bL, licejska knjižnica Ljubi jan a, drž. gimnazija „ PavSalnS franko v cSrZsv! SStS. Številka 25. V Ljubljani, dne 2-1-. junija 1920. ^ ^11, ..............:I.T—,„-77^^----------ri.y L II. leto. Cijena u prodaji 1 K 50 fil, -- ■ >, Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72‘— Polugodišnja ....... „ 36”— Četvrtgodišnja ....... „ 18’-- 2a inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. i lijena y npo^ajn 1 K 50 == Ham r.Tac najtaon cerT,Miiuno csaKor noTBpTica. ro/i,iimita npoTn.ia'ra K 72 IIonyroflmnn.a ........ s 36 lIeTBpTro^HmH,a . . i . » . 4 „ 18 3a HH03CHCTBO ^o^anr nonrrapnHj. Oraaca no TapmjiH. Uredništvo: Ljubljana, Rimc-ka cesta Stav. 20;II. Rokopisov no vrača, ako so ne priloži znamk. Dopiso v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in srbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/L. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. aoan Pozdrav Njega Visočanstvu regentu Aleksandru za 26. junij 1920. DUDU O solnce, ki si ga spočelo in razodelo v leči hrepenečim po njem. mročim in zročim v smrtni objem — zahvaljeno stokrat zanj! 2. Za' Vidov, dan, od dedov prerokovani, s pravljicami pretkani plod naših stoletnih sanj zahvaljeno tisočkrat! In mi. ki smo čakali nanj, od biča ognjenega žgani, od upov hranjeni in gnani naprej, brez mej — oblagodarjeni dvakrat tisočkrat'*! • T J 3. Čez voke let zopet na svoja tla * stopa našega žiga in volje Knez, da z nami pinije kolo — ples, da vidi visoki src naših kres — zdaj, bratje in sestre, na plan z voljo svojo, da obvelja! Na naš Vidov dan prihaja k nam — je-H ličen, dostojen naš Kram?? Kaj Mu daste v pozdrav?, V viharjev mčtežu skrčeno pest? Od Gospe Svete vojvodski prestol? Radost svojo, svojo bolest?j Kruh, sol — ? Vse to in še več!' Pri bednih ne najde draguljev, zlata; kar imamo je volja. Iskrenost srca, kar nas druži je domovinska ljubav, naša dovna jn slavna skupni posest * in v nožnici zanjo nabrušenl meč. —. '.,4~ Dosti nas je, ali nismo vsi, dobri, najboljši so tam ostali;, radi bi ž njimi vsi se zbrali in Ti želeli srečnih' dni... Li čuješ klic od solnčne Gorice, stok in plač njenih’ Brd, ueutiSšeni srd našega morja, objemajočega Istro, Trst' — klice v od Reke, .vse tam do obzčrja?! Oj Sokol beli, kadar pride Čas, pripravljene pozfivi nas; dotlej pa za padlimi ne žalujmo In ves čas v zlato si prekujmo!! Joža Bekš, Ljubljana; »□£3U Stran 2. -------------------...................... Ob prihodii Njeg. Veličanstva regenta Aleksandra Karagjor-gjevlea v Slovenijo. Kakor, se razlikuje v človeški družbi naivečii praznik cd navadnih delavnikov, tako se odlikuje v živlienfu naroda prihod vladarjev v deželo od njegovega vsakdanjega stremljenja. Boji in tekme ponehajo, vse pa hiti nasproti osebi, ki Je reprezentant narodne moči in slave, dižavnega življenja in njene bodočnosti. Tudi ml uradniki pozabljamo v tr;-notkih slovesnega prihoda Njegovega Vi-sočanstva na vsakdanjosti svojega poklica in na moreče skrbi za suhi ohstane-c jten s stotisoči ostalih Slovencev hitimo nasproti redstavniku Jugoslavije, čigar navzočnosti smo prvič deležni v naši ožji Sloveniji, prvič deležni v Jugoslaviji in ga prvič pozdravljamo v lastnem glaslu, ki gaj pred preporodom nismo imeli. Sanje dolgih let so se obistinile! K narodni državi stoji narodni urad« llilč pred narodnim državnim predstavnikom. Mnogo je še src, ki ne morejo občutiti važnosti tega trenotka, mi uradniki pa ga občmimojn z vso močjo svoje skromne besede proslavljamo. Naj se zavzame narod za državo in vladarja, njiju pomena vendar nobeden njegovih slojev tako ne pozna od uradnika, ki od mladosti do sivih let, od jutra do Večera dela in gradi na ideji, čije skupni znak je država, a vladar njen vidni najvt-§ji reprezentant. Drugi sloji v boju za obstanek trenotno pozabijo nanjo, — narn uradnikom jc njena moč in čast naša moč 5n čast; njena bodočnost naša bodočnosk kateri pomagamo graditi mogočno stavbo skupnega življenja v