Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 206. Izven Ljubljane 8 vin. \ LjllMjflDl V H, 9. SeileM 1913.
Leto XLI.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 26*— za en meseo „ . . „ 2-20 n Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo , „35'—
V	Ljubljani oa dom:
Za oelo leto napre) . , K 2V— z> en meso. ,, • • » 2*
V	opravi prelemai mesečno „ 1*70
= Sobotni izdaja: š
za celo let ...... 7-—
za Kemčljo oeloletno . „ 8'— » ostalo inozemetvo „ 12'—
InseraU:
Enostolpna petltvrst« (72 mm): za enkrat . ... po 15 * za dvakrat .... „13 ,
za trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zatirale, osmrtnice ili:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
- Poslano: .
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemal ne« delje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga 7oznl red.
tfcS" Uredništvo |e v Kopitarjevi nlioi štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne oa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 71 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi oliol št. 6. — Račun poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Vojska med severo-nemSkim Lloydom in Conodlan Pacilic,
Razvila se je konkurenčna vojska med Poolom (beri p u lj, t. j. konzorcijem parobrodnih družb, stoječih pod vodstvom s c v e r o n e m š k c g a Ll oyda in pa kanadsko družbo C a-n a d i a 11 Pacific R a i 1 w a y C o m-p a n y. Gre sc za to, katera družba bo izvažala več izseljencev iz Avstrije v Ameriko. V prvi vrsti se gre za gališke izseljence, ki sc obračajo čedalje bolj proti Kanadi in tvorijo žc sedaj močen kontingent posameznih pokrajin raz-sežnega kanadskega teritorija. Ta konkurenčni boj jc zadobil posebno ostrino, ko je naše trgovinsko ministrstvo sklenilo s kanadsko družbo posebno pogodbo in ji dalo gotove predpravice.
Pool, odnosno severonemški Lloyd, je nato razvil vse svoje moči, da onemogoči kanadski družbi konkurenco. Kanadska družba na drugi strani pa tudi ni spala in je sprejela konkurenčni boj z vsemi sredstvi, ki so pri takem boju v navadi. Obe stranki sta potrošili v tem boju ogromne vsote. Avstrijski časopisi so v velikem delu kupljeni od ene ali druge strani. Zato se opaža, da en list dosledno piše za severonemški Lloyd. odnosno proti kanadski družbi, drugi list zopet piše z isto doslednostjo za kanadsko družbo, odnosno proti Poolu ali severonemškemu LIoydu. V Galiciji se celo od nasprotnikov poslanca S t a p i n s k i j a , voditelja 1 i -beralnc poljske kmečke ljudske stranke, trdi, da je stopil v službo kanadske družbe in so zato celo nekateri poslanci izstopili iz njegove stranke. Stapinski sam pa seveda to predbaci-vanje odločno odklanja.
Obe konkurenčni stranki — Pool in Cajnadian Pacific —- sta neizmerno bogati in imata tedaj na razpolago ogromne svote.
Pool zastopa pod vodstvom severo-nemškega Lloyda parobroclne interese nemške države, tako da ima ta borba tudi (nekaj političnega na sebi. Nemčija na eni, Kanada odnosno Anglija na drugi strani.
Samo po sebi jc pa umevno, da se gre v tem boju za vse mogoče, s a m o ne za blagor naših izseljencev.
V prvi vrsi se gre obein protivnim clružbam za dobiček. Iz tega, da
vsaka teh družb žrtvuje ogromne svote, samo da bi zmagala v konkurenčnem boju, se vidi, kako dobičkonosno j c izvažanje naših izseljence v, t. j. v kakšni meri izkorišča izseljence. Kajti vsaka teh družb je uverjena, da ko zmaga konkurenco, pokrije vse dosedanje ogromno stroške z obrestmi vred bogato z dobičkom, ki ga upa potem trajno dobivati iz te kupčije.
Posledica tega konkurenčnega boja je tudi, da sta obe stranki znižali voz-nino preko Trsta v Ameriko na konkurenčne cene, tako da sc lahko trdi, da za sedaj pri voznini komaj pokrijejo lastne stroške.
Razume se samo po sebi, da je z našega stališča popolnoma vse eno, katera stranka v tem boju zmaga. E n a kakor druga išče s a m o svoj d o b i č ek n a ra č u n ubogih izseljencev. Pri eni kakor pri drugi se zaman išče kaj srca. Kapital nima srca, to jc stara nespodbojna resnica. Kapital ima lc eno samo stremljenje: množiti se!
Naše stališče v izseljenskem vprašanju jc, da morajo vsi poklicani faktorji storiti vse, da se omogoči obstane k • n a domači g r u d i. To jc poglavitna stvar.
Druga stvar jc, da svarimo ljudstvo pred 1 a h k o m i š 1 j e n i m izseljevanjem. Glavni dobiček od izseljevanja imajo le drugi ljudje, no pa izseljenci. Kdor le količkaj more, naj ostane na domači grudi; če še tako skromno, je še vedno bolje kot v tujini!
Tretje je, da se organizira čim temeljiteje in obsežnejc uspešno varstvo naših izseljencev. Treba jih jo varovati pred agenti, pred raznimi družbami, pred izkoriščevalci vsake vrste, — pa tudi pred n j i m i s a m i -m i. da se moralno ne spridi jo. R a -f a c 1 o v a d r u ž b a deluje v tem pogledu zelo blagonosno. Vredna jc vse podpore in zlasti naš deželni odbor to zelo upošteva. Treba bo pa organizacijo šc spopolniti. Vse ne more sloneti na ramenih Rafaelove družbe. To vprašanje je postalo za našo deželo eno najvažnejših.
To jc naše stališče. Zato se prav nič ne vmešavamo v konkurenčni boj med tujci, ki hočejo samo izkoriščati naše ljudstvo, drugega nič. Tem smešne-je in čudu cj c jc, da se najde slovenski list, ki — kakor »Slov. Narod« — zavzema v označenem konkurenčnem boju stališče stranke. Zakaj to? Iz katerih stvarnih razlo-
gov? Perfidni osebni napadi, sumni-čenja in natolcevanja niso noben stvarni argument!
Našim izseljencem kličemo: Nc zaupajte nobeni družbi. Držite se nasvetov Rafaelove družbe, ki ima iz krščanske ljubezni samo vaš blagor pred očmi. Sicer pa ne verujte nikomur, ki ga res dobro ne poznate.
Razburjeno nedeljo v Gorici.
Gorica, 8. sept. 1913.
Včerajšnji dan je bil za Gorico dan precejšnjega razburjenja. V Gorici je bilo ta dan več zanimivih prireditev. Dve goriškega mesta niste prav nič razburili. Krščanskosocialni Italijani so priredili ta dan po svojem športnem društvu mednarodno kolesarsko dirko, liberalci pa so imeli pešhojo. Zanimivejše pa je bilo, da so Slovenci ta dan sklicali velik shod v »Trgovski dom«, na katerem so zahtevali slovenskih ljudskih šol, ki nam jih laški liberalci v mestnem svetu nočejo dati. Par korakov poleg »Trgovskega doma« pa so imeli Nemci svojo slavnost. »Nemško pevsko d r u š t v o« v Gorici je ta dan razvilo svoj društveni prapor. K tej slovesnosti so povabili razna nemška društva s Koroškega, Štajerskega, Kranjskega in iz Trsta. Društva so se odzvala z zastavami. Imel se jc vršiti v soboto zvečer mirozov po mestu. Drugi dan je bil napovedan slavnostni sprevod od državnega kolodvora (kjer jc bilo zbirališče Nemcev v kurilnici) na slavnostni prostor Telovadni trg — ki ga je mestna občina blagohotno prepustila Nemcem; prav tako svojo mestno godbo.
Medtem pa jc c. kr. glavarstvo, boječ se nemirov, prepovedalo mirozov in slavnostni sprevod ter določilo, da smejo Nemci svoje zastave nestj v mesto zakrite in posamič.
Shod Slovencev.
Ob pol 11. uri je bil napovedan shod Slovencev. Začel se je pa nekoliko pozneje vsled tega, ker je bilo ljudstvo vsled izzivajočega nemškega nastopa preveč razburjeno ter jc zunaj na glas protestira lo.
Ko sc je siiod otvoril, jc bila dvo-maa natlačeno polna. Bilo je ljudstva nad 600. Mnogo jih jc ostalo pa še zunaj. Vseh Slovencev jc bilo skupaj zbranih okrog 1500.
Shod je v imenu Narodnega odbora otvoril odvetniški kandidat Šapi a, nakar se je izvolil za predsednika dr.
P o d g o r n i k. Prvi je govoril dr. P u c, ki jc povdarjal, kako velika krivica se nam Slovencem godi, ko nam mestna občina ne da šol. Kot nekak pesek v oči nam jc napravila šolo Podturnom, ki pa ne odgovarja svojemu namenu; zato .je skoro prazna. Navaja poročilo zdravnika dr. Roj ca iz leta 1895, ki pravi, da jc to poslopje za šolo iz zdravstvenih ozirov popolnoma ne-u o r a b 1 j i v o. Zahtevamo, da se tudi nam dajo šole na primernih krajih v mestu. Gorica ni italijanska, saj niti italijanskega imena nima. — .Veliko odobravanje jc sledilo temu govoru.
Drugi nastopi g. L u k e ž i č . ki navaja, zakaj Italijani nočejo dati Slovencem slovenskih šol. Zato, ker laške šole vzgajajo r e n e g a t e , ki so glavna življenska sila laške moči v Gorici. V šolali se kuje narodno železo. Dokler nam mesto ne daje slovenskih šol, dotlej boj in boj! — Tudi temu govoru je sledilo glasno odobravanje.
