Dolenjske Novice izhajajo VBiik ietrtoli ; :iko : : je ta dan praznile, da« poprej. ; :
Cenil jim je 7,11 celo leto S K, za pol leta 4 K. NnročnÍna za NomfSijo, liosiio in druge evropske države znaža 8-5() K, za Ameriko 9'50 IÍ. Iiist in o^luHi se pluětijejo iitiprej.
T«6 dopise, tiHroj^iiiiio in n^tiiuiila aprttjem» tisl<ui'iia J, Krnjec niisl.
Prui narodni in državni proznih ujedinjene velilie lugoslauije v Novem mestu.
Naš prvi jugoslovanski narodni praznik se je praznoval v Novem inestn na naj-sijajnejši način. Že znnanje lice našega mesta je kazalo s svojiin prazniškini nakitom in okrasjem, da se vse prebivalstvo brez izjeme zaveda zgodovinskega pomena tega dneva, rojstnega praznika velike Jugoslavije, katere sreřni državljani smo postali po pravdorekn vseveèiie Pravice v svetovni zgodovini. Tako slovanskega odela še Novo mesto ni imelo, odkar se zrcalijo njegove stene v mirno zamišljeni zeleni Krki. Vse ena sama, oživljena, hrepeneča iti v sreSi se topeča trobojnica, ta sveti simbol našega rodu 3 svojimi umetniškolepimi pomembnimi barvami! Nikdar več ne bodo našib streli in zidov onečaščale črne, rumene, zelene itd. barve žalostno in sramotno propadlih zatiralcev našega naroda I Na naši zemlji je prostor samo za nase barve, predstavi-teljice lepote in blaženosti naše lepe velike Jugoslavije I
Že v soboto dne 14. t. m. je bilo vse mesto slavnostno okrašeno z jugoslovanskimi zastavami in zastavicami, z bujnim zelenjem, z dragocenimi preprogami ín z umetniško izvi'Šenimi napisi s primerno znafiilno vsebino. Vsepovsod si čital krepke reke in stavke, ki so kakor švigajoče rakete oznanjali novo dobo, v katero stopamo Slovenci skupno z brati iste krvi in istega jezika.
ŠolKka narodna slavnost.
Ta dan so je vršila v spomin na veliko dobo šolska slavnost vseli novomeških šol, ljudskih in gimnazije. V frančiškanski cerkvi je bila skupna služba božja, pred katero je preČital g. jirof. di'. Ciril Ažman slovesno s prižnice zbranim učencem, dijakom in učiteljem vseli treh šul manifest Narodnega veČa in odgovor regenta Aleksandra, obe zgodovinsko važni listini, tvoreči podlago zgradbi skupiie velike domovine vseh Jugoslovanov od Turskih planin' do staroslavnega Soluna. Po službi božji je zapel pevski zbor našo lepo himno „Lepa naša domovina". Njeni mogočni, a vendar globoko Čuvstveni akordi so zveneli vse drngaée, popolnoma di'ugače, kot pa oni nekdanji o naših „modrih gospodarjih".
Po maši se je pomikal dolg sprevod šolske mladine in učiteljev proti novi giuniaziji, kjer se je vršila interna šolska slavnost z izbranim vzporedom. Gimnazijska telovadnica, največja dvorana v našem mestu, ki jo je za to slavnost z imietniškim okusom okrasil g. prof. Germ, je komaj sprejela pod svojo streho vse malčke in dijake, dcklice in hospitantke in večje Število povabljenih gostov, med njimi zastopnika okiaj. Šol. sveta g. dr. Gregoiina, mestnega župana g. Rozmana, mestnega župnika mil. g, prošta di'. Elberta, prejšnjega I'avtiateija g. Brežnika in okr. nadzornika g. Giada i. tli'.
Spored je obsegal te-le točke:
1.)	„Slovenac, Si'b, Hrvat" — pesem, poje pevski zbor s premljcvanjem orkestra.
2.)	Pozdravni govor: ravnatelj Wester.
3.)	Vodnikova „Ilirija oživljena", deklamuje učenka H. gimn. razi'. Albina Eozman.
4.)	Slavnostni govor: profesor dr. Tiilei'.
6.)	Sonatina. Orkestralna točka. 6.) a) GregorčiĚ: „Naš narodni dom", deklamuje iiČenec 3. razreda ljudske šole Koštiál. b) Gregorčič: „Bratje, v kolo se vstopiniol" deklamuje učenka 4. razr. ljud. šole Mlaker.
7.)	Slavnostni govor: okr. šol. nadzoi'. Grad.
8.)	Prešernova „Zdravljica", deklamuje učenec 8. gimn. I'azi'eda Boleslav Grum.
9.)	„Lepa naša domovina", poje pevski zbor s spremljevanjem orkestra.
Ves spored se je izvrševal z veliko vnemo in s prav lepim uspehom; zlasti so ngajale pevske in orkestralne točke pod mojstrskim vodstvom g. pevovodje Hladnikh, zelo učinkovite so bile deklamacije učenca Koštiál in učenke Mlaker ter osmošolca Gruma in hospitantke Rozman iz osmega gimn. razreda, ki je nastopila v čedni na-lodni noši. Slavnostní govori g. ravnatelja AVesterja, prof.Tillej ja in nadzornika Grada so zbranim gostom in pred vsem mladini v krasni naši domaČi besedi in v pravem narodnem jugoslovanskem duhu, kakoršnemn pod starim režimom nelepega spomina ni bilo mesta v naših Šolskih pi'ostorih ob raznih „slavnostnih" prilikah, naslikali živo in goreče pomen našega ujedinjenja v eno veliko državo, ki je naša mati in ne pisana mačeha avstrijsko-madžaiske pasme. Ker imajo ti govori svoj pomen tudi za šli^še občinstvo, jih priobčujeino na tem mesta v celoti.
G. ravnatelj Wester je izvajal v pozdravnem nagovoru:
Spoštovana gospoda! Draga nam mladina I
„Slovenac, Srb, Hi vat — za uvijek brat i bi'at!" Zadnji glasovi te pesmi so pravkar izzveneli v dvorani. Čuti so kakor slovesna prisega pobratimov: Slovenci, Hrvatje, Srbi ! Za večno si ostanemo bratje !
^ Vas vse, ki ste se v tem imenu zbrali v tej slavnostno okrašeni dvorani, pozdravljam najprisrčneje. Velecengeni gostje, ki ste se rade volje odzvali našemu povabilu, vi učiteyski zbori vseh treh tukajšnjih Šol in vi, draga mladina — vsi dobrodo.Šli!
Danes ste Čuli iz ust, svečenikovih pri slovesni službi božji vdanostno izjavo naše Narodne vlade kraljevski rodovini Karadžordževićev, čuli ste odgovor kraljeviča Aleksandra — kakor srečonosen omen nam zveni njegovo ime! Ujedinjenje jugoslovanske narodno trojice je postalo zgodovinsko dejstvo.
Kako drugače je bilo nekdaj ! Kolikokrat smo v vznesenih besedah povdar-jali bratstvo Slovencev in Hrvatov in Srbov. A bili smo ločeni po mejah, v zadnjih letih je bilo celo prepovedano imenovati imena teh ti'eb narodov v eni sapi. Razdvajali so nas po nasilnem načelu; Divide et impera! Drži jih vsaksebi, zapoveduj jim, tlači jih! Ideja združitve, kultnriie, kaj še politične, je bila zgolj ideal, ki pa se je sedaj ndejstvU. Beseda je me.so postalal
Zlasti mi Slovenci, že davni naši predniki, smo težko čutili nasilnost tujih gospodarjev.