hasek in zaščito milijonom, v slavo in srečen obstoj njej sami in jašni vladarski hišk * Tvoj ob'!sk, ljubljeni regent, bo vogel-tnl kamen, ob kojem in na kojega bomo 'daljo gradili mogočno stavbo jugoslovanske domovine! r Živeli Treba nam dnevnika! Kad se baš nekako u vrijeme Tom-Ijenovićevih progona i zabrane djelovanja SJN. povela tlječ o torne, da »Naš Glas« postane tjednikom, upozorili smo na momente, koji su bili glavni mot'vi u loj namjeri. I provelo se. Danas imamo tjednik, koji je :0Š dosada financijalno izdržavan pretežno od drugova iz Slovenije, jer su oni. kako smo u jednome od posljednjih brojeva spomenuli i brojkama dokazali, dakelo pretežniji, što se broja pretplatnika, tiče, nego javni namještenici iz Hrvatske. Slavonije, Bosne J Hercegovine. Pokazuje se medjutim. da interesi Javnih namještenika i opće prilike zahtje-vaju još daleko više veza i uzajamnosti, pa da je neophodno potrebno, da ovako raširena i velika organizama izdaje svoj dnevnik, jer će list 'ek onda moći postići svoj cilj. Procedura s tjednikom još uvijek dugo traje. Vijesti, koje se danas na-pišu, dođju putem tjednika nosim članovima u najboljem slučaju u ruke tek nakon 14 dana, pa u velikoj većini slučajeva m-jesh više aktuelne. I baš zato. da naši pretplatnici ne dobijaju anahronizma a našem glasilu, moramo izbjegavati ovake dnevne vijesti, koje ti vrlo često bile cd velikog interesa za javne namještenike i ograničiti se samo na denašanje program-nih članaka ili izvještaja o našem pokretu, pa onda prilika u poedinim grupama javnih namještenika i pojedinim kotarskim skupinama, ko'iko te uopće takove izvještaje šalju. To nikako nije dosta! Mi moramo voditi brigu o dnevnom životu, o svakidašnjim prilikama, voditi račune o svemu, što se medju nama i oko nas dogadja. Politički, kulturni i socijalni život, koji se kod nas razvija, treba, da posmatramo s objektivnog stališikog stanovišta, jer sme mi a prvom redu zvani, da u tom životu sudjelujemo, radimo i da ga kritiziramo. — Sve se to ne može u tjedniku. Medju nama treba da postoji neprekinuti i neprestani kontakt, jer ćemo samo tako postati čvrsta cjelina, kad će se svaki dan čuti na^a rječ iz najudaljenijih krajeva i kad će se svakom javnom namješteniku dati prilika, da napiše svoj sud o ovoj ili onoj pojavi n na^em javnom životu. Napokon jedva je potrebno nabrajati prednosti dnevnika nad tje ln kom, bo-. lje je, da se posavjetujemo, kako ćemo ga privesti u život. Tu je opet potrebno dvoje. Jedno je novac — dakle pretplatnici i potpora, a drugo suradnja. Već se radi jednog i drugog apeliralo na članove Saveza, no obično su trpeli cstali vo\ clamans. Pretplatnika je medju javnim namještenicima iz Hrvatske vrlo malo, a što se tiče sa-rađnje, to možemo mirne duše reći, da je gotovo i nema. Centralni je odbor SJN. razaslao nedavno kotarskim skupinama numerirane pretplatne arke s molbom, da se sabere što više pretplatnika za »Naš Glas« i što više prinosa za tiskovni fond. Bez podpore Članova ne može se izdavati list'u današnje vrijeme, pa je na nama, da svoje glasilo održimo i podignemo. Središnji se odbor pouzdano nada i s pravom očekuje od kotarskih skupina i cd svojih članova, da će se prihvatiti posla oko raspačavapja našega glasila s potpunim razumijevanjem, pa uspjeh ne će izostati. Nije dosta, da »Naš Glas« drža samo javni namještemci, njega treba rasturiti i u gradjanske cbitvlj?. trgovačke kuće. a pogotovo u javne lokale, kavane i čitaonice, da se s pribkama i položajem javnih namještenika upoznaju i oni, koji nijesu javni namještenici. Ovdje dolazi još sabiranje za tiskovni fond i sabiranje oglasa i inserata — za »Naš Glas«. Što se saradnje tiče, morali bismo opetovati ono, što smo već toliko puta ickli. Sav posao oko spremanja materijala za naše glasilo leži na dvojici trojici Hud! •z središnjeg odbora, a vijesti iz provincije popće nema. Ni kotarske skupine kao takove ni pojedinci ne šalju nikakvih priloga za »Naš Glas«, kao