Tretji govornik je bil urednik Fr. Krem žar. Omenja knjigo »Aus dem Vilajet Karaten« ter navaja krivice, ki se gode Slovencem na Korokem. Toda na ljudskošolskem polju tudi v Gorici za Slovence vladajo turške razmere. Šiba goriški magistrat, ki za Slovcnce nima šol, ne služb, ne kruha. Ta magistrat je danes uklonil svoj tilnik pod nemško peto. To sc je zgodilo le iz skupnega sovraštva nemških nacional-cev in laških liberalcev do nas Slovencev. Dalje povdarja govornik: Kar je laška iredenta na jugu, to je nemška na severu. In ta nemška iredenta, ki jc že javno izrekla, da ji jc ljubši Hohcn-zollei 'n ko Ilabsburg. ta tlela nemški most do Adrijc. To jc vsenemštvo in nemški nacionalizem v vseli oblikah. In zato mi Slovenci, ko izvršujemo svoje narodnoobrambno delo. branimo ludi stebre naše države. (Odobravanje.) Žalostno je, pravi govornik, da moramo svojih narodnih pravic šele zahtevati in se za nje boriti. Še bolj značilno pa jc, da moramo mi kot za I i ra n n a -rod hraniti pravice države in njene višje uradnike, kj čutijo in delajo še po avstrijsko. Nato omenja tržaških odlokov proti r e g n i k o l o m t er vmešavanja. Nemčije ju Italije v to čisto notranjo a\slrijsko zadevo. Vsi pa, ki nas danes zatirajo, bodo izginili, mi pa ostanemo in bomo, če bo bolela božja previdnost, živeli in napredovali. (Veliko odobravanje.)
K besedi sc je oglasil šc gosj). dr. B. \ ošnjak, ki omenja, da imamo
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Ar tur Grušecki, poslovenil dr. Leopold Lena r d.
(Dalje.)
»Z Bogom, Mihael, molila boni za srečno vrnitev,« jc odvrnila žena s solzami.
Šel je iz koče mračen in resen, v Ušesih mu jc. pa šc dolgo zvenelo jokanje žene in stokanje otrok.
Ko so drugi gospodarji videli, da ga peljeta stražnika, so gledali nanj s sočutjem, bolj pogumni so pa vprašali:
»Zakaj pa, Mihael?«
»Za naš poljski jezik,« je odvrnil.
»Molči!« je zarenčal podčastnik in v svarilni znak ga jc sunil med rebra.
Še istega večera jc odposlal podčastnik Dobka iz občinske ječe v okrajno mesto obenem s poročilom o preiskavi in dodal jc v dokaz zločina številko varšavskega »Nedeljskega častnika.«
Po enomesečni preiskavi jc zvedela skrbi polna Dobkovka v mestu, da je njen mož radi upora zoper vlado dobil mesec dni zapora, radi čitanja poljskih časnikov pa tri mesece ječe.
Ugodni izid preiskave pri Dobku je navdušil popa in stražnike, da so začeli iskati šc pri drugih gospodarjih, toda kmetje, izučeni s tem, kar jc zadelo Dobka, so tako skrbno skrili svoje poljske molitvenike, da tudi najbolj nepričakovana in nagla hišna preiskava ni odkrila ničesar.
V tem času jc prišlo od okrajnega glavarja na župana povelje, da mora izterjati od vsake koče rubelj kazni od onih, ki niso bili pri velikonočni spovedi.
Ta kazen ravno pred novino .je razburila popa in vaščanc. Kmetje so jo smatrali za krivično, za nasilje zoper njihovo vest in prepričanje; pop jc bil pa tudi razočaran, kajti namesto pet rubljev od vsacega upornika je dobil samo po rublju od koče. Popolnoma opravičeno je smatral to za dokaz nenaklonjenosti okrajnega glavarja, a v tej misli ga jc še bolj utrdil načelnik deželne straže.
Razburjeni meščani sc niso samo jezili na popa, ampak so mu tudi sistematično uničevali setev. Ker jc cela občina držala skupaj, seje ponočni stražnik popu zahvalil za službo:
»Kaj pa mislite, da sem neumen, da bom varoval polje, ako s:o se pa vsi zarolili? «
»Kdo pa? Povej!« je rekel pop in se silil, da bi bil miren.
»Kaj jaz vem,« je skomizgnii stražnik z rameni, »osemdeset oralov, to vendar ni ena sama brazda, jaz sem na tej strani, a tam meudrajo in pasejo.«
»Pa vendar poznate konje, ker vi ste od tukaj.
»I-Im, zdi se mi, da poznam, toda pri sodniji bi ne prisegel, ker ponoči se človek lahko zmoti!;«
»Pomislite vendar, koga 'zmed škodljivcev boste pa le spoznali.
»Kaj jaz vem!«
»Hm, morda Malinov? Morda Dob-kov dečko, ali pa Šelog? « jc izpraševal pop.
»Kaj Ijj zaman govoričili, nko pa ne vem in ne priseženi.«
»Torej vas bom tožil, la ste v zvezi s škodljivci,« je zaklical pop jezno.
»Bomo videli, kdo bo zmagal,« je odvrnil stražnik razburjeno, »ako je cela občina nasprotna, kaj zmore en sani človek?«
»Torej so sc vsi dogovorili.« je rekel pop.
»Tega ne rečem,« jc popravil naglo stražnik, »morda so sc, morda sc niso, jaz nič ne vem.«
Drugi dan je poklical poj) župana in občinske može kot pričo in strokovnjake, a ko so ti potrdili, da je. veliko
škode a. sel vi, je napisal tožbo na okrajnega glavarja in prosi!, naj se stvar preišče in kaznujejo vaščani.
Okrajni glavar, ki je po svojih zaupnikih zvedel, da se je pop prit oži l čez njegovo nilačnost, jc odpisal, da ta zadeva spada pred sodišče in je nc more urediti upravnim potoni.
Pop se je dolgo posvetoval z načelnikom deželne straže, poleni je sel pa sam v Ilolm.
Vaščani so se oddahnili in celo stražniki so več posedali v krčmi in pri znancih, kakor pa stikali za kmeti. Malinov je porabil to priliko in j>okli-eal najuglednejše in najzanesljivejše gospodarje k posvetovanju, kako bi postavili križ, katerega je obljubila v Tesni pobožna družba romarjev.
Ker so pa tudi žene in dekleta dale svoj groš v dober namen, jc po vsej pravičnosti poklical tucli žene do-tičnih gospodarjev k posvetovanju.
»I I ni, kako mislite, Martin,« je rekel šelogu, »morda bi se zbrali jtroli večeru.«
»Dobro bi bilo, ker to ni čas ne za delo ne za jelo. Morda nas I i moskovski psi ne bodo izvohali?«
»Vendar sc mi zdi, da bi bilo bolje iti pod gozd,« je svetoval Bal.
»Da bi lc nc izvohali,« je dostavil Šclog.
gimnazijo, ljudske šole pa ne. Za srednje šole smo godni, za ljudske ne. (Smeh.) Povdarja tudi, da nam naši Lahi ne dajo ljudske šole, Lahi iz kraljestva pa pišejo, da jc Jugoslovanom treba dati univerzo, če nc drugje, naj sc jim jo da v Italiji. (Veselost.)
Govorila sta še g. B r a j n i k , ki povdarja polrebo slovenske realke, in g. P e r k o , ki pravi, da je na slovenski šoli Podturnom nastavljen laški sluga z devetimi otroci, tako da morajo slovenski šolarji v šoli laško klepetati. (Smeh.)
Nato sc sprejme naslednja resolucija:
Z ozirom na dejstvo, da si morajo Slovenci v Gorici sami vzdrževati svoje ljudske šole, da se mestna uprava dosledno ne briga za slovenske potrebe na šolskem polju, da mestni uradi nočejo poznati jezika polovice mestnega prebivalstva in da mestna občina vso svojo moč, ki jo podeljuje avtonomija, vedno uporablja proti slovenskemu iivlju.
Slovenci, zbrani na javnem shodu dne 7. septembra 1913 v »Trgovskem domu«,
protestirajo proti vsem krivicam, ki se gode Slovencem v Gorici od »t ran i mestne uprave,
p o v d a r j a j o slovesno, da bodo Uporabljali vsa sredstva v njihovo odstranitev,
k o n s t a t i r a j o , da se z ustanovitvijo mestne ljudske šole Podturnom. ki ne odgovarja ne po legi ne po stanju svojemu namenu, ni zadostilo odločbi deželnega šolskega sveta z dne 24. junija 1904, naučnega ministrstva z dne 25. oktobra 1904, razsodbi upravnega sodišča z dne 26. januarja 1905, s katerimi se je izreklo, da je mestna občina goriška dolžna dati goriškim Slovencem slovensko ljudsko šolo. še manj pa predpisom državnih in deželnih zakonov;
zahtevajo vsled tega, da zgradi mestna uprava na primernih krajih v goriškem mestu zadostno število ljudskih za. goriške Slovence,
ter poživlja visoko c. kr. vlado, da ona kot najvišja čuvarica zakona gleda na to, da dobe v okolici goriške mestne občine stanujoči Slovenci vse v državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice ter da se posluži v to tudi najstrožjih sredstev: razpusta občinskega sveta in imenovanja vladnega '-omisarja.