„Viharjev jeznih nn'zle domačije,
bile pokrajne naše so, kar, Samo,
tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo, pozabljeno od vnukov, veter brije. Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom sužnjo ramo; odtod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije."
Turobno sliko naše preteklosti nam podaje s temi besedami Prešeren. Gospodoval nam je Frank-Neuiec na eni strani, na drugi nas je gnjavil Avar-MadŽar, na jngu je prežal na nas Lah, za hrbtom pa Turek. Le enkrat, za malo let, smo Inli njedinjenl vsi Slovenci pod Žezlom Samoviu), a prekmalu „minili sreče so in slave iasi".
Razkosali so nas v Kranjce, Štajerce, Korošce, Primorce. Prišli so nad nas tuji gospodarji, inorodni knezi, nemški graj-sčaki. Ječal je naš kmet pod tujim jarmom:
„Mi sejeino — grad nam požanje, njegovo vse — naše pa nič! In zajutrek naš, to je — tlaka, večerja pa — valpetov bič!"
Vzbuknilo je v narodu, koprnečem po svobodi. Sledil je upor za uporom, kmet je šel v boj za „staro pravdo". A doživel je narod svoj veliki petek, ko so na Markovem trgu v Zagrebu kronali našega prvega kralja, z razbeljeno krono na glavi, sedečega na tlečem prestolu, z ogiijeno žareČim žezlom v roki.
Gosposvetsko polje I Tudi tam je stal naš knežji prestol, stoji še dandanes, a ni kneza, da bi nanj sedal, da bi svojemu narodu delil pravice in dajal v slovenski besedi vladarsko zaobljubo. Pred več ko 400 leti je bilo to poslednjikrat!
V deželo jo vdiral Turek, moril je, ropal, požigal, odvajal naše ljudi v suž-nost — tisti Turek, ki smo ga morali še nedavno nazivati brata — zaveznika!
Izbruhnila je bila svetovna vojna. In tedaj so dali naši samosilni vladarji čutiti narodu svoje peklensko zlobne namere. Kakor nekdaj Šparlanci — samo da to niso bili kakor Špartanci — svoje lielote, tako so nas vdinjali kot sužnje v boj zoper rodne bi'ate. Nečloveško, brutalno je bilo tako ravnanje z nami. Proti svojemu boljšemu prepričanju je šlo na tisoče naših rojakov, vaših očetov in bratov v krvavi boj, v nesrečo in smrt.
A vsepravična Usoda, ki vlada svet, izravnava krivice maščuje zločine, je hotela drugače! Niso nas zatrli — rešeni smo! Že dihamo prosteje. Danes plapola prvikrat slovenska trobojnica raz gimnazijsko poslopje, prvikrat vidite slavnostni prostor okrašen z belo-modi'o-rdečemi barvami, s slikami domačih in slovanskih umetnikov: jugoslovanske pokrajine, jugoslovanski motivi! Nič več se nam ni bati, da so vrnejo cesarski vohuni, rablji in obešalci v naše pokrajine. Le ena mora nas še teži. O da bi se bilo uresničilo blago vestno naročilo Gregorčičevo SoČi ! Da bi bila zbrala vse svojo vodovje in vzkipela v tok strašan ter tujce zemlje-lačne vtopila na dno razpenjenili valov takrat, ko so laški roji udrli na naša slovenska tla! Kragulj, ki je zasadil ostre kremlje v trup naroda, pravkar rešenega iz objema vojnega Moloha.
A ena nada nas drži po koncu; nt treba, da nam klonejo glave: zaupanje v končno zmago Pravice.
Glejmo, kaj vse je moral preti'peti narod srbski! Križev pot je vsa njegova zgodovina. Doživel je veliki petek — Golgato — a prišel je zanj tudi dan vstajenja, Hoteli so ga uničiti, zatreti, poteptati, ugonobiti, a narod kraljeviča Marka se ni dal spraviti 3 sv^ta. Grška bajka pripoveduje, da so vzrastli nekdaj iz raz-trošenih zmajevih zob junaki v železiiih oklepih. Tako so se, kakor bi bili vzniknili iz tal, pojavili srbski junaki, potem ko so bili njih desettisoči pobiti, ostali z lastne zemlje pregnani, vsa vojska razkrop^ena. Drugod pri svojih zaveznikih to- in onstran nioija so iskali in našli zavetja. In častitljivi iijih kralj Peter, sedaj tudi naš kralj, se je moral kakor „ubežiii kralj" Levstikov skrivati pred zverskimi zasledovalci po odljudnih albanskih predelih, potem ko je bila njegova vojska poražena, a le na videz uničena. Zakaj junaki so se posto-terili, z nadčloveško silo so planili nad sovrage in jih pognali v nekaj tednih nazaj prek Save in Donave. Srbski narod jo doživel svoje vstajenje — in z njim tudi mi Slovenci in Hrvatje.
Niso se nam vremena še docela zjasnila, še vise nad nami oblaki, — še so nejasni obrisi mejá naše osvobojene domovine. A tudi tu gojimo opravičene nade, da doživimo tisti veliki dan, ko bo prosto dihal ves naš narod od Mure do Soče, od Drave do Adrije, združen s Hrvati in Srbi tja dol do Balkana in Vardarja, Zakaj trdno smo uverjeni, da zmaga pravica, da obveljajo načela največjega moža sedanjosti, amerikanskega predsednika Wilsona — načela samoodločbe in pravičnosti. Amerikanski profesor — to jo Wilson po svojem prvotnem poklicu — je tisti mož, ki je nadmodril Evropo in njene zahrbtno državnike ter laži-diplomate.
*
Vi mali dečki, ki še niste premagali vseh črk v abecedniku, in ve nežne punčike, ki Še z drhtečo ročico pišete svoje imo na tablico, in vi prvošolčki. ki že tekmujete med seboj v znanju latinskih besed in prvih stavkov — in vi vsi diugi, ki že čitate Cezarja in Livija in Ilerodota in Ovida in Vergila in Homera, in vi fantje, ki se ob Horacu in Sofokleju pripravljate na slovo od naše gimnazije — danes sto se zbrali tu složno od najmanjših do največjih, vi, naša mladina, up našega naroda, da enodiišno proslavite prvi jugoslovanski narodni praznik. Vsa bodočnost je Še pred vami. Naj bi vam bila vsekdar srečna in jasna! Ostanite zvesti sinovi, zveste hčerke svojega naroda! Glejte, da boste v državi, ki bo štela nad 13 milijonov prebivalcev, pošteni državljani, s tem sveto služeč sebi in svoji veliki domovini. To bodi vaŠ iskreni, trdni sklep na današnji i)raznik tu vpričo oJ-iiČnih gostov, ki so nas počastili, vpričo vaših učiteljev in učiteljic, ki jim je vaša dobra vzgojtt prva skrb. Naj vam ostanejo od tega dne globoki vtiski v vaši duši,
ti
da ao bodete še v poznili letih z iiieUkobiio i'a<l(is)tjo spominjali tega pramiika. Saj je to (lan ujedinjcnja tich narodov, ki boiio posluj le en naioil, zdiužen pod svetlo krono stai'oslavnili si'bskib cai'jev in kraljev.
Živio njedinjeni narod SHS!
Živela lepa naša domovina Jngo-slavija !