da ne žele. da se što o njima čuje ili kao da ih ne zanima, što rade ostali odbori kotarskih skupina I^ojedine skupine morale bi u svakom mjestu imati svoga novinskoga izvjestitelja, pa bi tako i posao oko uredjivanja lista lakše išao%i što je glavno, uspostavilo bi se ono zajedničko podupiranja ^ u radu, poznavanje prilika, a time i lakše riješe-nje naših potreba Dobro veli jedan naš dopisnik, da dijete, dok ne zaplače, ne dobiva hrane od majke, pa 5e zato potrebno. da i mi. ako hočemo, da se za naše potrebe zna, upozorimo one, koji su zvani, da ih uklone, jer ih oni inače nemogii znati. Da dakle što skorije do .1 jemo do dnevnika, naša je dužnost, da svojski pregna« mo oko toga, da mu osiguramo opstanak, da ga financijalno pomognemo i podupre* ino saradnjom. Hoće li to biti moguće, vidjet će se, čim stignu iz pokrajine sabirni arci. Mi se pouzdano nadamo, da će broj tih sabranih pretplatnika biti tolik, da će opstanak dnevnika biti zasiguran, pa će se iza toga odmah početi »Naš Glas« izdavati kao dnevnik. A onda na posao! Drago Vojska (Ljubljana) ;• Roke proč! V glasilu užaljenih pogorelih poverje-niških ministrskih kandidatov se zadnje čase skuša zasejati med naše vrste razdor s teni, da se hpjska nižje uslužbence proti uradništvu, češ, da uradništvo ne upošteva željd nižjih uslužbencev. Trn v, peti jim je predsednik našega društva g. Lilleg in ves odbor, kateremu se očita, da je vladni podrepnik in da ne pusti članom govoriti o kakem štrajku in o sredstvih, s katerimi bi javni nameščenci dosegli iz« boljšati je svojega gmotnega položaja. Gospodje »komunisti« sicer prav dobro vedo, da imajo v naši organizaciji vsj enake pravice in se v nji ne razlikuje nižji uslužbenec v ničemer od višjega. Veda prav dobro, da je organizacija vedno zastopala interese vseh javnih nameščencev brez ozira na višje ali nižje uslužbence in je za nižje uslužbence dosegla celo več. kakor za višje. Tega se komunisti prav dobro zavedajo, toda boli jih, ker se jim javni nameščenci nočemo pridružiti, da bi z našo pomočjo prišli na krmilo. Cr« tijo nas in hočejo razbiti našo organizacijo, ker ne gremo ž njimi na ukce pred bajonete in da se ne damo speljati na njih pota. Res je, da je javni nameščenec danes v zelo slabem gmotnem položaju in da bo treba še dovolj dela, da dosežemo vse svoje pravice. Toda na način, kakor ga žele modrijani v »Rdečem Praporu*, se naš položaj ne more izboljšati, ampak bi se nam zgodilo, kakor se je zgodilo zapeljanemu nezavednemu delavstvu, ki ie drvelo za brezvestnimi podkupljenimi hujskači, prelivalo za nje svojo kri, končno pa prineslo zmago — kapitalizmu, ki ga njih voditelji navidezno tako zelo sovra-žijo. Sovraštvo do kapitalizma pa ni odkritosrčno in je samo pesek v oči bednemu delavstvu. Ostali so nam še v spominu dnevi, ko so današnji voditelji proletarijata tekali od Poncija do Pilata in se lovili za poverjeniškimi in ministrskimi mesti. Gotovo pa se niso hoteli povzpeti na ta mesta samo za to, da bi delali v koris. proletarijatu in ostali sami reveži, kakor so bili nekdaj, ampak brez pomisleka la* hko trdimo, da so hoteli doseči poverjenl-ško in ministrsko mesto samo zato. da hi postali tudi oni kapitalisti. Ker pa jim to spodletelo, bruhajo sedaj svojo jezo uad vsemi kapitalisti, poleg tega pa seveda tudi na javnega nameščenca, četudi ni ka| pitalist. ker mu ni hote! pomagati do 'eda. tako oboževanega, sedaj tako osovraženega kapitala Javni nameščenci nismo in ne bomo sil nikdar za njimi, ker njih namene predobro poznamo. Nočemo pa jih niti odvračati od novih poskusov. Toda poskušati bodo morali brez nas in pri vsakem poskusu računlti na naš odpor! Mi smo si do danes pomagali brez njih in si bomo tudi v nadalje. Mi hočemo doseči svoje pravice poštenim, dostojnim, zakonitim potom in ne s prekucuškimi sredstvi in nameni, ki ne morejo prinesti jugoslovanskemu narodu rešitve in boljših dni, nego samo suženjstvo. Uspehi, ki jih je do danes dosegla naša