Doda se še resolucija: Dodatno zahtevajo, naj vlada Ustanovi v Gorici tudi slovensko realko, in nadalje
zahteva j o na vseh slovenskih ljudskih šolah zraven slovenskega uči-teljstva tudi slovensko postrežniško osobje.
Nato je dr. Podgornik zaključil ob velikanskem navdušenju shod.
Nemška slavnost in demonstracije.
Na Telovadnem trgu je godba že ob desetih svirala maloštevilnim nemškim poslušalcem. Okrog pol 11. ure pa pridejo po korzu nemške zastave, hoteč na veselični prostor. Ošabno so korakali Nemci v svojih uniformah in s trakovi. Italijanov ni bilo veliko, več pa je bilo pri Ljudskem vrtu Slovencev. Nemci so hoteli z zastavami, ki so bile
»Balov svet,« je odločil Malinov, »je dober. V hiši lahko kdorkoli zagleda, posluša, opazuje; a v gozdu jc pri straži varno in lažje se razgubimo, ako nas kdo napade.«
Obveljalo je pri besedah Malinove-ga, a Stanko se jc zelo čudil, da je oče drugega dne velel pripraviti voz in poslal Franka v gozd.
In molče, natihoma. so se splazili gospodarji za plankami iz vasi in ob mejah v gozd na določeni prostor.
Zbralo se je do petdeset oseb. Ker jih je Malinov sklical, so vsi obrnili k njemu oči, pričakovaje njegovih besed.
On je pogledal molče, kakor da bi jih štel, potem jc pa poklical k sebi mlajše in celo dečke ter ukazal:
»Vi,« pokazal je na pet dečkov, »postavite sc v polkrogu na kraj gozda in pazite pridno, čc sc nam ne bliža kakšni sovražnik ali odpadnik.
Vi pa,« rekel jc ostalim,« pazite v gozdu, da sc ne prikrade k nam prega-njevalec svete vere. Glas kukovice nam bodi svarilo. Pojdite!«
Dečki so se razleteli kot bi mignil, tako so bili privajeni taki službi.
Malinov je trenolek počakal, ko jc pa mislil, da so stražniki žc na svojih postojankah, je snel klobuk, se glasno prekrižal in vsi drugi so sc prekrižali z njim in pokleknili.
Z mirnim in enakomernim glasom je molil »češčena si Marija,« potom pa je pričel moliti litanije Matere božje in vsi so odgovarjali v zboru fDaljc.)
sicer zakrite, a le deloma, mimo vrat Trgovskega doma, kjer je bil shod. To pa jc nekatere razkačilp. Začeli so nekateri klicati »Živio!« Nemci so se porogljivo držali, kar je bilo olje na ogenj. V hipu se je zbrala velika množica (par sto ljudi), ki so se postavili pred Ljudski vrt in peli razne pesmi. Vsled gnje-če zastave niso mogle naprej. Zastavonoše, sedaj že zelo ponižni, so hiteli v Ljudski vrt, hoteč odtod na veselični prostor. Toda povsod je bilo vse zasedeno od Slovencev. Omeniti pa jc treba, da sc ni nobenemu Nemcu zgodilo nič žalega, razun da so izgubili par trakov. Tekom cclc demonstracije, ki so se vršile nato šc dolgo, ni padel niti en kamen, akorauno ga je bilo tam polno navoženega in so Nemci zmerjali Slovence z »Windische Hunde«. Vsa stvar ni imela nobenega resnega lica. V tem pribiti cel oddelek policije, ki začenja razganjati ljudi. Večina jih je odšla na shod, radovedneži pa so ostali zunaj, kjer pa jc bil mir.
Nemcev jc bilo došlo okrog 150 tujcev in z domačini jih na slavnostnem prostoru ni bilo nad 300. Med gosti so bili tudi Korošci iz Borovelj, ki so z demonstranti slovensko govorili ter izjavljali: če bi bili vedeli, da je to društvo nacionalno, bi ne bili prišli. Oni, pravijo, niso ne Slovencj, pa tudi Nemci ne. Oni so prišli kot delavci. Drugi so dejali, da so jih goriški Nemci na-farbaii, češ, da je Gorica »stramm deutsch«. Sedaj pa vidijo, da ni res. V Gorico jih več nc bo. In res so se večinoma kmalu popoldne odpeljali. Do nadaljnjih večjih srečanj med Nemci in Slovenci ni bilo. Toliko pa je gotovo, da so Nemci iz Gorice nesli vtis, da v Gorici so gospodarji Slovenci.
Ko je bil okrog 12. ure shod končan, so se vsule slovenske mase iz »Trgovskega doma«. Slovenci so hoteli prirediti silno demonstracijo precl muni-cipijcm za slovenske šole. Eden jc nesel naprej trobojnico. Ko pa zagleda to dr. Casapicola, policijski nadkomisar, pridrvi s policijo nad Slovence in jim hoče vzeti zastavo. Ti je niso hoteli dati. Vnel se jc boj. Policija jc potegnila sablje. Medtem ko jc en policaj jemal zastavo, je drog zastave zadel nad oko drugega stražnika ter ga nekoliko ranil. Nato se je množica razkropila. Ranjen od demonstrantov ni bil nihče. Aretiranih jc bilo okrog 10 do 12, med temi en Nemec in en Lah. Vsi pa so bili takoj izpuščeni.
Pribiti pa je treba to-le: Da se je slvan tako mirno iztekla, se je zahvaliti Ie treznosti naših ljudi. Če bi bilo po glavi g. dr. C a s a p i c c o 1 a , bi bile lahko nastale hude posledice. On namreč je mož. ki je od sile nervozen. S svojim kričanjem je ljudi dražil in razburjal. Pametni stražniki so pomirjevali ljudi iu jih tako spravljali narazen.
Dr. Casapiccola kot hud N e m e c ne razume niti besedice slovenščine. Toliko že danes povemo slavni oblasti: Na tako odgovorno mesto, kakor je nadkomisar goriške c. kr. policije, mora priti mož. ki je popolnoma vešč našega jezika. To je najmanj, kar zahtevamo.
Prišlo je do malih spopadov tucli med Slovenci in Mazzinianci, ki so napadli nekaj Slovenk in jim hoteli vzeti slovenske znake. Drugače se pa niso pokazali nikjer. Nemci so plesali na praznem plesišču do polnoči ter reševali svojo kaso in tolažili moralnega mačka. Izgube imajo najmanj 2000 I\. Drugič pa naj še napravljajo izzivalne slavnosti v Gorici.
Poročilo v »D a n u« o demonstracijah je silno pretirano. Tako poročanje le škoduje. List, ki tako poroča, iii resen.
Balkanski dogodki.
TURŠKO - BULGARSKA POGAJANJA.
Carigrad, 7. septembra. Poučeni krogi trdijo, da Porta vztraja na posesti železnice do Odrina z vsemi točkami, ki so v obrambo potrebne in priznava Bulgariji trikotno cono severno in vzhodno od Lozcngrada z mestom Malo Trnovo do Črnega morja pri Ini-jadi. Lozengrad, Dimotika in Ortakoj morajo na vsak način ostati pri Turčiji. Bulgari bi končno v to privolili, pa sc trudijo, da bi Turčijo pridobili za vojsko proti Grčiji in Srbiji. Turška javnost sprejema bulgarski načrt precej hladno.
Frankobrod, 8. septembra. Nanlhi, Gumuldžino in Kirdžali imajo zasedene turške iregularnc baude, bašiliozu-ki. Dedeagača Turki niso zasedli. Baši-bozuki so v Kirdžaliju ubili enega bulgarskega polkovnika, dva stotnika, enega poročnika in 200 mož ter zaplenili veliko municije. Bnndc oskrbijuje s strelivom Grči in.
BOJ MED TURŠKIMI ČASTNIKI V ODRINU.
Sofija, 8. septembra. Na dan bajrama v Odrinu so generali Izzet pasa, Huršid paša in Abuk paša v kenaku sprejemali čestitke častniškega zbora. Ko bi bil imel Enver beg Abuk paši, svojemu političnemu nasprotniku gra-tulirati, se je tega branil. Abuk paša jc rekel: »Pustite tega razuzdanca!« Enverbej je nato Abuk paši zaklical: »Pesavene!« (zvodnik). Abuk paša je nato potegnil revolver in Enver bega na roki ranil. Vlada jc iz Carigrada nato ukazala, da sc Abuk paši vzame sablja in ga aretira. Ko so častniki komiteja v to svrho prišli h generalu, se je viiel boj med njimi in Abuk pašini-mi častniki in je bilo pet častnikov ubitih, 20 pa ranjenih. Bulgari upajo, da bo Porta vsled needinosti, ki vlada v armadi, nasproti Bulgariji popustljive j ša.
MIROVNO STANJE V BULGARIJI.
Sofija, 7. septembra. Ministrski svet je odredil odpust zadnjih dveh letnikov, s čimer jc doseženo normalno mirovno stanje.
ALBANCI NAPADAJO.
Belgrad, 7. septembra. Pri Prizrc-nu je albanska četa vdrla v srbsko ozemlje. Srbske čete so napad odbile. Padlo jc 200 Albancev.
SRBSKI ČASTNIKI IN BULGARSKI REDOVI.
Belgrad, 7. septembra. Srbski častniki, ki so bili povodom zavzetja Odrina od cara Ferdinanda odlikovani, so redove bulgarski vladi poslali nazaj.
BULGARSKO POSLANIŠTVO V ALBANIJI.