Nato je govoril g. proť. Dr. Tiller o zgodovini slavnega rodu dinastije KaradŽordŽevićev tako-le:
Karadžoi'dževići so si za ujedinjenje jiigoslovanskfga naioda pridobili velike Uiilnge, Kato naj siiidi tukaj kratek življenjepis slavno demokratske dinastije Kara-džoidževićev.
Na sv. Vida dan, dne 15. junija 1389. so bili Sibi premagani na Kosovem polju, .-srbskega cai'ja Lazai-ja so Tni'ki ujeli in obglavili. Ta bitka je odloíila nsodo Balkanskega poluotoka.; polumesec je zmagal. 1393. so Turki vzeli Tinovo in s tem je padla bitlgai'ska država. H53. je vzel sultan Mohamed II. Cai'igi'ad in 14rj9. je izpi'emenil Srbijo v tai-ško provincijo in odslej so služili Srbi Turkom več nego 300 let. 14G3. je padla zadnja slovanska država na Balkanu, Bosna; njenega kralja Tomaševi6a soTuiki ujeli in ob-glaviii. Tudi Albanija sc je moiala ukloniti turški sili. Dolga in. otožna je bila doba sužnosti za podjarmljene balkanske narode.
Koncem 18. in zadetkom 19. stoletja se je pa Ziičelo narodno iirobujenje na Balkanskem poluotoku, tedaj so se jeli gibati nesrečni kršěanski narodi, ki so jećaii pod tiirákini jarmom. Pi'vič so se dvignili Srbi 1. 1804, njih junaški vodit.elj je bil prednik rodbine KaradŽordŽevićev, Jurij [.Petroviči, poKueje imenovan Črni Jurij ali Kuradžordže. Leta 1805. so Srbi zapodili Tui'ke i/, belgjadskega pašaluka in si 9 pomočjo Rusov obranili prostost do leta 1812. Ko so pa Rusi 1. 1812. z Turki mir sklenili v Bukarešti, je prišel Kui'šid-paša v Srbijo in je tam zavladal, ře tudi je Turčija v omenjenem miru obljubila Sri)om upravo. Hajduk Veljko je padel pri Negotinu in Črui Jurij, junaški osvoboditelj Stbije, se je moral I, 1813. umakniti iz Srbije na Ogrsko. Srbija je postala zopet tui'šiia pokrajina. L. 1815, 80 se Srbi zopet vzdignili pod vojvoilo Milošem Olirenovićem. Ustaja je u-;pc!a. Miloš je postal vladar Srbije, ki je dobila svojo upravo, a je morala Tinkom izroěiti trdnjave in jim plačevati davek. Kara-džordže se je vrnil. Ker pa MiloĚu ni bilo po volji, da bi izgubil svojo težko pridobljeno oblast, je dal svojega tekmeca usitirtiti.
Miloa ObrenoTić {1817—1839} je vladal samovoljno" kakor tui'ški paša. Šele leta 1838. je izvojcvala močna opozicija nstav", ki je omejil kneževo oblast Njegov sin in drugi naslednik Mihajlo se je moi'al leta 1842. odpovedati vladi in narodna „skupština" je izvolila za kneza sina Črnega Jurija, Aleksandra Karadžoi'-dževiúa (1842—1858). Ker pa tedanja srbska vlada ni bila osnovana na narodni politiki, temveč se je udala tujemu uplivu, je moral odstopiti Aleksandei' Karadžor-džević. Zopet so zavladali Obienovići. Leta 1867.se je odrekla Turčija vsem ti'dnja-vam v Srbiji. V naslednjem letu je prevzel vlado Milan Obrenovie (1868—1889). Na berolinskem kongresu 1. 1878. je dobila Srbija popolno samostojnost in okiožja Niš, Leskovao, Pirot in Vi'anjo. L. 1882. je postala Srbija kraljevina. L. 1889. se je odrekel Milan presfoln v koiist svojemu sinu Aleksandi'u I. Obrenovićn (1889. do 1903). Ta se je poročil z vdovo Drago Mašinovo in si ))olagoj)ia izpodkopal ves ugled. Leta 1903. so tiranskega kralja in kraljico odstranili. Z Aleksandrom je izumrla Obrenovičeva rodovina. Narodna skupščina je nato soglasno izbrala in izvolita našega sedanjega kralja Petra I.
Karadžordževića. Kralj Peter I je bil l ojeu dné 11. julija 1844. kot sin kneza Aleksandra in knegiiije Pei zide Karadžordžević. Obiskoval je lieej Saint Barbe v Ženevi v svobodni Švici, vojno šolo v Saint Cyru in do I. 1867. generalštabno solo v Parizu, L. 1870-/71. se je mladi pi'inc udeležil nemsko-francoske vojue in si na francoski stiani priboril križ (red) Častne" legije. Leta 1875. se je kot „Peter Mrkonjič" udeležil s svojimi vojaškimi radovoljci bosanske ustaje, ki pa žalibog ni uspela. L. 1883. se je i)rinc Peter Karadžordževié poročil z Zorko Ijjubico, hčei ko taki atnega črnogojskega kneza Nikole. Iz tega zakona so ti'ije otroci: princezinja Jelena, 1'ojeiia na Reki I. 1884., sedaj poi'očena z velikim knezom Ivanom Konstantino-vičem, kraljevič O!joi'gje, rojen na Cetinjn I. 1887. iu naš sedanji regent prestolonaslednik Aleksander, rojen na Cet.itiju liita 1889, Knez Arzeaij Karadžoi'dževie, brat kralja Petra, je poročen s kneginjo Auroro Diimtdovo, živi v llusijL in se je s svojim vclikitii junaštvom odlikoval zlasti v lusko-japonski vojni. Arzenija Karadžoiilževiéa sin je Jcnez Pavle, rojen leta 1893. Leta 1890. je utiirla soproga kneginja Zorita in od 1. 1895. je živel princ Peter Kaiadžoi'dževič kol privatnik v Ženevi. Ko se je kralj Peter po izvolitvi 1. 1903. vračal v Belgi'ad, so ga jugoslovanski dijaki na Dunaju pozdravljali kot jugoslovanskega kralja. Dne 25. junija leta 19U3, je kialj Peter prisegel na ustavo in 20. oktobra 1904. je bil v Belgradu svećaiio kronan za srbskega kralja. Leta 1905 je bilo otvorjeno vseučilišče v Belgradu. Leta 1912. je kralj Peter zaradi anarhije v Stari Si'biji in Macedouiji skupno z Crno goro, Bolgarijo in Giško napovedal Turkom vojno. V balkatiski vojni (1912/13), v kateri so se Sibi odlikovali pri Kiniianovem, Drinopolju, Prištini, Skoplju, Prizrendu in Bitolju, je dobil kralj Peter Staro Srbijo in en del Mace-donije in tako povečal Srbijo za 42.000 Icm^ in za 2 milijona prebivalcev. l'o balkanski vojni je Srbija merila 90.000 km^ in imela 4 Va milijona prebivalcev. V svetovni vojni (1914 — 1918), v kateri so junaški Srbi raxmoroma največ Žrtvovali, sta kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander vztrajala pri enteiiti, sta vse storila, da sta ohranila in povečala svojo državo in sta vedno stremila za tem, da bi združila ves jugoslovanski narod v enotno dižavo. Iu dne 1. řlecembra 1918 se je izvršilo ze-dinjenje jugoslovanskega naroda s Srbijo in Črno goro v enotno in svobodno <lržavo „Jugoslavijo" pod žezlom našega kralja Petra I. Karadžoi'dževića in pod regent-stvom našega prestolonaslednika Aleksan-dia Karadžordževića.