organizacija za vse ja«ne nameščence brez razlike, niso sijajni. Treba bo še mnogo truda in dela, da bode našim zahtevam popolnoma ustreženo. Toda če bi šli za hujskači pseudo-komunisti, bi ne mogli zti znamovati niti najmanjšega uspeha, kakor ga ne moro zaznamovati Ihti del zapeljancev, ki iim le sledil na njih pota. O »terorju« govoričijo v naši organizaciji! Pri nas ga ni. Med nami ima vsak Slan pravico, da pove svoje mnenje m stavi predlog, katerega se, če je sprejemljiv, upošteva, pa naj ga stavi sluga ali pa najvišji uradnik! Nasprotno pa smo imeli do danes dovolj prilike videti, kakšna svoboda vlada v vrstah »voditeljev« proletarijata. Gospodje, pri Vas je resničen teror! Hočete ga drugim očitati le, da obračate pozornost od sebe. Nikomur ne branimo, da krene na pot,po kateri misli hitreje doseči svoj cilj; če se mu zdi, da je to pot, po kateri hodijo komunisti, svobodno mu, naj jim sledi! Naj se jim pridruži in zapusti našo organizacijo. Mi nočemo nikogar držati v kleščah; vsakdo naj dela po svoji volji in svojem prepričanju. Kdor našim voditeljem ne zaupa, naj gre! Prepovedujemo pa si, da bi ljudje, ki za našo organizacijo še niso ničesar storili, sejali med naše vrste razdor in skušali zavesti naše stan. organizacijo na politično pot, bodisi za to ali ono stranko. Naša organizacija je in ostane nepolitična. V njej ima zaslombo vsak javnt nameščenec in vpokojenec brez ozira na politično prepričanje. Kogar fene srce na drugo pot. naj gre! Od naše organizacije, dela naše sol1-darnosti in našega trpljenja, pa roke proč! Općinski činovnici — bijednici. Mi sme danas bijednici i ništa drugo. Bijeda tišti sve javno namješteništvo bez razlike spreme i kategorije, kojoj spada. Dokle će bijeda trajati, to se danas sigurno znati ne može, a da i njoj kraj jednom doći mora, samo je po sebi razumljivo. Medju javnim namještenicima im ade jedna vrsta namještenika, kola najbjednije živi od svih ostalih, i tima bijednicima uz prkos svih molbi država ne priskoči u pomoć niti s’ bilo kakovom pomoći. Teško mi je, ali moram jasno i glasno doviknuti, da ti bijednici nisu nitko drugi već za sprdnju nazvani, »gospoda« općinski činovnici na području Hrvatske i Slavonije. Tim bijednicima zapovjeda stotine gospodara, a kad je platiti, onda se dovikuje: »Vi ste općinski! Uvo Vam opć. odbora. pa neka Vam on uredi beriva. To je autonomija općine!« Srce mi nešto steže, Itad samo pomislim, da se i la ubrokmi mediu te bijed- nike, a poznato mi je, da imade stališa, koji imadu istu školsku spremu kao i opć. činovnici, a manju odgovornost od nas, pa su ipak plaćeni donekle, a to samo zato, što su oni u državnoj službi. Pitam Vas, a tko je ta država?, Država je narod. Kad je država narod, zašto državna vlast ne će. đa plati trud svim namještenicima bez razlike, da li se oni ubrajaju me-dju državne, gradske ili općinske namještenike, prema njegovoj radinosti i sposobnostima jednako, već jednim život donekle olakoćuje, a druge prepušta samima sebi i na milost i nemilost opć. odbora. Ako mi opć. činovnici nismo državi i narođp od potrebe, neka nam to jasno i glasno reknuK a ako nas trebaju, neka nas pristojno plate. U ministarstvu u Beogradu izradi se naredba i razašalje na pokrajinsku vladu, a ova opet na županije i kotare, a kotar na općine. Sada dalje ne ide. Tu mora, da se ovrši, a ako se ne ovrši, onda zlo i naopako. U Hrvatskoj i Slavoniji opć. činovnici ubiru^ državni porez, raspisuju, sakupljaju nužne podatke za raspisivanje istoga i t. d., a u susjednoj Sloveniji toga svega nema. Tamo porez raspisuju i ubiru državni porezni uredi, a što se tiče političke struke, okrajna glavarstva. Djelokrug općina u susjednoj Sloveniji nije tako razgranjen kao kod nas, a nije sigurno niti u drugim pokrajinama, osim Medjimurja. Bačke i Banata, nu u ovim pokrajinama, koliko mi je poznato, doprinosila te pokojna madžarska uprava neki doprinos za plaće opć. činovnika. Pomislite, što može jedan