Sofija, 8. septembra. Vlada opusti poslaništvo na Cetinju in ustanovi novo poslaništvo v Valoni.
CESAR.
IschI, 8. septembra. Cesar je danes Ischl zapustil in se odpeljal na Dunaj.
HRVATSKO VPRAŠANJE.
Zagreb, 8. septembra. Tu sc vrši zaupno posvetovanje hrvatsko - srbske koalicije. GOVori se, da koalicija sestavlja svoje predloge glede rešitve hrvatsko krize. Baje naj bi se izdala nova železniška pragmatika brez jezikovnih določil; mažarska vlada pa naj bi naredbenim potom odredila, da imajo nižji uradniki na Hrvatskem hrvatski jezik in le višji hrvatski in mažar-ski. Skerlecz naj postane ban, imenuje pa sekcijske šefe in več nadžupanov iz vrst koalicije.
Zagreb, 8. septembra. Dosedanji šef zagrebške policije znani Mirko Sporčič je prestavljen k sekciji za notranje zadeve in za šefa policije je imenovan okrajni predstojnik v Vrbovcu Ivan Mraovič.
KARDINAL VIVEZ Y TUTO UMRL.
Rim, 8. septembra. Kardinal Vives y Tuto je včeraj zvečer v Monte Porzy-ju umri. Bajni jc bil rojen leta 1851. v Clevanerasu v Kaliforniji in vstopil že s 15. letom v red kapueinov. Leta 1870. je šel v južno Ameriko, nato v Kalifornijo. Leta 1876. jc bil v mašnika posvečen. Osem let pozneje jc prišel v Rim h kuriji. Leo XIII. ga jc imenoval za kardinala. Rajni je bil zelo vpoštevan svetovalec pri sedanjem Sv. Očetu in od modernistov večkrat zelo napaden. Bil je apostolski mož, goreč za čistost verskega nauka.
ČEŠKO • SLOVANSKI KATOLIŠKI SHOD V KOLINU.
2e dne 6. t. m. so dospeli v Kolin številni cerkveni dostojanstveniki, med drugimi: škof dr. Doubrava iz Kralj. Gradca, škof II u 1 k a iz Budjc-jevic, zastopnik litomeriškega škofa prelat dr. P o s p i š i 1, člani metropo-litanskoga kapitlja v Pragi in više-hradski kolegiatni kapitelj. Ob šestih zvečer je došel praški nadškof Leo S k r b e n s k y, ki jc bil slovesno sprejet. Ob 7. jc bil sprevod z lampijončki in sercnado, nato se je v gledališču vršila slavnostna predstava, h kateri so prišli med drugimi: Ferdinand Zdenko knez Lobko\vitz, Jožef grof Nostitz, grof Mcnsdorff-Poullly, Va-c.lav princ Lobkovitz, Adaibcrt grof Thun in mnogi drugi člani visokega plemstva.
KATOLIŠKI TELOVADNI KONGRES V RIMU.
Rim, 7. septmbra. Tu sc je vršil kongres telovadskih organizacij. Telovadci so nastopili na dvorišču sv. Da-maza pred Sv. Očetom. Sv. Oče jc podelil apostolski blagoslov. Na cesti je prišlo do malih spopadov z liberalci.
BLAMIRANI MAŽARI.
Dne 5. t. m. so iz Szasvarosa brzo-javili policiji v Devi, da naj ustavi velik rmen avtomobil ?. rumunsko zastavo. Takoj
se jc zbrala na cesti množica mažarskega občinstva, ki je s policijo vred čakala na naznanjeni izzivajoči avtomobil, in bila pripravljena primerno udejstvovati svoje pristno mažarsko ogorčenje. Avtomobil se je kmalu pripeljal in se moral seveda ustaviti. Gospod, ki je sedel v avtomobilu, je nevoljen izstopil in vprašal, kaj pomenja ta nastop. Tedaj so mu začele leteti na glavo najblagoglasncjšc psovke, policija je pa zahtevala, da odstrani zastavico in se izkaže s papirji. Gospod poseže v žep in se legitimira kot — Take J o n e s c u, rumunski minister za notranje zadeve. Rekel je osramočenim policistom: »Tu so moji papirji; sedaj si pa blagovolite ogledati mojo zastavo, ki je samo rmeno-modra, torej ne rumunska. Po vsem svetu sem se že vozil, a samo v gostoljubni Ogrski se tujci nadlegujejo.« »Občinstvo« je hotelo zopet po svoji maniri vmes poseči, a policija je dala znamenje, naj miruje in pozdravila ministra. Jonescu sc je nato odpeljal dalje in si bo ta dogodek najbrže primerno zapomnil. Kakor znano, se je med avtomobilisti po vsem svetu udomačila navada, da se peljejo vsak pod svojo državno zastavo. — Mažari naj pa lc dražijo Rumune naprej!
NEMŠKE VOJAŠKE VAJE.
Berolin, 8. septembra. Vojaških vaj v Salzbrunnu se udeležujejo kot gostje nemškega cesarja grški kralj in prestolonaslednik ter avstrijski gene-ralštabski šef Conrad in šef laškega generalštaba Pollio.
LUKIJAN BOGDANOVIČ.
Bad Gastein, 8. septembra. Pogrešanega srbskega patriarha Lukijana Bogdanoviča še niso našli. Gotovo je, da je ponesrečil. Njegov naslednik bi moral postati pakraški škof Mison Ni-količ, ki pa ogrski vladi ni ljub, ker je pristaš srbske samostalnc stranke in je svojčas nastopil proti Rauchu.
NEMČIJA IN GRČIJA.
Berolin, 8. septembra. Cesar Viljem je grškemu kralju Konstantinu osebno izročil verigo k redu črnega orla in feldmaršalsko palico ter ga imenoval hkrati tudi za šefa 2. masovskega pehotnega polka št. 88. Istotako je odli« koval z redi prestolonaslednika.
JAPONSKO . KITAJSKO VPRAŠANJE.
Tokio, 8. septembra. Japonska vlada sestavlja pogoje, katere bo predložila kitajski, ker so kitajske vladne čete v Nankingu umorile več Japoncev. V Tokio sc je vršilo protestno zborovat nje nacionalistov zoper dogodke na Kitajskem in so nacionalisti vlado pozvali, naj takoj mobilizira. Mladi ljudje so umorili ravnatelja v ministrstvu za zunanje zadeve Abeja, katerega dol-žc zveze s Kitajci. Japonska vlada odpošlje v Nanking dve križarki, da ščiti Japonce, vojakov pa nc bo izkrcala.
DEMON ALKOHOL.
Berolin, 8. septembra, Učitelj Wag-ner, ki je v Muhlhausnu poklal vso svojo rodbino, tri poslopja zažgal in vsega vkup 17 ljudi ustrelil, je bil bo-gotajec, reden obiskovalec kinematografa in velik pijanec, ki se je potikal po beznicah. Wagncr je sicer normalen in jc izpovedal, da bi bil, ako bi ga ne nc bili vjeli, umoril šc svojega brata in njegovo rodbino. ,Wagner je bil s svojo ženo sprt.
STRAŠEN ZLOČIN UČITELJICE.
Lvov, 8. septembra. V Voroklavi je danes obesila učiteljica Elza Misiak svojega petletnega dečka in svojo dver letno hčerko. Nato se je tudi sama obesila. Njen mož je bil izgnan z Rusko Poljskega, ker .je bil osumljen vohunstva in si jc tudi služil kruh kot izpre-vodnik poulične železnice, a so ga iz službe odpustili.
Koroške novice.
k Spominska slavnost v Šmohorjil«
V navzočnosti nadvojvode Petra Ferdinanda kot cesarjevega zastopnika, deželnega predsednika barona Fries-Skeneja in zbornega poveljnika barona Leithnerja sc je vršilo dne 7. t. m. v Šmohorju v Zilski dolini slovesno odkritje spomenika v spomin osvobodilnih bojev leta 1813.
Štajerske novice.
Š Umrl je v Gradcu najstarejši meščan posestnik Pavel Dimbock v sta-rosti 101. leta.
Primorske vesii.
)) Cesar je daroval 3000 kron, ki sc
imajo razdeliti med sorodnike treh pri katastrofi na tukajšnjem poskušneni strelišču ubitih mornarjev in med pri katastrofi ranjene.
p Žrtev Soče. V ponedeljek popoldne je utonila v Soči pri kopanju 161et-na šivilja P r i m o ž i č iz Pevmc. Nevešča v plavanju jc zašla v deročo vodo, ki jo je potegnila seboj ter jo odnesla na levi breg blizu konjederca. Tu so jo skušali oživiti, a sc ni posrečilo.
p Pred rovinjsko poroto je bil Matija Florčič, ki jc umoril 191etno Marijo Tijan, obsojen na smrt na vislicah. Na smrt obsojeni morilec je star 29 let, je oženjen in oče štirih še nepreskrbljenih otrok. Obtoženec je bil strasten alkoholik.
p Poroke. Poročil sc je v Trstu g. Rudolf Cotič z gco. Fani Angeli. — V Gorici sc je poročil g. Vladimir Knaflič, publicist, z gco. Olgo Čebularjevo, hčerjo upokojenega realčnega profesorja.
Dnevne novice.
