature in predstavlja prispevek k poglobljenemu razumevanju posameznih oblik zlorabe in zanemarjanja v otroštvu ter njihove povezanosti s težavami na različnih podro- čjih v odraslosti, s poudarkom na odnosu do lastnega telesa. Predstavljeni so naj- pomembnejši vidiki tega z zlorabo zaznamovanega multidimenzionalnega kon- strukta in tudi njegove najpogostejše manifestacije. Uvodni del zaključuje pred- stavitev teoretične podlage modela relacijske družinske terapije s poudarkom na telesnem vidiku v terapiji. Empirični del disertacije sestavljata tako kvantitativni kot pretežno kvalitativni del raziskave. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 350 udeležencev. V splošnem so rezultati pokazali, da se v otroštvu doživeta antipatija in zanemarja- nje povezujeta s posameznimi vidiki negativnega odnosa do telesa; da obstajajo razlike v posameznih vidikih odnosa do telesa med odraslimi, ki so v otroštvu do- živeli fizično ali spolno zlorabo, in tistimi, ki teh izkušenj nimajo. Pretežno kvalitativni del raziskave je bil izveden v okviru srečanj terapevtske skupine sedmih udeležencev, kjer je delo potekalo po metodi relacijske družinske terapije. Terapevtska srečanja so potekala osem mesecev enkrat tedensko po uro in pol. Pri zaznavanju sprememb so bili uporabljeni trije viri podatkov: dnevniki posameznih srečanj, pisni izročki udeležencev in dva vprašalnika – eden o izkušnji zlorabe in zanemarjanja v otroštvu, drugi pa o odnosu do lastnega telesa v seda- njosti; na vprašanja v obeh so udeleženci odgovarjali tako na prvem kot na za- dnjem srečanju skupine. Prva dva vira sta namenjena obširnejšemu, kvalitativne- 1022 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 4 mu delu analize, kjer sta uporabljeni metodi osnovane teorije in analize vsebine, tretji vir pa je v pretežni meri namenjen kvantitativnemu delu analize. Rezultati so pokazali, da je po terapevtskem procesu večina udeležencev poro- čala, da je v posameznih segmentih odnosa do lastnega telesa prišlo do pozitivnih sprememb – kar se je med drugim odražalo na področju samopodobe, zavedanja telesnih sporočil in zadovoljevanja telesnih potreb ter opuščanja škodljivih ravnanj. Pri posploševanju izsledkov je nujno upoštevati omejitve, in sicer nereprezen- tativnost vzorca in odsotnost kontrolne skupine – ob drugačnem vzorcu bi lahko prišlo do pojava dodatnih in drugače zasičenih kategorij, prav tako pa je pri poro- čanju o spremembah treba upoštevati vidik subjektivnosti. Doktorska disertacija obravnava do sedaj še neraziskano problematiko spre- mljanja odnosa do lastnega telesa pri odraslih, zlorabljenih v izvirni družini, in njegovih sprememb v okviru relacijske družinske terapije. S tem predstavlja po- memben prispevek na področju teoretičnih spoznanj, pa tudi klinične prakse v psihoterapiji. Tanja Repič Slavič