opć. činovnik Hrvatske i Slavonije, kojega je Svevišnji obdario s’ kakovih 6 do 10 komada djece, sa svojom plaćom od 100, 160, 200 do najviše 300 kruna mjesečne plaće u današnjim prilikama nabaviti. Ovome velikom našem zlu krivi smo-, donekle sami a to je zato, jer nikada m-' smo poput drugih stališa istupili složno na obranu naših prava s’ perom u ruci, jer to je jedino naše oružje. Član sam našeg Saveza javnih namještenika i pretpatnik »Našeg Glasa«, ali do danas nisam imao prilike čuti, da je koji od opć. činovnika na skupštinama Saveza podigao svoj glas u obranu naših prava, kao što to čine drugi stališi, a isto tako nisam imao prilike čitati u »Našem Glasu* kakav članak iz pera opć. činovnika. koji bi ocrtao naš bijedni život — što je vrlo žalostno i nepojmljivo, kao da ne znamo niti rieči napisati. Poznato mi je, da je većina me'dju nama opć. činovnicima, koji se srame odkriti naš bijedni i kukavni život govoreći »Nedaj Bog gorjeg života, a ovako se dura,« nu dokle će se tako durati, kad bijeda prelazi već sve granice. Koji su pretplatnici »Našeg Glasa«, mogli su vidjeti, da se ni drugi stališi ne bave drugim pitanjima, već kako, da se ublaži bijeda i nevolja, tražeći od mjerodavnih faktora, da urede beriva, i slično, a zašto to ne činimo i mi opć. činovnici Hrvatske i Slavonije? ^ Drugovi, članovi Saveza reći Će, 'đa ie to stvar Saveza, kao što sam imao priliku čuti jednog iz naše sredine govoriti, da se Savez za nas općinske činovnike ništa ne zauzimlje, pa ako to tako potraje, Ja ne će biti članom istoga, jer da od tiieea nema nikakove koristi. Pitam Vas, drugovi, da ii vodstva Saveza može znati naš položaj, dok ne čuje glas vapijući iz naše sredine, a ako i zna, da li može nešto poduzeti, dok nej zna naših želja i poteškoća u tančine? Ako mi želimo, da se Savez za naštf stvar zauzme, dužnost je nas svih, da pl« šući članke o našim potrebama i poteške« ćama za »Naš Glas« — upoznamo vođ< stvo Saveza s njima, a ja sam siguran, daj će se Savez za to sve onda i zauzeti, a( isto tako i na raznim skupštinama treba; da koji od dingova dade svoj glas, jer, dok dijete ne plaće, pa ma da je i gladno,, ne će mu mati dati sisati. Drugovi, vrijeme prolazi, a mi jol uvijek snivamo stoljetni san. Prenite se) iz sna, jer je već vrijeme, da se primimo! ozbiljno posla za našu svetu i pravednu stvar. Opć. bilježnik: JL ....■■■I ■ " I .......................... J. Zazula (Maribor): Reorganizacija davčništva* u. Na to kulturno delo: kataster z ma* parni, se je naslonila zemljarina, na katera kmet ni bil malo ponosen in do najnove]-' šega časa se je to dejstvo ponavljalo y javnosti in parlamentu; ob vsaki priliki so rinili zemljarino v ospredje z »ogromi nimi« prispevki, ki jih baje daje. Skušeni in premišljeni možje so sicei) vedeli, da se o zemljarini več govori, kat kor je resnica, kajti njena evidenca In ra< čunovodstvo z zemlj. knjigo povrhu sq bili tako razsežni izvrševalni faktorji, da je, posebno v alpskih krajih od Dunaja dej Mostara, malo ostalo za druge namene določene svote. Zato so države, (Avstriji in druge, ker so bili povsod vpeljali po< dobne razmere) začele gospodarski bb. rati, delati dolgove, dokler si niso pomagali na nov način: vpeljali so hišarino, ki ob časih robote v majhnih mestih in podeželskih bajtah ni imela pomena, sedaj od spremenjenih razmerah pa je postala važna opora državnih dohodkov. Postavljena je bila obenem na modernejše stališče.! medtem ko ie zemljarini podlaga čisti donesek posamezne parcele za dobrih 25 letj in še več (vsakih 25 let naj bi se na novo; cenilo), je hišarina sicer tudi naslonjena na trden tarif, ki pa velja le za deželo in tudi ondi ne vedno, po mestih in večjih se-liščih pa hišarini tvori podlago najemnina, ki se določa leto za letom (dandanes vsaki dve leti). Hišarina je tudi, z zemljarino paralelno. važen statističen materijal našega kulturnega življenja. Vzemi v roke suma-rii B ali sumarij D o hišni razredovini, in številke s svojim tarifom ti pokažejo natančno gospodarsko stališče dotičnega okraja. Največ hiš imamo od XIV.