+ Shodi S. L. S. V nedeljo je bil velik javen shod v Žirch, ki ga je sklicaio katol. politično društvo za idrijski okraj. Predsedoval je dekan A r k o. Govorila sta dr. L a m p e in Gostinčar, dalje gg. Logar, F r e -lih in Kavčič. Neki liberalec je bil k besedi oglašen, pa jc ušel. Sklenili sta se soglasno dve resoluciji. Ena izraža popolno zaupanje S. L. S. in tudi vsem njenim poslancem, druga pa zahteva od šolskih oblasti, da doženejo nevzdržne razmere na žirovski šoli in dajo zadoščenja kruto užaljenemu moralnemu čutu ljudstva. — Na praznik v ponedeljek je bil velik shod na V r h u pri Sv. Treh Kraljih. Ljudstva jc prišla velika množica, celo iz Lučin, Polhovega gradca, Horjula itd. so prišli ljudje poslušat poslance. Predsedoval je g. M i k 1 a v č i č. Govorili so dr. Lampe, Gostinčar in R a j č e -v ič. Soglasno jc bila sprejeta resolucija, ki izraža popolno zaupataje S. L. S. in njenim voditeljem. Po obeh shodih so se vršili razgovori o cestnih razmerah v teh krajih. Zanimanje ljudstva je vsled zgradbe propotrebnih cest jako živahno, občine same tudi vrlo delujejo za zboljšanje svojih težavnih potov. Poslanca sta odšla z Vrha na Rovte, koder se v kratkem prične z zgradbo vodovoda.
-f Trije shodi v litijskem okraju so se
vršili v nedeljo in včeraj, in sicer na P r e -žganjem in Jančem v nedeljo, včeraj pa v Š t a n g i. Na vseh treh shodih jc poročal dr. I v a n Zajec,
+ Homec pri Kamniku. Okoli 2000 ljudi se je zbralo včeraj dne 8. t. m. na prijaznem Homcu, da je naprej zadostilo pobožnosti v cerkvi, potem pa sc udeležilo ljudskega tabora pod milim nebom pri kapeli Srca Jezusovega. Lepo je bilo gledati tisočglavo množico, ki je pozorno sledila izvajanjem različnih govornikov. Govorili so dr. Korošec, dekan Lavrenčič, kmeta Čebulj in Poznič. Z velikim navdušenjem je bila nazadnje sprejeta resolucija, s katero se je izreklo neomajeno zaupanje našemu državnemu poslancu dr. Kreku in deželnemu poslancu dekanu Lavrenčiču. Po ljudskem taboru sc je podalo občinstvo v Šmarco k društvani gledališki predstavi.
+ Pavlihova trobenta. Pavlihi jc nekoč glas v trobenti zmrznil. Ko se je glas stajal, je trobenta sama začela trobiti. Na to povest nas spominja najnovejši prepad »S 1 o v e n s k e g a N a-r o d a«, g. dr. V al. K r i s p e r j a in deželnega glavarja. Lansko leto jc uvedla c. kr. državna železnica na nekaterih progah kanadske razgledne vozove. Oivorilni vlak je šel tudi skozi našo deželo od Jesenic čez Bled do Bohinjske Bistrice. V vlaku je bilo vse polno odličnih tujcev, zlasti pa vse polno tujih žurnalistov: angleških, amerikanskili, francoskih in nem-Razume se, da je bilo s stališča tujskega prometa važno in zelo umestno, vse potrebno ukreniti, da dobijo tujci prijeten vtis od prepotovane dežele. Na celi progi od Dunaja do Trsta so se kosala tujsko - prometna društva v tem pogledu. Tudi naša deželna zveza za tujski promet, koje velezasluž-ni ustanovitelj in duša je gospod dr. K r i s p e r, predsednik pa vsakokratni deželni glavar — je storila svojo dolžnost in uprizorila majhne, a ljubke pozdrave tujcem na J e s e n i c a h, na Bledu in v Boh. Bistrici. Tujci so odnesli od teh pozdravov najboljši spomin na našo deželo in na primer eden najuglednejših londonskih ilu-strovanih listov je prinesel sliko blejskega sprejema na dveh straneh, kar je bilo izredno odlikovanje za Bled. Ta lanska hvalevredna prireditev naše »Deželne zveze«, v kateri sede tudi liberalci, daje »Slovenskemu Narodu« letos povod za napad na imenovana funkcijonarja »Deželne zveze« za tujski promet, napad, ki je združen s podlim natolcevanjem, kakršnega je naša iavuost vajena pri navede-
nem trobilu. — Upamo, da bodo vendar enkrat sprevideli še zadnji blejski liberalci, kako skrbi glasilo njihove stranke za tujski promet. — Na Bledu in v okolici se bori velika večina liberalnih obrtnikov, ki živijo predvesm od tujskega prometa, za obstanek. Deželna zveza za tujski promet se zanje briga, jim skuša pomagati, se prizadeva po svojih močeh, vzbuditi pri tujcih zanimanje za Bled in okolico. — Glasilo liberalne stranke pa za to plačuje s surovostjo in podlostjo. — To je brez izgleda.
-f Kako sodi pošten Nemec o ob-strukciji poslancev S. L. S. v štajerskem deželnem zboru. Znano je, da se naši preljubi liberalci vedno zaganjajo v naše poslance, ki z vso odločnostjo delajo na to, da dobe Slovenci v štajerski deželni upravi to, kar jim gre. Naši liberalci, ki so jim pravice slovenskega ljudstva deveta dežela, so seveda premalo duhoviti, da bi boj naših poslancev za pravice Slovencev umevali. Zato skupno v družbi z najzagrizenejšimi nemškimi nacionalci napadajo slovensko obstrukcijo v Gradcu. Drugače pa pošteni Nemci. Minuli mesec jc v Ko-motavu nemški poslanec dr. v. Lodg-mann svojim tovarišem poslancem izjavil, da se mora v Avstriji podeliti vsakemu narodu popolna samouprava. To je važno, ker dozdaj so Nemci le zase na Češkem zahtevali samoupravo. Važna je ta izjava zato, ker pripada dr. v. Lodgmann nemškonarodni zvezi. — List »Grofi-Osterreičli«, ki o tem poroča, pristavlja, da imajo Slovenci na Štajerskem do narodne samouprave popolno pravico in bi to omogočilo tudi narodno spravo v drugih krcnovinali. List priporoča štajerskim Nemcem, naj bodo nasproti Slovencem pravični, ker morajo priznati, da so zahteve Slovencev utemeljene. Nasilnost ni umetnost in ž njo se v Avstriji nc bo več dolgo moglo naprej. — Kar torej že mnogi Nemci kapirajo, ne gre v glavo našim liberalcem.
-f Odprto pismo rektorju Kosterju v Hambornu so v »Grazer Tagblattu« priobčili »mnogi nemški katoličani ljubljanske škofije«, kakor se glasi podpis. V pismu skušajo zavračati znane Kosterjeve opazke na ljubljanskem katoliškem shodu o dušnopastirski skrbi za slovenske naseljence v Nemčiji in narodni strpnosti nasproti tem naseljencem, ki se tako zelo razlikuje od avtsrijskega nemškega šovinizma. Kosterju očitajo, da ne pozna ljubljanskih in kranjskih razmer, češ, če bi vedel, kako sc tu nemštvo »zatira in kako je zlasti slovenska duhovščina nestrpna nasproti nemškim katoliškim vernikom, potem bi na ljubljanskem katoliškem shodu ne bil tako govoril, kakor je! — Menimo, da bo to odprto pismo poštene in resnične katoličane nemške narodnosti v Ljubljani in na Kranjskem sploh mnogo bolj neprijetno zadelo, nego je nas, ker bodo morali čutiti vso krivičnost in neumestnost teh očitkov. Mi s svoje strani le konstatiramo, da imajo nemški katoličani v Ljubljani vsako nedeljo in vsak praznik v stolni cerkvi nemško pridigo ob pol 10. dopoldne, da imajo v isti cerkvi vsako leto nemške majniške govore, v katero svrho se redno povabi kak slovit nemški govornik od zunaj; dalje imajo Nemci popolno nemško službo božjo v križanski cerkvi, spovedu-jejo se pa lahko v svojem materinem jeziku v vseh cerkvah in pri vseh spovednikih, vrhu tega pa imajo v mnogih cerkvah še svoje posebne nemške spovednike. Nemci imajo v Ljubljani tudi nemške postne pridige, prevzvišeni g. knezoškof ima večkrat na leto nemške pridige v stolnici, pri jezuitih je nemška marijan. kongregacija. Zdaj pa temu primerjajmo — Kočevje, ki je vendar v slovenski deželi in kjer ne manjka Slovencev — zlasti ne med tistimi, ki v Kočevju sploh še v cerkev hodijo. Ali se nemški katoličani spominjajo, kako bi bili Kočevci pred par leti kmalu ubili slovenskega kaplana, ki je hotel v zasebni hiši skrbeti za dušno pastirstvo med Slovenci? — Potem pa Gradec, Celovec in Koroška sploh?! Slovenci, ki so tu vendar na svojih tleh, bi bili Bogu hvaležni, če bi imeli tu v cerkvi le drobtinice tistih pravic, ki jih uživajo v tako obili meri nemški katoličani v ljubljanski škofiji. Zato bi si bili ti »katoličani« res lahko prihranili odprto pismo rektorju Kosterju, ki bo sedaj le še bolj spoznal svoje soplemenjake v Avstriji in speciclno na Kranjskem.
— Izšla je knjiga »Aus dem Wilajet Karnten«. Cena 2 K, po pošti 2 K 10 vin. Knjiga opisuje z ogromnim aparatom podatkov in številk obupno stanje koroških Slovencev! Knjiga je obupen krik slovenskega Korolana, ki ječi pod nemško-narodnim jarmom. Vsak Slovenec mora to knjigo brati. Vsak koroški Slovenec mora knjigo kupiti. Vsak slovenski izobraženec, bodisi Iajik ali duhovnik, mora knjigo študirati. Vsak koroški organizator mora knjigo znati na pamet. — Dobi se v Celovcu v Pavličevi ulici št, 7, tajništvo katoliškega političnega društva.