G. nadzornik Grad je—'navduševal ndadino z zanosno besedo 7/d našo Jugoslavijo. Njegov govor se je glasil:
Častita gospoda! — Ljuba mladina Jugoslovanska!
Gospod slavnostni govornik Vam je našteval imena za Jugoslavijo posebtio zaslužnih mož.
In kaj je privedlo te vrle može naŠe domovine do tega velikega odločilnega koraka? Ljubezen je bila; velika, neizmerna ljubezen do tlačene domovine, do v okove sužnosli okovanih jugoslovanskih rodov. Dr. Krek — naša dika, tiaš ponos — nmž visoko naobražen, poln Ijuliezni in sočutja zlasti do tipečih bratov, povzdignil je, v ^e silno nevainilt časib, pi'vi svoj glas in odločno zaliteval v krogu svojih tovarišev v dižavni zbornici, združenje vseh Jugoslovanov. Ne zasmeb, ne grožnje našib tlačiteljev niso pomagale. On jim je na vse to le zaklical: „In to je najmanj kar zahtevamo!" Posvetil je vse svojo duševne in telesne moči le tej ideji, navdajala .ga je le ena in to neugasljiva že^ja: zailihati svoboden zrak v svobodni domovini. Pa delo je bilo preogromno in prenaporno;
omagale so mu moči in pi'edno smo se prav zavedali — ni ga bilo več. Zgrudil se je sredi dela. Zaplakala je ob njegovem grobu vsa domovitta in v obupu vila roke,
A dr. Krek nas (udi po smrti, ni zapustil. Njegova ideja je Živela dalje v nas in njegov krasni testament: „Bratjel ne ^odnehajte, združite se v Jugoslaviji! Saj pojde, iti mora," nas je bodril k daljnemu delu. Slava Tvojemu spominu vrli siu do-im)vine! — Nastopil jo nov mož dr. Korošec, mož železne vstrajnosti, prepojen z idejami di'. Kreka. Kako vstrajno je delal za uresničenje teh i(iej, kako odločno je nastopal tudi tukiat, ko so mu gi'ozîli, ko so ga preganjali! „Mi hočemo!" bilo je njegovo geslo. Občudujemo tega moža, občudujemo njegovo neumorno delo. občudujemo njegovo požrtvovalnost. „Slava Ti dr. Koi'oŠec!" Poleg mnogih diugili preza-služnih mož za svobodno Jugoslavijo naj otnenim Še našega vladiko dr. Ant. Bon. Jegliča. Ni ga ovirala tiiitra, ne začudj^uje na visokih mesiib in ne hni'onski krik našib nasprotnikov. S jmnosom in z vso navdušenostjo je zaklical v prevažnen; trenniku: „Tudi jaz sem Jugoslovan, tudi jaz hočem in zahtevam svobodno domovino in vsi moji verniki so z menoj !" „Slava mu!"
Mladina! Taki so naši možje! Kajne mladina, tinli ti si ponosna nanje in tudi tebi polje v srcu klic: „Slava takim možem!"
In danes praznnjemo veliki dan ujedinjenja v.seh Slovencev, Hrvatov in Srbov v veliki — prosti državi Jugoslaviji — v kakršni se naiii prtid malo meseci niti sanjati ni smelo. Iz naše dosedanje krasne a male domovine je nastala velika drŽava in to država samih krvnih bratov.
Pač draga je bila odkiipnina. Tisoči jugoslovanskih siiot vzdihujejo za padlimi očeti in tisoči jugoslovanskih mater objokuje padle sinove; a eno tolaži nje in nas: Dosežen je cilj. Oteta je domovina tlačiteljev, Slovan je na svoji zemlji svoj gospod. — Sveta je naša zemlja — o mladina! saj jo namakajo milijarde potnih srag naših očetov, ki so jo obdelovali in jo še obdelujejo z vso ljubeznijo. Sveta je naša domovina — saj je poškropljena z neiirojnimi solzami naših prednikov, ki so vzdihovali pod tujim jarmom po svobodi. ki so delali, tipeli iu čakali, nad njimi pa je sikal biČ krvoločnih valptov. Spoiiiinjajoč se teb bridkih časov, zapel je naš dični S. Gregoi'čiČ v „domovini": Jaz ljubim ^tem sičnejc te, jaz ljubim tem zvestcje te, — a ljubiiii te — s solzami !
Sveta je naša domovina, saj je vsa prepojena s krvjo našili dedov, ki so jo branili stoletja proti krutim sovražnikom. Sveta je naša domovina, saj jo je oškropila tudi kri naših narodnih mučencev, ki so neustrašeni delali za nje srečo in svobodo in dali končno zanjo svoje najdraiije —-svojo življenje.
In ta sveta domovina, o mladina, je danes prosta vseli tlačiteljev; ta domovina je daues vsa naša in samo naša!
In kako lepa je naša domovina ! Krasota naših snežnih goi; lepota tiaših jezer — naša mesta, trgi in prijazne vasi ali ne očarajo vsacega, kdor jih vidi? Rodovitna so naša polja, divni naši cvetoči travniki iu solnčne gorice. Celo naš kameniti Kras z bajnimi podzemeljskimi hrami je znan širom sveta. Pa našo dobro ljudstvo in njega divne narodne noše, ljubke cerkvice po naših giiČih — o kako lepo je vse to! — A najlepši ki'as, najdrago-cenej.ši kinč Jugoslavije si ti — tjuba mladina! Ti si naš «p in ponos, naša dika, naše vse! Nate zre oko zlasti dîmes, ko praznujemo veliki dan velike Jugoslavije, Saj boš ti šele prav uživala sadove neutrudnega dela onih, ki so zgradili našo domovino.
O udadina, bodi vsikdai' vredna te domovine — Jugoslavije! Delaj ji čast, bodi ji v veselje in tolažbo, bodi ji v ponos! Uči se pridno, da boš zasedla enkrat od-
lična mesta v njej in delala le zanjo! Mladina, bodi zvesta Jugoslaviji! Trdna bodi tvoja zvestoba, kakor so trdne čeri našega Krasa! Mladina, ljubi domovino z vsem srcem, z vso duŠo, saj je vredna vse ljubezni! Zapiši si globoko v srce to dragoceno ime Jugoslavija, poveličuj jo, proslavljaj jo do zadnjega diha iu Še tvoj zadnji klic bodi:
„O, hvala Ti Večni; da si mi dal tako lepo domovino; tisočera Ti hvala za svobodtio Jugoslavijo!"
Vsi govori so bili sprejeti z velikim navdušenjem in z burno pohvalo, dokaz, da so govorniki govorili vsem udeležuikom iz globine srca, kjer je postavljeno v vsakem nepokvarjenem človeku tiho svetišče Iju-bezïii umteri domovini, ti.sta skrivna katu-rica, o kateii nam pi'ipoveduje naš nesmrtni Ivan Cankar v Podobah iz sanj.
Ob sklepu slavnosti go zapeli vsi pevci in pevke s spremljevanjem orkestra narodno himno „Lepa naša dotnovina". Tako se je končala ta prelepa šolska slavnost v najlepši duševni ubranosti vseh uileležencev, ki so se razšli z željo, da bi naša šolska vodstva prirejala redno take šolske slavnosti, ki naj bi tvorile bistven del tiste velike vzgojne naloge, ki jo ima izključno vršiti odslej naša tudi osvobojena narodna šola.	Dav. Majcen,
Manifestacija našega meščanstva.