—XIL razreda, to^ so) deželsko in meščansko! najpriljubnejsa stanovanja s 3—6 stano-valmmi prostori. Iz imenovanih in sličnih podatkov, .ahko veščak veliko čita. Zanimivo pa tudi koristno bi bilo, uradne davčne pripomočke statistično sestavljati in objav'jatl, saj so vsaj toliko važni, kakor naša vremenska poročila ali tržne cene o fižolu in krompirju. Žal, bivša uprava za take stvari ni imela smisla: vsi naši uradni se* znatni in šumariji, razvidi in izkazi samevajo, takoj ko so opravili svojo dolžnost. v družbi naših starih zakonikov pa palicah in omarah, zastraženi od pajkov in škorpijonov, dokler jih ne uniči čas, Tak'o sta torej tvorili zemljarina in hisarina podlago XiX. stoletja: dandanes je hisarina še upoštevana, zemljarina ra je izgubila s padcem valute vso vrednost, ker je čisti donesek tako majhen, oziroma je postal v primeri z ostalimi cenami tako malo vreden, da ga niti resno upoštevati ne smemo. Dandanes pri nas v Sloveniji zemlja — z davčnega stališča — ne vzdržuje države; s prehranjevalne-ga stališča pa ni več merodajno redilo meščana, ki si išče živeža (moke) od drugod. Pač pa so upoštevane povrtnine s sadjem, od katerih nima država toliko kakor nobenih dohodkov. Nizka valuta ni dvignila samo cen, temveč je uničila tudi davke! r~r Ko Je začel kmet odhajati v Ameriko, je začel padati tudi zemljiški davek, kajti vedno tarnanje o slabih časih je prisililo državo, tudi pri zemljarini to dejstvo upo-šlevati. Popusti pri ujmah in eksekuciji so. bili prvi, potem pa ie prišel splošni davčni popust; ob koncu XIX. stoletja, ki pa je le neizmerno oškodoval državo, a ni okoristil posameznikov. Itak nizka cenitev in itak nizki odstotki (22.7%) niso dovolili izdatnih olajšav in se je torej na posameznih postavkah malo poznalo od države določeno znižanje, a skupna svota, za katero je bila država oškodovana, je bila vendar izdatna. Erar je moral torej iskati drugih dohodkov!, Okoli leta 1860 dalje se je pri nas začelo razvijali tovarništvo in ž njim zvezana trgovina, in iz teh je država priredila takoimenovane osebne davke, Zemlja-rina in hišarina bazirajo na posestvu: glavni faktor ni ime lastnika, temveč njegov svet in njegova poslopja; ta so plačevala. Za posestnika se davčnik ni brigal. Pri osebnih (personalnih) davkih pa jo bilo merodajno ime. ker se je obdavčilo dohodke živih in juridičnih oseb. Nihče ni vprašal, kak je mlin, kaka je tovarna, ka-kp je podjetje: merodajen je bil lastnik sam; kar je on iz svojega podjetja pridobil, to ie država obdačila. Na deželi so bili posebno merodajni trgovci. Angleži. Francozi in Nemci so namreč po svojih’ izumnikih neizrečeno dvignili tekstilno industrijo: v monarhiji ie začelo cveteti železarstvo s svojimi izdelki, y naši ožji domovini pa lesna obrt, nekaj umetnih mlinov in predilnic. V splošnem se domača industrija ni mogla razviti, ker država ni imela smisla za izumni-štvo, tuji izumniki pa so bili s patenti vezani na domače države in te so večina industrije k nam samo uvažale- tukaj izdelovati ni bilo mogoče. Tako je pri nas delala industrija le iz druge roke, kajti manjkalo Jej je mož, kakor so bili Siemens, Watt, Stephensson in V/iatt, ki so dvignili strojništvo in v njegovi zvozi rudarstvo. z rudarstvom plavžarstvo, iz plavžarsfva pa so izšli procesi (Bcsse-mer) ki so nam dali jeklo, v čegar izdelo-vaniu so bili Angleži celo vrsto let vodilen 'narod. Tudi tkalci in prejci so imeli ondi prednost, in kako smo s tem postali od tuje industrije odvisni, smo čutih v vojni in čutimo danes, ko smo skoraj brez obleke radi pomanjkanja tovarn. Specijalno naše ljudstvo ni imelo nuoh ^smisla za industrijo! Stare metode (eomaci kolovrat) so so opustile, vpeljalo pa se .'e ceno in sla,bo tovarniško blago. iDalie prihodnjič.) Naša carinska mizerija. Nar. predstavnik dr. Dinko Puc je stav i v nar. predstavništvu na