— Družba sv. Cirila in Metoda. Včeraj se je v Domžalah vršil občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda. Dohodki družbe so znašali 1. 1912. skupaj 219.903 K 46 v. (manj 77.296 K 72 v.), stroški pa so narasli za 22.221 K 69 v. na 516.441 K 06 v., tako da ima družba 296.537 K 60 v. primanjkljaja. Redni dohodki so se zmanjšali 1. 1912. za 4640 K 34 v.,, skupni prejemki brez volil pa so se zmanjšali za 4044 K 46 v. Primanjkljaj se je pokril iz Karol Kotnikovega sklada in z najetim posojilom. Družbena glavnica izkazuje 1. 1912. prirastka 80.793 kron 97 v. in odpadek 21.130 K, tako da je bilo njeno stanje 31. decembra 1. 1912. 59.663 K 97 v. Družba je posodila društvu »Mladiki« 20.930 K. L. 1911. je znašalo stanje glavnice 52.260 K 48 v. Pokojninski sklad za učitelje itd. izkazuje stanje 35.456 kron 69 v. Obrambni sklad jc narasel od 116.023 K 20 v. na 150.387 K 31 v. V. Po-lakova zapuščina izkazuje stanje 177.914 K 96 v. K. Kotnikova zapuščina jc izkazovala koncem 1. 1912. 326,842 K 78 v. ter sc je vsled dviga vlog in zaradi izplačila naknadno odmerjenega in plačanega davka, vsled delnega pokritja stavbnih in drugih stroškov zmanjšala na 260.174 K 92 v. M. Vilharjeva zapuščina znaša koncem 1. 1912. čistih 105.462 K 30 v. I. Fabjančičeva zapuščina končno izkazuje čiste imovine 31.850 K 28 v. Družbina imovina je narasla 1. 1912. na 1,659.708 K 34 v. od 1,198.250 K 66 v. leta 1911. Pasivna imovina (posojila pri posojilnicah in hranilnicah, dolgovi pri stavbah in posestvih, še nc poravnane pristojbine in računi) se je zvišala od 58.550 K 66 v. na 436.096 K 82 v. Čista imovina znaša tedaj 1,223.611 K 52 v. proti 1,139.700 K leta 1911. Čista imovina se je torej pomnožila leta 1912 za 83.911 K 52 v. — Proračun za leto 1914. izkazuje dohodkov 146.100 K, izdatkov pa 306.500 K, vsled tega primanjkljaja 160.400 K, ki se bo pokril deloma iz glavnice, oziroma iz zapuščinskih skladov, deloma pa iz najetih posojil, — V cdbor so bili včeraj izvoljeni: Andrej S ene kovic, dr. A b r a m, dr. Tavčar, Ivan K e j ž a r, dr. Koder-m a n n,; v nadzorstvo dr. A. Boži č, dr. 11 e š i č, Matija H a n t e, dr. R a v n i h a r, Matija R o d e ; v razsodništvo Matija M a r i n č e k, Franc P a h e r n i k, dr. F. Rozina, dr. T c k a v č i č in dr. K. Triller.
Kongres poštnega uradništva se je vršil 7. in 8. t. m. v Opatiji, Sklenila se je resolucija, da poštno uradništvo nikakor ne bo trpelo, da bi se uveljavljenje službene pragmatike zopet odgodilo.
—	Strelne vaje 3. zbora v Št. Petru na Krasu so bile največje, kar se jih je sploh kdaj vršilo v naši in tudi v inozemskih armadah. Ostrega streljanja so se udeležile tri vojne brigade in 10 baterij, to je 40 topov in 13.000 pušk. Smrtna nesreča se je zgodila samo ena (o kateri smo že poročali), povzročena pa je bila po nesrečnem slučaju, namreč po kroglji, ki je od skale odletela nazaj.
—	Občni zbor Sudmarke. Siidmar-ka je imela svoj občni zbor dne 7. in 8. septembra v Inomostu. Prenioži ija je imela dne 31. decembra 1912 v znesku 1,837.417 K. Dohodkov io imela lansko leto 508.051 K, izdatkov 414.098 K. Prihodnje leto pravijo, da bodo praznovali v Celovcu dne 7. in 8. septembra 251ctnico obstanka Sudmarke. Največ denarja zmeče Siidmarka za podpore Nemcem na slovenski zemlji (68.800 K), za naseljevanje Nemcev na Slovenskem (42.785 K) itd.
—	Vič. Romarski vlak na Trsat. — Za romarski izlet, ki ga bo priredilo tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo, je še čas se priglasiti do 18. septembra. Zglasiti se je in poslati 9 K v župnišče na Vič. Vsota 9 K je za vožnjo po železnici, po morju v Opatijo in vstopnina v Postojnsko jamo. Somišljeniki, ne zamudite lepe prilike obiskati trsatsko M. B., letovišče Opatijo in znamenito Postojnsko jamo!
—	Profesor Zechner, o katerem so poročali, da se je na Triglavu ponesrečil, se nahaja zdrav doma v Opavi.
—	Razpisan c. kr. poštni urad. Razpisa io je mesto poštnega odpravnika v Smledniku (III./5.). Pavšal znaša 1008 kron. Prošnje jc vložiti v teku 4 tednov.
—	Iz pravosodne službe. Okrajni sodniki so postali sodniki: dr. Fran Cvetko. Trebnje, Gustav Galle, graško višje sodišče, Gvido Miliolič, Vipava, Anton Kuder in Martin Zvvitter, Novo mesto, llugo Luscljfin, Radovljica, In dr. Jakob Jan, Krško.
—	Vojaške osebne vesti. Polkovnik Viljem v. Lauingcn je imenovan za poveljnika 67. pehotno brigade; vojni ku-rat v rezervi jo postal g. Anton Zore. Premeščeni so: stotnik Jožef Maier od 47. k 87. pešpolku, vojaški živinozdrav-nik Jožef Czeke od dragonskega polka št. 5. v Ozoro. Začasno vpokojena sla podmaršal Filip baron Rechbach in nadporočnik Egon Ernst 97. pešpolka.
- Ljudsko šolstvo. Iz Zir v Št. Vid* pri Cirknic* je premeščen začasni učitelj Kari Crnjač. iz Št. Vida v Ziri ic
premeščen začasni učitelj Ivan Steno-vec. Alojzija Weiss jc imenovana za začasno učiteljico na Haki, Alfonza Bab-inik pa za začasno učiteljico v Čedrežu, Jožef Breznikar pa za začasnega učitelja na Raki.
—	Poročil se je v Novem mestu c. kr. stavbni komisar Rud. Franz z gdč. Ano Slane, hčerko g. dr. Karla Slanca.
—	Rlbno pri Bledu. V soboto dne 13. septembra se bo vršil v Ribnem enodneven tečaj za razstreljevanje zemlje v kulturne namene. S tem se uljudno vabijo domača in sosednje občine.
—	Slovenska trgovska šola v Trstu (s pravico javnosti). IV. šolsko leto. Vpisovanje se vrši v novih prostorih ul. S t a d i o n 21., I., dne 16. in 17. septembra t. 1. od 9. do 12. ure in od 3, do 6. ure. Vpisnina znaša 5 Iv (za novo vstopajoče učence), prispevek za učila 4 K (plačajo vsi učenci). Ako se oglasi vsaj 20 deklic, se otvori tudi dekliška trgovska šo 1 a. Šolnina znaša za trgovske letnike 200 K, plačljivih v mesečnih obrokih po 20 K, za pripravljalni letnik 80 K. Revni učenci se lahko deloma ali povsem oproste. učojHke se sploh no oproste. Nadaljnje informacije daje šolsko ravnateljsto.
—	Trenske vaje na Kranjskem, Dne 5. t. m. je v Kranj in okolico dospela gra-ška trenska divizija št. 3. Ondi se je naselilo več sto moštva in konj. 65 častnikov stanuje v mestu. Pravkar so se pričele na med Kranjem in Škofjo Loko ležečih ravninah velike vojaške trenske vaje, katerih se udeležuje tudi okrog Škofje Loke in okolice nastanjena zagrebška trenska divizija. Vojaške vaje bodo trajale s kratkim presledkom do 25. t. m.
—	Novice iz kranjskega okraja. Okrožni zdravnik v Tržiču g. dr. Avgust Mayr je na lastno prošnjo premeščen v Cerklje pri Kranju, kjer je služboval že poprej. — Konj jc udaril 70-letnega moža, po domače Polajnarja iz Gorenj, občina Predoslje, s tako silo v trebuh, da je starček naslednji dan umrl. — Strela je udarila v kozolec posestnika Jerneja Drahslerja v Šenčurju. Kozolec, ki obstoji iz šest štantov, jc razen prvega, kjer je bila spravljena detelja, strela popolnoma razbila, ne da bi kaj užgala. Tramovje in treske zbitega kozob ca so ležale nad 50 metrov okrog. — Pasjo zaprtijo za občini Stara Loka in Škofja Loka je okrajno glavarstvo v Kranju razveljavilo. — Shod vojakov-rekrutov iz kranjske dekanije bo v nedeljo, dne 14 septembra, pri Sv. Joštu nad Kranjem. Vsi fantje, ki so bili letos potrjeni, so vabljeni k temu shodu. Glavno opravilo bo v nedeljo ob devetih. — Konjska smrkavost v področju kranjskega okrajnega glavarstva je popolnoma ponehala in se že več tednov ni pojavil noben slučaj te bolezni.