Po iniciativi mestnega županstva je priredilo meščanstvo v soboto zvečer v proslavo narodnega praznika obhod po mestu z bakljado, katerega so se udeležila vsa narodna društva. Mesto je bilo za sedanje razmere ki asuo razsvetljeno. Med obhodom je svirala novomeška godba pod vodstvom g. kapelnika M. Poule narodne jugoslovanske koračnice in budnice. Iitipo-zanten moški zbor vseh naših pevcev je zapel pred mestno hiŠ o par naših jago-slovaiiiikib himen. Naž Glavni trg ju bil poln življenja in slavnostnega navdušenega razpoloženja. Zlasti lepe .so bile številne narodne noše naših brhkih deklet, o katerih velja tudi pesnikova beseda: „Ni take je mladenke!" Največ so pripouiogll k lepemu uspehu tega večera naši vrli Sokoli in gasilci. Hvala jim za njihov trud!
V nedeljo 15. t. m. je bila v kapiteljski cerkvi slovesna zahvalnica v proslavo narodnega ujedinjenja vseh Jugoslovanov. Cerkev je bila natlačeno polna. Pred velikim oltai jem je stala Častna . straža novomeških Sokolov a starosto dr. Vasičeui na čelu. Prapor je nosil praporščak R. Smola. Velik del narodnega Žeustva je bil v narodni noši, s kora pa so doneli mogočni akordi iz raznih slovanskih narodnih pesmi. Petje je bilo krasno, kakor vedno pod vodstvom g. Hladnika, Udeležilo se je zahvalnice vse uradnistvo v svoji noši; vse uniforme, ki jih je bila cerkev pred nedavnim Časom še polna, so se umaknile domaČim suknjam in klobukom. Tudi srca pod suknjami so se počutila drugače, kakor v polupretekleui Času. Meščanstvo z občinskim svetom na čelu je bilo istotako zelo številno zastopano.
Splošni občutek, ki je vladal, je bil, da se v naših cerkvah naš dobri Bog prav lepo in iskreno časti v naših oblikah, po naših šegah,- v našem duhu.
Manifest Narodnega veČa in odgovor regenta Aleksandra je prečital s prižuice g, vikavij Žerjav. Po zahvalnici so zapeli pevci „Lepo našo domovino" iu s teui je bila cerkvena slavnost pri kraju.
Fo niftši se je zbralo vse mestno in okoliško prebivalstvo, kar ga jo bilo v mestu, na Glavnem trgu. Pred mestno hišo, ki je bila krasno dekoiirana, je bilTgo-vorniški oder. Pevski zbor je zopet zapel naše mogočne jugoslovan-ske siteve, ki so svečano odmevali v dušah vseh navzočih. Nh govorniški oder je stopil g. prof, dr. Ciril Ažman in vnovič prečital zbranemu narodu maJiifest Narodnega veča in od-
govor kraljeviča Aleksandra. Nato je govoril starosta novomeškega Sokola g. dr. Ivan Vasič v sokol^ikeiii ki'ojii slavnostni govor, ki je izKval vihar glasnega odobravanja po celem pi'oiiti'antiin trgu. Takega pati'io-tiĚnega govora še ni slišal novomeški Glavni tig. V-vefini siiomiii na ta slavnostni dan v našem mestu ga priobčujeino v celoti.
Govornik g. dr. Ivan Vasič je izvajal :
Narod jngoalovanski I
Zgodovina naroda SHS je žalostno poglavje. Kdorkoli njegovih sinov se niu tli odtHjil, jo mora zasletiovati.s trpkostjo v srcu in grenkobo v duši. zakaj pisana je s solzami in krvjo. Zgodovina jngo-slovanskega plemena je eno samo veliko ponižanje, tisočletno sužetijatvo, neprestano trpljenje, nepretrgano niučeništvo. Toliko da se je pojavilo na pozorišču svetovne povestnice, že so je vkovali v robstvo. Po lepih našili pokrajinah je skozi stoletja z neomejeno oblastjo gospodaril narodti oholi nemški graščak in bič njegovega valiita je neusmiljeno žvižgal po lirbtiŠČu izmozgancga kmeta, v Srbiji in Erceg-Bosnl je paševal [jodstva kruti Tarčin, mu skrunil domove in božje hrame, onečaščal njegove žene in dekleta, tudi v Hrvatski je rezala kruh pravice brezpravnemu seljaku plemenita gospoda.
Čemu in odkod?. Ker je ^jn^lstvu gospodoval tujec, tuji nadvladi pa načelovala narodu tuja vladaiska hiŠa, ki nI Imela za njegovo blaginjo smisla in srca. „Očetovsko" svoje srce za blagor zaupanih ji narodov je sijajno posvedočila s svojim Življenjem, ki je nepiegledna vrsta naj-nizkotnejših dejanj in velezločinov. Polilep po surovi sili, povečanju sijaja in bogastva vladajoče lodovine je narekoval sleherno njih dejaikje in nebaige. Izvajajoč svoje pokolenje od razbojniškega pocestnega viteštva so ostali vseskozi verui tem svojim tradicijam.
Najnovejša doba je prinesla nai'odu ustavo in mu zajamčila temeljne pravice in svoboščine. Ali kako so čuvali to ustavo, varovali naroda pravice, šCitili njega svoboščine? Tako kakor Čuva volk ovce, varuje veter pepel, ščiti soluce sneg. Izigravajoč narod proti narodu so neštetokrat brez Ki'amu poteptali s prisego poti'jeno «stavo in prelomili vladarsko svojo besedo. Hlineč se, da jim je vera najdi'ažja svetinja, so se družili in bratili z zakletim sovražnikom krščanstva, dušmaninom Turkom. Da so v zvezi s pruskimi HohenzoUerei izzvali in zanetili v neizmerno gorje celokupnega človeštva svetovno vojsko, je že danes nepobitno dokazana zgodovinska lesnica.
Dinastija, pod katere neslavnim žezlom je jeČal troimeni naš naiod iirji sami v večno si'amoto, je bila rod krivoprisežnikov, ustavo-lomcev, krvosesov in zemljegoltov.
Prežalostni ti časi so za vedno za nami. Odločiltia končna zmaga, ki jo je priborila junaška Srbija z brezprimerno požrtvovalnostjo g pomočjo silne antante, je za vselej strmoglavila te sovražnike in škodljivce ljudstva ter njih oprode.
Danes slavimo svoj veliki praznik, praznujemo dan svojega vstajenja. Po-jiiislite, bi'atje in sestre, nam sužnjem in zatiranim, teptanim in brezpravnim, je zasijalo solnce svobode zlate! Zdi'obljeni so tisočletni okovi, prebit je led, luskine so padle raz oči in slepci smo izi)re-gledali. Vsi plahi komaj verujemo, da stopamo kot svoboden, stremeč narod v sicčnejšo bodočnost, v zvezo velikih kulturnil narodov. Od Soče do Vardarja poveličuje danes večtiiiljonski narod SHS svoje ujedinjenje in bratstvo.
Odslej bo narod, prost tujega jarma, sam sebi vladal, si sam delil pravico, sam volil postave. Njegova volja, izi'ažana po izvoljenih zastopnikih ljudstva, bo vrhovni zakon, narodna vlada, sestavljena iz po-
klicanih njegovih sinov, izvrševateljica vzakoiijene te volje.