ministra financ sledečo interpelacijo: -A' zadnjem času dogaja se opetovano, da iz Beograda poslani uradniki, postavljeni pri carinskih uradih v Slovenij!, proti podrejenim tovarišem ne uporabljajo več določb še vedno veljavne stare avstrijske službene pragmahke, ampak določbe zakona o činovnicima gradjan-skog reda, ki v Sloveniji ni nikdar zadobil veljave. Dogodilo se je, da je bil uradnik, ki se je povsem pravilno ravnal po predpisih veljavne službene pragmatike, kaznovan, ker je slučajno v srbskem zakonu drugačen predpis! Po naredbi prve Narodne vlade z 'dne 31. oktobra 1918, št. 1 velja za Slovenijo službena pragmatika bivše avstrcogrske monarhije z dne 25. januarja 1914, št. 15 d. z. Ta naredba narodne vlade se ni pozneje z nikako naredbo ali zakonom iz-premenila ali predrugačila. Baš protivno. Ministrski svet je v svoji seji z dne 11, marca 1919 izrečno določil, da glede personalnih vprašani, d:sciplinarne oblasti, kvalifikacije, imenovanja, premeščanja in odpuščanja uradnikov, veljajo v novih pokrajinah stari predpisi. Ker je vsled tega označeno postopanje kršenje zakona, dovoljujem si staviti na g. ministra financ vprašanje; Ali so mu navedene okolnosti znane in ali je voljan ukiniti tako protizakonito postopanje ter poučiti podrejene urade, da ima služiti za podlago pri personalnih vprašanjih v Sloveniji edino le službena pragmatika z dne 25. januarja 1914?« Nadure, fondi i. dr. Filologi na srednjih’ šolali so dolžni prevzeti 17, nefilologi 20 tedenskih ur. Ure, ki jih imajo nad to število, se plačujejo posebej kot nadure po neki zastareli postavi: filologom okroglo z 2 K 80 vin., realistom z 2 K 30 vin. Na prvi pogled je jasno, da ta honorar sedanjim razmeram niti od daleč ne odgovarja, ko ni dobiti nižjegimnazijca. ki bi svojega sošolca po-< učeval pod 4 K za uro. Zato se je. lansko leto pojavil hud odpor proti tej krivici. N’ profesorskih podružnicah in drugje je nastal ropot, posebno v Celju,, kjer so stavili predlog, da naj vsi člani profesorskega društva odklanjajo tako dolgo nadure, dokler se stanu in času primerno ne honorirajo. Da se je mariborska podružnica v tem oziru postavila takrat na drugo stališče, je bila po večini zasluga g. poverjenika dr. Verstovška, ki nam je opetdvauo obljubil za tekoče leto remeduro. Učitelj: so, kakor druga leta, prevzeli nadure ter nadomeščali pri sedanjem pomanjkanju učiteljskih, moči samo na mariborski realki najmanj dva suplenta. Za prvi tečaj so se nagrade za nadure mesto sredi februarja nakazale šele sredi acrila v veliko presenečenje vseh prizadetih lahkovernežev po — starem ključa. Zbog tega vlada v provinci veliko ogorčenje! V Celju n. pr., so, poslali to smešno napitnino, ki bi si jo prepovedni vsak boljši natakar, sumarno nazaj na v. š. sv. Drugje sc sicer to ni zgodilo, toda takoj nato se je začela akepa, da se sprejme zgoraj navedeni celjski predlog, ako se ne plačajo nadure tudi za letos, kakor se; nam je bilo obljubilo. In. glej čudež* Komaj je poverjeništvo začutilo, da se nekaj plete, je izšla naredba v uradnem listu, s katero se določajo nagrade za nadure po novem ključu, pa —- šele za prihodnja leto 1920/21.! Čudno ulogo pri vsej zadevi je igrala profesorsko društvo v Ljubljani. Kakor, da bi v Ljubljani tega nedostatka ne ču’ tili! Nikdo se tam ni brigal za vprašanje. Odgovori, ki so prihajali tozadevno od centralnega odbora, so bili povsem prazni. Nam v provinci.se ie že začetkoma zdela stvar sumljiva, in sedaj zvemo vzrok iz ust ali bolje rečeno izpod peresa g poverjenika samega, ki govori ro različnih fondih, ki jih Ljubljančani pridno izrabljajo«. Do Sedaj smo bili mi v provinci mnenja, da ima poverjeništvo v tem oziru na razpolago le en fond, ki je pristopen vsakomur, ki je brez lastne krivde zašel v neprilike, recimo v slučaja bolezni f. sl., ka-t kor je bilo to tudi prej. Toda poverjeništvo ima i različne fonde.t, ki jih menda smatra za nekako domeno Ljubljančanov. V provinci ne ve o vseh