—	Poizkušen vlom. Neki neznanec je le dni vlomil v pisarno Riklijevega zdravilišča na Bledu. Poizkusil je navrtati železno blagajno, kar se mu pa ni posrečilo, ker je imel preslabo orodje. V pisarni so dobili tatinski sveder in iz žepnega robca napravljeno masko. Odnesel je samo par sandal, vrednih 8 kron.
—	Poročil se je v Podbrezjah učitelj Viljem Zirkclbach z domačinko. — V Ljubljani se je poročil profesor na mestnem liceju g. dr. Pavel Grošelj z gdčno. Davorino Karlinovo.
—	Zopet bodo žvižgali. S 1. oktobrom prično na vseh avstrijskih žcleznicah vlaki zopet žvižgati. S to zopetno vpeljavo upa železniška uprava omejiti nezgode.
—	Natakarski štrajk v Pragi. Natakarji v praški »Besedi« so radi nekega nesporazuma z najemnikom začeli štrajkati. V petek popoldne je prišlo v »Besedo« več sto brezposelnih natakarjev, ki so zasedli vse prostore, nato si pa dali prinesti piva iz bližnjih gostiln. Tako so sedeli vse popoldne in pregnali druge goste. Policija ni hotela posredovati. Najemnik v »Besedi« je nato izjavil, da je pripravljen k pogajanjem.
—	Vlak je povozil kravo. Na progi
med Brezovico in Ljubljano je povozil brzovlak kravo posestnika Alojzija Mravlje. Krava se je splašila vsled prihajajočega vlaka in je skočila čez ograjo na tir.
—	Zgradba novega mostu čez Ločnico
med Presko in Medvodami je oddana Ivanu Kožuhu.
Ljubljanske novice.
lj Prihodnja seja ljubljanskega ob« činskega sveta bo danes teden dne 16. t. m.
lj šivalni tečaj ženskega oddelka S,
K. S. Z. sc prične dne 15. septembra. — Priglasi se sprejemajo s 15. t. m. od 6. ure zvečer naprej v Ljudskem domu, nadstropje.
lj Preziranje. Pri liberalcih se vedno vse narobe naredi, kar napovesta izvrše-valni odbor narodnonapredne stranke in Slovenski Narod' . Oba sta svojim somišljenikom zapovedala katoliški shod prezirati. Efekt jc bil diametralno nasproten. Nekaj o preziraniu je oa liberalccm vendar
B
o katoliškem shodu še šumelo po glavi. Ja oddajo svoje naročeno »preziranje«, se jim je nudila te dni v Ljubljani lepa prilika, katero so pošteno izkoristili. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva je praznovala v Ljubljani svojo 25letnico. Za katoliški shod naročeno preziranje sc je izlilo v Ljubljani na to slavlje. - Slovenski Narod« je v soboto to slavlje res pošteno in temeljito prezrl — privoščil ni učiteljem, ki se za napredno stranko gmotno in moralno v svojo največjo škodo izpostavljajo, niti ene pozdravne besedice. Po Ljubljani je izobesil zastave samo magistrat, mestna hranilnica in kakih pet posameznikov. Sicer pa se je preziranje na celi črti temeljito izvršilo, o čemer poje »Dan žalostno pesem. Kar iz-vrševalni odbor in Slovenski Narod« nista mogla doseči za katoliški shod, sta dosegla za liberalno učiteljstvo.
lj. Na I. državni gimnaziji (v To-manovi ulici) se začne šolsko leto 1913'li. dno 19. septembra s slovesno sv. mašo ob 9. uri dopoldne, redni pouk pa 20. septembra. V I. razred se učenci ne bodo sprejemali, ker se je sprejelo že meseca julija zadostno število. Vpisovanje v II.—VIII. razred se vrši dne 17. in 18. septembra dopoldne.
— Vpisovanje v I. gimnazijski razred. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira., se bo v jesenskem terminu vršilo vpisovanje v prvi razred le na II. državni gimnaziji (na Poljanski cesti). Na I. državni gimnazaji se učenci v tem terminu ne bodo več sprejemali v I. razred, ker se jih je že v juliju zglasilo zadostno število.
lj V deželnem gledališču prirede bivši člani slov. gledališča predstavo v nedeljo dne 11. t. m. Igrale se bodo tri enodejanke: Tragenija iz ruskega življenja »N i h i 1 i s t k a«, veleza-nimiva in zabavna groteska »S a t a -nova mask a« in burka »K d o j c blazen?« Režijo vodi g. Milan Skr-binšek.
lj Dobrodelnim srcem priporočamo neko vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci, ki so brez hrane. Ker jc beda velika, prosimo za njo darove, ki naj se blagohotno pošljejo č. g. župniku Pe-triču pri Sv. Petru. Darove izkažemo v našem listu.
lj Zagrmelo je. Proti takozvanemu »kl.crikalizmu« sc je zarotil nov bojevnik v osebi g. učitelja Jakoba Dimnika. Zapisal je v zadnjem »Tovarišu«: »Najhujši sovražnik učiteljstva in šolstva pa je klerikalizem. Ta je naš podedovani sovražnik.« Gospod Dimnik se morebiti sam ne zaveda, kako pulilo in prepere-lo frazo je s tem povedal in ne pomisli, da. je to lc orožje, ki je rabi svobodo-miselstvo v boju zoper vero in Cerkev, da bi moglo šolo razkristjaniti. Gospod Dimnik, besede je treba pretehtati, preden jih človek, osobito če je učitelj, zapiše, četudi ne pridejo dalj kot v tisti brezpomembni list, ki ga bere samo peščica liberalnih učiteljskih tovarišev.
lj Nezgoda na električni železnici. Sinoči ob pol 8. uri je neka lOletna go-spodičina pred glavno pošto hotela preko ulice, a na mokrih tračnicah cestne železnice ji je izpodrsnilo, da jc padla. V tistem hipu je iz Prešernove ulice pri-vozil tramvajski voz št. 5 in potegnil dekle za sabo. K sreči je bilo mogoče voz hitro ustaviti. Klici prestrašene deklice so na mah privabili nešteto ljudi, ki so gospodično osvobodili in dvignili. Ni se ji nič hujšega zgodilo. Dobila je le brezpomembne odrtine in dežnik je šel v kose. Seveda se je hudo prestrašila. Kolikor se je dalo dognati, ne zadene tramvajskega voznika nobena krivda.
lj Liberalna olika. Liberalno časopisje je kakor znano na udeležence katoliškega shoda zlivalo cele golide gr-dobij, se lagalo o neredu in podtikalo udeležencem vse mogoče stvari. V soboto pa je pred okrajnim sodiščem so pokazalo, kje so bili ob katoliškem shodu tisti, katere je liberalno časopisje hotelo zamenjati z našimi ljudmi. Neki čestilec »Narodovih« in »Danovih« podlistkov je bil obsojen na 14 dni zapora, ker se je na dan katoliškega shoda vtihotapil v »Zvezdo« in ondi nadlegoval ženske. Nek drugHak junak pa je za svoje čednosti »ia Kodeijcvcm dobil tri tedne zapora.
lj Kolo popustil. Minuli teden sc je s kolesom pripeljal v neko gostilno v Kolodvorski ulici nek mlad človek, ki je kolo potem pustil ter brez naročila odšel, nc da bi se bil še povrnil nazaj. Znaki na kolesu kažejo, da jo moral neznanec z njim kam zadeti ali pasti, vsled česar se je moral na desni nogi inočno poškodovati. Sumi se, da jc bilo kolo kje ukradeno ter da jo dotičnik v
Fine fotonrafline razglednice katoliškega shoda so na razpolaoo t ..Katoliški Bukvami" do 30 vin., navadiie do 20 vin.
zvezi z več tatvinami koles, ki so se zadnji čas pripetile in ker ni mogel zaradi poškodbe voziti dalje, je kolo popustil samo, da jc on odnesel pravočasno pete.
I j Umrli so v LJubljani: Fani Loos, zasebnica, 03 let. — Ferdinand Krmec, sin delavca v tobačni tovarni, i mesece. — Jožef Za jec, posestnik-hiralec, 51 let. —.Julij Kuitz, bivši trgovec, 07 let. — Ana Wider, zasebnica, 81 lot. — Santo Belo, sin voznega hlapca, i leta. — Anton Maček, bajtar, 02 let. — Alojzij Rozina, posestnikov sin. 21 let.
lj Sreča v nesreči. Ko je v petek dopoldne delavka Petschauerjeva v nekem traktu v tobačni tovarni v III. nadstropju snažila okna in bila privezana za varnostni jermen, je omahnila skozi okno ter v sredi visočine obvisela na jermenu med nebom in zemljo. Potegnili so jo naglo nazaj ter poklicali zdravnika, ki je pa konštatiral lo hudo prestrašenje ter jo poslal domov. Popoldne je bila že zopet, zdrava ter prišla na delo nazaj.
lj Češplje na drevesu so mikale Lu-dovika Wohlmuta, llletncga dečka in pleskarjevega sina na Tržaški cesti. Splezal je na bližnjo streho, da hi jih obiral gori, pri tem je pa padel navzdol ter se nasadil z levo nogo na ograjo. Zadobil je težko okvaro.
lj Pazite na otroke! Na Karolinški zemlji se je 2 leti stari posestnika sin Janez Žitnik igral s slamoreznim strojem, pri tem se pa. težko poškodoval na desni roki.