Tej vladi na čelu pa naš gospodar Peter L, sin kmetske rodovine Kaiadžor-dŽevičev, prvi sin našega nai'oila, kralj po volji ljudstva, kronani predsednik jugoslovanske republike, in sin njegov, idealni kraljevič — regent Aleksandei'. Peter I., čigar ime je čestito in spoštovano po vsej Evropi in vsem kulturnem Človeštvu, je ena izmed največjih kialjevskih postav v svetovni zgodovini. Njegova dlan je čista, glava njegova jasna. Iz naroda je izSel, z narodom ti pel, z njim delil tgega usodo v najtemnejših, najbridkejših dneh. Kako pritlikavi in ničevi vSO v primeri z njegovo veličino sramotno odstavljeni monarbi bivše Avstrije in Nemčije, veliki po svoji samo-pašnosti in sebičnosti, mali po svoji yubezni in požrtvovalnosti do naroda. Peter Kara-džordževič pa je iskal in poznal edinole narod, ki ga je ljubil z vso plemenitostjo velike svoje duše. To so z njegovim lastnim življenjem izpričana dejstva, ne izmišljotine, nikaki izrodki fantazije, ki naj bi klečeplazila v nezasluženem hvalisanju in pretiranem poveličevanju osebe kralja Peti'a, zato ker je kralj. Kot svobodni državljani smemo in moramo s ponosom priznati tudi kralju, kar je králjevega.
Ščit rodu Karadžordževićev je ostal svetal in neomadeževan, dasi so ga njegovi sovi'ažniki ski unili in blatili z brezprimerno podlostjo. Kralja Petra, Čegar postava je danes ožarjena z glorijolo muČeništva, so obremenili s težko obdolžitvijo, da so je izvišil umor nadvojvode Fei'dinanda in njegove soproge kneginje Ilohenburške.po iniciativi njega in njemii udanih krogov. Nedavno pa se je v nemškem državnem zboru samem izreklo po vsej priliki opravičeno očitanje, da je bil ta atentat od pred-staviteljev Avstrije in Nemčije naravnost naročen kot dobrodošel povod za napoved vojne. Do tako podlih laži, do tolikeperiidnosti se je povzpela avstrijako-nemška vlada.
Naiod jugoslovanskillmamo vlailarsko hišo, ki radi nje ni tieba zardevati pred svetom, dinastijo čistih i'ok, s katero se lahko ponašamo. Usoda Ti je pa naklonila v teh najtežjih, najresnejših časih tudi može, ki so Ti z neumornint, neustrašenim delom ustvarili ujedinjeno Jugoslavijo, može, ka-teiih imena bodo s plamenečimi črkami zapisana v srcu in zgodovini naroda.
Narod! Slišal si moško, odkrito in pošteno besedo regenta Aleksandra, čul njegovo svečano zaobljubo. Otresi s svojih čevljev zadnji prašek stare Avstrije, izruj iz svojega srca sleherni spomin na dobo hlapčevstva, Žalitev in ponižanja ter stopi v novo življenje, novo državnost, pokonci glavo kot svoboden narodi Ali daj tudi domovini, kar ji gre, okleni se je z vso svojo ljubeznijo, posveti ji vse svoje silo in moči. Ako Te bo jeklenila ponosna zavest, da si svoboden član svobodne jugoslovanske di žave, potem, narod, ncu-strašeno naprej v zagotovljeno Ti jasnejšo bodočnost! >i<
Zaključila se je ta javna proslava narodnega praznika z našo večno lepo himno „Lepa naša domovitia**, ki jo je pelo navdušeno staro in mlado.
Ob sklepu slavnosti smo imeli občutek, da je po zaslugi mestnega Županstva s tem naša mestna hiša, naš Glavni ti'g in z njim celo mesto po nečednostih in grozotah klete vojne, ki so oblatile tudi našo ožjo domovino Dolenrjsko, na novo posvečeno in očiščeno, vzbujeno k novemu lepšemu življenju v naši veliki ujedinjeni Jiigo.slavîjî. V to pomozi Bog in sreča Jugoslavije pod svetlo zvezdo staroslavnih sriiskih carjev in kraljev! Dav. Majcen.
Požljite čimppeje svoje doneske za Narodni davek!
Razglasi Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Razglas, s katerim se vojaškotaksni obvezanci pozivajo v zglasitev. Na imd-lagl zakona z dne 10. fiibi: 1907, drž. zak. Št. 80, se morajo vsi vojaškotaksni obvezanci do prestanka syoje vojaškotaksne obveznosti vsako leto meseca januai ja zgla-siti pii tisti občini, kt imajo v njej dne 1, januarja tistega leta svoje bivališče. Oprostilo od dohodninskega davka ali od službene nadomestilne takse, ki ga je zaradi svojega 1600 K nepresegajočega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati, ali ki je v prejšneui letu nastopilo, ne oprosti od dolžnosti zglasitve, Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustmeno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošyeta na občino dva, po vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično izpolnjena zglaševalna formularja. Zglaše-valni forinulaiji se dobivajo pri okrajnem glavarstvu in pri občinskem predstojništvu (pri mestnem magistratu) brezplačno. Po-šiljatve zglasitev so poštnine proste. Zgla-ševalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in naslovijo ter brez pismenega zavoja oddajo na pošto. Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaševalna foi inularja, Zglasitve, ki se vrše s posredovalcem tretje osebe, ne odvežejo tistega, ki se je dolžan zglasiti, od odgovornosti za izpolnitev njemu naložene zaveznosti. Tistim, ki so dolžni se zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvrše pravočasno ali pa jo izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti denarna kazen do 50 kron. Vojaškotaksni obvezanci, ki v svojih zglasitvah deloma zakrive za-moIČitve ali neresnične napovedi, zapadejo, v kolikor dejaiije ne utemelji čina, ki ga je po občnem kazenskem zakonu kaznovati kot kaznivo dejanje — denarnim kaznim do 500 kron, in ob posebno ob-težujočih okoliščitiali do 1000 kron. Kadar denarnih kazni ni mogoče iztirjati; se iz-premene v zaporne kazni. Vi'butega ima politična oblast pravico, da takrat, kadar se zglasitev ne izvrši pravočasrio ali kadar se izvrši nepopolno, na podstavi znanih podatkov ali podatkov, ki se uradoma dožene, takoj določi vojaško takso, — Okrajno glavai'stvo Novomesto.
Doma6e in tuje novice.
Rojstni dan regenta Aleksandra. Dne
17, dec, jo praznoval regent Aleksander svoj rojstni dan. Narodna vlada mu je odposlala ob tej priliki sledečo brzojavno Čestitko: Njegovi Kraljevi Visokosti regentu Aleksandru, Beograd, Narodna vlada SHS v Ljubljani sporoča Vasi Kraljevi Visokosti ob priliki Vašega rojstnega dneva najprisrčnejše čestitke. Ko praznuje slovenski naiod prvikrat Vaš rojstni dan, izreka iskreno željo, naj Vam dodeli Bog mnogo let srečnega in blagoslovljenega vladatija, — Predsednik Pogačnik,
Msgr. dr. Evgen Lampe umrl. V pon-deljek, dne 16, deccmbi'a 1918 ob pol 7, uri zjutraj je umrl v Ljubljani stolni kanonik msgr. dr, Evgen Lampe v starosti 44 let. Dr, Evgen Lampe je bil eden najbolj nadarjenih in zmožnih naših mož ter talent prve vrste. Bil je učenec dr. Krekov v semenišču in je prepotoval skoro celo Evropo. R, I P.!