Zadnje vesli.
NEVERJETNO.
Rim, 9. septembra. »Italie« poroča, da je avstrijska vlada laško vlado zagotovila, da se Hohenlohjevi dekreti ne bodo izvajali, Vest potrebuje potrdila.
URADNO POROČILO O DEMONSTRACIJAH V GORICI.
Gorica, 9. septembra. (C. kr. korespon-denčni urad.) Slovenski demonstranti, okoli 1000 po številu, so priredili obhod z zastavo na čelu, Policija je zastavo kon-fiscirala, pri čemur je bil neki policist slučajno lahko ranjen na licu. Neki inšpektor je potegnil sabljo, a mu jc ni bilo treba rabiti. Demonstranti so nekaj Nemcev iz-žvižgali. Nek Slovenec je hotel Nemcem neko zavito zastavo iztrgati, pri tem je bil od Nemcev na ušesu lahko ranjen. Vsega-vkup je bilo 12 oseb aretiranih.
KRALJEVI KOMISAR BARON SKERLETZ ZDRAV.
Zagreb, 9. septembra. (Kor.) Baron Skerlecz je ozdravel in je zapustil danes bolnišnico.
TRAGIČNA SMRT PRAVOSLAVNEGA PATRIARHA V KARLOVCU.
Gaštajn, 9. septembra. Patriarh Bog-danovič je našel smrt v reki Ache. Ob bregu so našli njegov površnik, njegovo truplo so pa videli pljuti po reki Achi nasproti Salzbachu. Pred nekaj dnevi je pisal Bogdanovič pravoslavnemu škofu v Bu-dimu pismo, v katerem pravi, da nc more več svojih boli prenašati. Patriarh jc izvršil najbržeje samoumor.
MIROVNA POGAJANJA MED BULGARI IN TURKI.
Carigrad, 9, septembra. Načovič je izdelal sporazumno s turškimi delegati program za mirovna pogajanja, ki obsega samo dve točki: regulacijo meje in izmenjavo vojnih vjetnikov. Vprašanje vojne odškodnine in prevzetja dela javnega turškega dolga od strani Bulgarije pa ima rešiti pariška konferenca.
Carigrad, 9, septembra. Bulgarija je poloiicielno že privolila v mejo Marica— Odrin—Iniada.
Carigrad, 9, septembra. Prva seja glede mirovnih pogajanj je bila včeraj in je trajala pet četrt ure. Predsedoval je veliki vezir. Rešile so se samo formalnosti. Turki niso stavili še nobenih predlogov niti glede mej, niti glede narodnostnega vprašanja. Bulgarski delegati so zahtevali označitev preciznega stališča. Pri seji so sklenili de-iegati, da bodo imeli med seboj najprej čisto privatne sestanke brez zapisnikov, tajnikov in prisednikov. Prihodnja seja bo v četrtek. Bulgarski delegati so prepričani, da mislijo Turki pošteno.
BULGARSKI LISTI ZA BULGARSKO-TURŠKO ZVEZO.
Soiija, 9. septembra. Listi pozivajo vlado, naj se s Turčijo hitro sporazume in sklene z njo konvencijo. Radikalna »Večerna Pošta« poudarja, da se morata Bulgarija in Turčija obrniti proti skupnemu sovražniku.
Ob sprejemu družbenih knjig darujte po dese-tlnkl »Slovenski Strnile!!
GRŠKE INTRIGE PROTI BULGARIJI.
Carigrad, 9. septembra. Bulgarski delegati so izjavili, da je gibanje v Giimild-žini za Turčijo delo grških agitatorjev. Prepričani so, da turška vlada tega nc odobrava. Grška deputacija se jc oglasila v Carigradu pri ekumenskem patriarhu in zahtevala, da se Giimildžina priklopi Turčiji ali pa naj postane Trakija avtonomna.
GRČIJA ZAPUSTI DEDEAGAČ.
Atene, 9. septembra. Z ozirom na to, da velesile na grški poziv, naj rešijo vprašanje pripadnosti Dedeagača. niso ničesar odgovorile, je grška vlada sklenila Dede-agač takoj izprazniti.
TURKI NE PRODIRAJO NA GRŠKO OZEMLJE.
Atene, 9. septembra. Poročilo, da so Turki prekoračili Mesto in prodirajo proti Kavali, je izmišljeno.
PRASKE MED ARNAVTI IN SRBI NA MEJI.
Belgrad. 9. septembra. O zadnjih praskah med Arnavti' in Srbi na srbsko-arnavtski meji se poroča, da so se arnavt-ske čete požgavši nekoliko sel umaknile globoko doli v Albanijo. Zadnje dni so ubili Arnavti nekega delovodjo Kojoviča iz gorožupske občine in nekega pisarja Stefanoviča. Arnavti imajo posebno v onih krajih, ki jih je posedla črnogorska vojska, polno orožja, tako da so ti napadi domenjeni in preračunani. Srbska vlada bo protestirala proti tem napadom pri vele-vlasteh, da naj te napade preprečijo, drugače si bo sama pomagala z vojsko in prodirala na arnavtsko ozemlje. Vojaške posadke in žandarmerijske postopanke na meji bodo ojačili.
GRŠKI KRALJ HVALI NEMŠKO ARMADO.
Berolin, 9. septembra. Ko jc cesar Viljem kralju Konstantinu izročil maršal-sko palico, jc poudarjal, da jc grška gene-raliteta bila vzgojena v pruski armadi. Kralj Konstantin se je zahvalil in dejal, da pripisuje zmago razun hrabrosti Grkov šoli pruskega generalnega štaba.
GRŠKI KRALJ POTUJE V PARIZ.
Pariz, 9. septembra. Kralj Konstantin se bo 21. t. m. odpeljal iz Berolina ineognito v Pariz, kjer bo obiskal predsednika Poin-careja.
LAŠKI DEMENTI.
Rim, 9. septembra. »Tribuna« demen-tira vest, da namerava Italija anektirati otok Rhodos, in pravi, da so to le fran-cosko-angleške fantazije.
RUSKO-FRANCOSKA ALIANCA.
Pariz, 9. septembra. Šef generalnega štaba general Joffri je bi! sprejel od ministrskega predsednika in od ministra za zunanje zadeve, katerima je, kakor se govori, predložil načrt nove rusko-francoske vojaške konvencije.
GALIŠKI ROPARJI.
Lvov, 9. septembra. Zaprli so Vladi-siava Dikarskega, nekega Mihalskega in Marijana Paluzinskega, katere sumijo, da so bili napadli brzovlak Črnovice—Dunaj.
SAMOUMOR LAŠKEGA ČASTNIKA.
Geneva, 9. septembra. V Luganu se jc ustrelil laški major grof Calciati. Baje je to dejanje v zvezi s špionažno afero grofa Rocca.
NESREČA NA MONTBLANCU.
Geneva, 9. septembra. Uradnikova hči Evgenija Nestcr je padla z Montblanca in bila takoj mrtva.
SMRTNE OBSODBE V FRANCOSKI ZADNJI INDIJI.
Saigon, 9. septembra. Tu so obsodili na smrt sedem zarotnikov, ki so bili vrgli bombo na dva francoski oficirja; ostali zarotniki so pa bili obsojeni v večletno ječo. Obenem so obsodili na smrt oba prestolna pretendenta.
ČISTO PO AMERIKANSKO.
New-York, 9. septembra. Listi pišeju, da namerava državni tajnik za zunanje zadeve Bryand, da zviša svoje dohodke, nastopiti v varieleju, v katerem bodo poleg njega nastopili požiralci ognja in mečev, razni žonglerji, čarodeje! in skupina bavarskih jodlerjev. Bryand je baje angažiran za 12 večerov in bo dobil 10.000 dolarjev za vsak večer.
Naravna
najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborna dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3Sal
Tri gospodične
sprejme na stanovanje in hrano, v dve sobi s separatnim vbodom Mlnka Vrhunec, vila Vladimir, dru-go nadstropje levo, v Dr. Valentin Zamikov! ulici.	2722
3rgovci!!
Poravnave izven konkurza ali v istem se izvedo najhitreje. Informacije diskretno in zastonj. Ponudbe pod šifro „Dunaj 1918" na upravo lista.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
B udimpešta. 9. septembra 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	1114
Pšenica za april 1914.....1172
Rž za oktober 1913.....8'22
Oves za oktober 1913 ....	8"66
Koruza za maj 1914.....7'44
št. 118, blizu drž. kolodvora, s (i stanovanji, je na prodaj. Obrestuje se po (jo/o. davek je tu že odračunan. Cena 20.300 K, 5000 K dolga ostane lahko na hiši. 260t
>
Pridna in vešča n
išče službe pri gospodu duhovniku v mestu ali na deželi; gre pa tudi k drugemu krščanskemu pospodu. Naslov pove upravništvo ..Slovenca" pod »štev. 2668«	2668
II
LJubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
Mohoriani!
*** •*--"ll~*|-» TU"«.
732
Tužnim srcem naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok prežalostno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga in mati, gospa
marija Podkrajšek
v nedeljo, dne 7. t. m. popoldan, previdena s tolažili sv. vere po kratki mučni bolezni v 29. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb je bil danes, dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Preblago nepozabno pokojnico priporočamo v prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 'J. septembra 1913.
Rudolf Podkrajšek
inžener.
Boža, Rudolf in Marija
otroci.