Pisatelj Ivan Cankar umrl, V sredo, dne IL decembra v noči je izdihnil svojo blago dušo v deželni bolnici v Ljubljani po daljši bolezni pisatelj Ivan Cankar, eden naših največjih, najzaslužnejših mož na polju slovenske književnosti, atar šele 42 let. Pogreb se je vi'šil v petek 13. decembi'a ob 3. uri popoldne iz Narodnega doma, kjer je bilo truplo ra7polože;io občinstvu,
na pokopališče k Sv. Križu, Pogi'eb je bil veličasten, kakoršnega Ljubljana še ni videla — razen Krekovega. Kaj nam je bil Cankar v liteiatiii'i, bomo mogli presoditi še le sedaj, ko ga ni več. Slava tijpgovemu sjiominu!
Srbohrvatski tečaj, Gospdila, ki so se prijavili za ta tečaj, naj se potiudijo prihodnjo nedeljo 22, t. m. ob pol 12, uri dopoludne v gimiiazijo (posvetovalnico), da se domenimo radi početka pouka. Vabljeni so zlasti tisti, ki so že dobili piiporočene pomožne knjige.	Ravn, Wester,
Občni zbor Podpornega družtva za
učence tukajšnje gimnazije se bo vršil, kakor je bilo Že naznanjeno, v nedeljo, djie 22. t. m, ob 10. uri dopoludne v posvetovalnici na gimnaziji. Odbor prosi gg. Člane in članice, da se vabilu mnogoštevilno odzovejo.
Poroka. Na dan prvega jugoslovanskega narodnega praznika 14. dec. 1918 se je poročil v Ljubljani g. odvetnik dr. Albin Smolô z ugledno gospodično Ani AnŽiČevo. Čestitamo najprisrčnejše !
Opomin, Iz Dobrnič na Dolenjskem smo prejeli daljši dopis, ki nam v prav nelepi luči osvetljuje tamošnje poštno ura-dovanje. Danes naj zadostuje resen opomin na osebo, ki brezvestno zanemarja svojo dolžnost nasproti občinstvu, če se bo površnost še nadaljevala, se bo pa postopalo drugim potom.
Italijanska kultura. Sedanja italijanska politika je Italiji zelo pogubna. Italijanska lakomnost po tujih deželah je povzročila, da se obdelovanje zemlje v Italiji zelo zanemarja. Vsled tega je rastlinstvo v mnogih pokrajinah južne Italije pnstinjsko in po srednji in gorenji Italiji so vsled pomankljivega obdelovaiija pokrajin nastala velika močvirja, kjev se vedno bolj širi grozna „malarija", V starem veku je bila Italija, ker so Rimljani izborno obdelovali zemljo, bolj bogata in bolj zdrava. Stara Italija je izpremenila rastlitistvo trikrat. V prazgodovinski dobi je bila Italija gozdnata. Za Časa kialjev in ljudovlade je poljedelstvo in pastirstvo dajalo prebivalcem dosti brane. Za časa cesarjev pa se je udomačilo vrtnarstvo, ki Še dandanes v Italiji prevladuje. Ker so se v južni Italiji bili naselili Grki, je dobila Italija od ondod oljkino in iigovo drevo in vinsko trto. Gozdi so večinoma izginili, vsled česar je tudi podnebje bolj neugodno postalo, manj-dežja, več sušo. Zato pa zasedajo sedaj Italijani radi gozdnate kraje na Notranjskem, da bi dobili zastonj mnogo lesa in drv. če bi Italijani po sklenjenem miiu obdržali Primorsko in Notranjsko, bi ondi v dvajsetih letih izginili vsi gozdovi in goli kras bi se približal Ljubljani, malarija pa bi po tako opustošenih pokrajinah morila slovensko prebivalstvo. Zato se branijo Afrikauci povsodi, v Eriti'eji in Tri-politaniji, italijanske kulture. Italijanske naselbine nimajo nikjer uspeha.
Emisija novih delnic Ljubljanske kreditne banke. Z ozirom na pretigane poštne zveze z Dunajem, Prago in precejšnjim delom Jugoslavije ter da se varujejo interesi posestnikov starih delnic do izdane nove emisijo, je upravni svet Ljubljanske kreditne banke sklenil, podaljšati subskripcijski rok do 31. decembra t. 1., na kar vse interesente opozarjamo. — Pogoji subskripcije so razvidni Iz današnjega inserata.
Opoldanski strel. V Ljubljani se opoldanska uia naznanja s strelom z ljubljanskega gradu.
Brzojav je odposla povodotii narodnega praznika Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Noveiti mestu kralju 1'etru I., ki se glasi : „Oproščene suženjskih okovov kličemo: Živel kralj Peter I. naš osvoboditelj ! Živel junaški regent ! — Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu."
Brzojavko je odposlala novonieška ohíiiiíi kralju 1'etrtt I, s sledeCiin besetliloiii : „Nj. Veličanstvo ki'alj 1'títerl., Bclgrad — Novomeška mestna občina, ki je danes ob ogi'oitini ndeležbi naroda pi^osUvljala z iiaj-večjiin navdašetvjuin vjedínjenje -Ttigoslavije, jiošilja Vasoinu Veličanstvi! iidarmstrio izjavo ter zagotav^a VaŠemn Veličanstvu kot svojemu spasitelju svojo neomejeno zvestobo, — Županstvo Novo mesto SHS 15. decembra 1918. Župan Rosman."
Razprodaja-plemene živine. Na deželni pristavi v Medvodah se bo ta mesec i'azpi'odalo 150 dragocenih' krav enobarvnega Švicarskega plemena. Kupci naj se zglase pri oskrhništvn v Medvodah, kjer dol)e vsa poti'ebna pojasnila. V Medvode vozi vlak iz Ljubljane inalo pred 7. aro zjutraj.
Poštno naznanilo. V mejali ljubljanskega in zagrebškega poštnega i'avnateljstva je celokupni poštni, bi'Kojavni in telefotiifini promet in promet s poStnitni zavitki zopet dovoljen. Jamstvo v smislu predpisov pi'e-vzaine poštna uprava, i'azun za kraje, ki so vsled vojaških operacij ali večjih nemirov ogroženi. Taki kraji se od časa do časa razglašajo. Sedaj spada v ogrožene pokrajine Koi'oško. Pisma se predajajo zopet zaprta. Glede prometa z Dalmacijo, Bosno, Hercegovino, Srbijo, Ôrnogoro ter izven Jugoslavije bodo odredbe sledile.
Silvestrov večer priredita prostovoljno gasilno in s. k. izobraževalno društvo dne 31. t m. v društveni dvoi'ani v Št. Jerneju s sledečim sporedom; 1.) Pozdi'av. 2.) Tri sestre (dr. Kiek), Osebe: Orel, Nace H.; H<d(;na, Rezka 11, ; Majda, Nežka A. ; Spela, Marička L.; Ančka, Karlitica K,; France, Nace F.; Anton, Polde Z.; Berač, Jože G. Po igli šaljiva pošta s prosto zabavo. Med pi'osto zabavo igra tamburaški zbor. O polnoči nastop novega in starega leta. Začetek o polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 3 K, II. vrste 2 K, stojišča 1 K. Igra se ponovi v nedeljo po novem letu popoldan, — K obilni udeležbi vabita odbora.
Sramoto nam delajo. To ne bo povzdignilo Jugoslavije, ako neoIikan:-t in pa nerazsodna mladina uničuje svojim someščanom napisu itd., ako imajo ti nemški priimek. Oez noČ ga ne moiejo spi-emeniti. Kam pa borno prišii, ako botno tako oti očji ? Poglejmo si Ďelie, kateri so gotovo vsaj toliko zavedni kakor idi, i)a vtindai' svojih rojakov radi njib nemških priimkov ne sovražijo ali celo njih imetja zlobno poškodujejo, kakor se to Žalibog godi pri nas. — Nujno je želeti, da bi bil tudi pri nas enkrat konec tem olročai'ijam. Sicur pa so takšna dejanja kazttjiva'in se bodo sfojilci kaznovali, kakor hitro bodo vsi naznanjeni.
Fr. Gervazij :
Wilsonu.
Zasinil je svetovni mir, zavit v nejasnosti oblak. Pohlep, ostudni netopir, v svoj rop izrablja tužni mi'ak;
Vsa pota v naš piimorski raj zapil je nam krivični Lah, Oj Wilson, Wilson pildi zdaj, odpri nam v lastni dom zapah!
No datiio teli primorskih mest, ne krasnih trgov in vasi. Če Lah hi jih dobil v jiosest, bi znova tekla draga kri.
A ti ljubitelj si mii'u,
sodnik pravični hodi nam.
Ti ščit slovanskega rodu,
odpri nam vrata v lastni hi'am ! i
ŽENSKE LASE
zmešane in i-ezaiu;, kupujem po najvišji dnevni ceni.
Indelovahiica kit:
I, SVETEC - Novo mesto - glavni trg nasproti rotovžu.
STíinDilílHlEizMaliMsoj]
išče od 1. januarja v okolici kmet, šola v KANDIJI ali NOVEM MESTU - mirna stranka brez otrok, Naslov pove uprava Dolenjskih Novic.
USp*^ pritlična ali enonadstropna
ilISuuKondiioliHouBniniestu
se kupi. Ponudbe na upravništvo Dolenjskih Novic.
Učenec
poštenih starišcv, kateri bi imel veselje do pleskarskega obrta (maler), se sprejme v poduk. Kje, pove uprava Dol. Novic.
MmM in ttozenshi zogovornih »buvaia, penia, r.
D^BIbin Smole
Oduetnih in kozcnshi zogouornili
(tiíuší uojćišM sodnik]
Đ^ Ignoc Malneric
uljudilo naznanja, ún se je povrnil iz UQjašhe siuzùe in prevzel osebno vodstvo svoje pisarne v Črnomlju.
\IU SB V najem stanovanje
s prostorom za prodajalno v Novem mestu ali v Kandiji. Eventuelno se vzame gostilno v najem. Naslov v upravništvu lista.
k neha] zimshe ohlehe
uh, klobukov itd,, je dobiti
uljudno naznanja, da zopet osebno vodi svojo pisarno, ki se nahaja v a«- LJUBLJANI, Dunajska cesta št. 20, nasproti gostilne pri „Figovcu".
Dobro ohranjen, skoro nov -»a
bencin - motor
3 do 4 HP se zelo po ceni proda. — Poizve se pri ZOFIJI ŠKARJA, MIRNA.
Posestvo obstoječe iz treli hiš
v Kandiji pri Novem mostu se proda lakoj iz prosto roko. Zraven spada velik vrt, hiSe so pripravne na Vi^akatero obrt, ker stoje na zelo promolnera kraju. PoBubiio na usnjarsko obrt je pripiaviio, ker je io bilo tukaj usnjarstvo. Vei se poi/.ve pismeno ali ust-meiio pri lastniku Jakob PlaninSek, Koglo Stev. 18, P. Smarjetft, »olpnjsko, — Prodii ee iudi^ vinograd v zelo priljubljeni gorici, v Mevcib, faru Smarjoía, z vso pritikl no iu kietarsko pripravo lor zidan co in 22 hektolitrov vina.
v Kandiji - Ostermanova hiša.
BRATJE SCHÔN
Dunaj L, Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo
: golonterijshegii ' : nOrnbBPšIfega blaga
in drObnaPijB na debelD trgovcem.
Zastopnik: Josip KLEINĐIENST, Rudolfovo,
Različne bonbone - -- in slaščice za Božič
priporoča
HERMINA HROVAT
: Novo mesto, glavni trg ; v g. Bergmaun-ovi hiši.
Vabilo na subskripcljo
12.500 novih deinic, izdaja 1918, po 400-- nom.,
P. n.
v sKupnem znesKu 5,000.000--.
Občni zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki se je vršil nedodeljenih novih delnic povrnemo 3-67o obresti od dneva vplačila do dne 15. aprila t. I., je sklenil — oziraje se na hitro napredovanje vseh dneva vrnitve denarja.
7.) Prijave sprejemajo:
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ter njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, Hrvatska zemaljska banka v Osjeku, Živnostenská banka v Pragi, Češka průmyslová banka v Pragi,
Zemska průmyslová banka v PeŠti ter podružnice teh zavodov.
Posestniki starih delnic, ki želijo podpisati nove delnice, morajo predložiti gori navedenim subskripcijskim mestom: a) podpisano in točno
bančnih poslov ter imaje pred očmi važne narodno-gospodarske naloge, katere čakajo banko ob koncu svetovne vojske, — okrepiti lastno bančno glavnico s tem, da se jo zviša od 10 na 15 milijonov kron.
Upravni svet, ki je bil pooblaščen, da stori v tem oziru ob primernem času vse potrebno, videč, da je tako željno pričakovani konec vojske pred durmi ter da gremo nasproti dogodkom, ki pomenijo tudi gospodarski preporod naših deželá, je sklenil, provesti to zvišanje delniške glavnice Čim preje — in sicer ob sledečih pogojih:
1.)	Delniška glavnica K 10,000.000-— se zviša za sedaj z izdajo 12.500 delnic po K 400-— nom,, torej za K 5,000.000-— na K 15,000.000 —.
2.)	Posestnikom starih delnic se ponudi 10.000 novih delnic, ; , , - . , . . v , .v \ . , • ■ .	-n torej v razmerju: na vsakih 3 starih delnic 2 novi, po K 550-tel quel izpolnjeno pr.glasn.co, b) plašče stanh delmc m c) seznamek številk
za komad. Zlomki delnic se ne vpoštevajo.	«tarih delnic (na drug. strani pnglasmce).
3.)	Nedelničarjem (novim subskribentom) ter starim delničarjem 8.) Razdelitev (repariicija) novih delnic se ^ode naznanila sub-(ako želijo podpisati večje število delnic, nego jim pristoja v razmerju	skribentom pismeno; nove delnice se bodo razpošiljale spomladi 1919, na 5 starih 1 novi) se ponudi 2500 delnic, po kurzu K 650'— tel quel	proti vrnitvi potrdil o vplačilu denarja.
za komad.	9.) Kurzni (ažijski) dobiček, ki se bode dosegel pri izdaji novih
4.)	Nove delnice imajo kupon za leto 1919.	delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke (odštevši emisijske stroške
5.)	Subskripcijski rok konča z 31. decembrom 1918.	in pristojbine).
6.)	Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj ; od	, , . . 1 1 i-^ l < 1 • n* • 15. decembra t. I. do dneva vplačila več 3-6 7« obresti. Na vplačila glede UpraVlll SVet LjUbljanske Kreclltne bailKe V LjUbljaill.
Tisk J. Krajec nul.