teh fondih živ, krst. Toliko v pojasnilo tem potom vsem tovarišem v provinci in pa tistim gospodom v Ljubljani, ki jim še ti fondi niso zamašili ust. Komentar k tem dejstvom pa si naj napravi vsak sam! Bračun — Maribor.' Stebri carinske uprave, ,V Sloveniji in na Hrvatskem so seve< da stebri naše carinske uprave vsi oni radikalni Srbijanci, ki jih je naša premodra generalna direkcija carin spravila na najvažnejša carinska mesta v naši ožji domovini. Te kapacitete so spravile carinsko upravo v najslabši sloves in če Bog da, bo klika v generalni direkciji še dalje tvorila »državo v državi«. Kako izvrstno znajo voditi upravo in kako nepristransko in olikano se znajo vesti s krogi, ki imajo nesrečo, da morajo po opravkih na cari-narno, beremo skoraj vsak dan v vseh naših časopisih katerekoli barve in stranke. Ti ljudje so za delo nesposobni in morajo izginiti. Uvesti se morajo zopet redne razmere, mesta v Sloveniji in na Hrvat-skem pa se morajo izročiti domačim uradnikom, ki jih imamo zadosti in prav sposobnih in odlično kvalificiranih. Izginiti mora korupcija, ki se že očito pojavlja m ki jo trpe in favorizirajo ti srbijanski podrepniki generalne direkcije. Vse to bi se bilo moralo že davno zgoditi in očistiti bi se bil že moral ta nečedni hlev. Ali storilo se ni ničesar. Slo je nekaj deputacij v centralo protestirat. Gospodje iz posebne države so napravili ž njimi zapisnike in obljubili pomoč. Čakamo pa mesece, toda pomoči ni in je tudi ne bo, dokler bo tej »carinski državi« kraljevala sedanja radikalno-srbijanska klika ter rezala in odmerjala jugoslovansko sukno po — srbijanskih rectius azijatskih načelih. Ta samolastna gospoda se ravna po reku.: rečem ti, da mi ne porečeš! Ne zaupam ti, ker mi ti ne zaupaš! Slovenski in hrvatski carinski uradniki so srbijanskim med drugim posebno »nepouzdani*. Znana je pri* slovica: »Wie der Sehehn...« V vseh naših in hrvatskih listHi pa beremo, kako ulogo igra »bakšiš« v carinski upravi, odkar je vlada »carinske države« namestila na vsa važna carinska mesta svoje »pouzdanike«! Naša država živi sedaj od same carine in kolekovine, ki se stekata v njene blagajne z dvema tretjinama v slo-venskili in hrvatskih pridruženih pokrajinah. Ali res ne morejo naši premodri poslanci doseči, da se napravi red v pobiranju in odmerjanju teh ogromnih davkov, ki jih plačujemo mi, ter se odpravi nered in očitno partizanstvo v tej upravi, ki jo Vodijo nesposobni srbijanski radikalci? Ako so tem naši pošteni uradniki nezanesljivi in nesposobni, tembolj smo prepričani o tem dejstvu glede srbijanskih emisar je v, ki so takih sgšeftcv« menda že 'dobro navajeni. r Dolžnost merodajnih poslanskih krogov bi pač bila, da posvetijo v kasto »pouzdanih« srbijanskih carinskih emisarjev ter preizkušajo to njih pouzdanost, ki sloni pa lončenih nogah. r Slišali smo. da so se naši poslanci zavzeli pri fin. ministrstvu, naj se vendar enkrat odpravijo nezaslišane razmere pri carinarnicah v Sloveniji. Minister sam je bil neki mnenja, da se temu mora odpo-moči. Nastopila je pa »carinska država v državi« in izrekla svoj anatema; prepotrebno je, da Ačimovič, Ivanovič in drugi taki srbijansko radikalni predstojniki ostanejo na svojih mestih, ker bi drugače »šverceri« odnesli v Italijo vso Slovenijo in Hrvatsko z njunimi odličnimi in odločnimi poslanci vred. Resnica je prav nasprotna. Odkar vodijo carinarne ti velesrbski potizdaniki, dobivajo naši trgovci neštevilo ponudb raznih tajnih verižnikov in agentov, ki jim ponujajo v uvozu prepovedano blago, ki ga morejo le oni spra • viti čez mejo. Kako in za kakšno ceno, bodo najbolje vedeli srbijanski »pouzdani činovnici«, ki sedaj tako modro vodijo carinarne. Tega pa ti zvesti činovnici ne izdajo našim poslancem, ker bi sicer ne bili — stebri ca-rinstva. • Vestnik. Pozor! Danes smo priložili vsem c. gg. naročnikom o Sloveniji položnice. Prosimo vse, . mj. održana je u velikoj dvorani Glazbenog zavoda glavna godišnja skupštinu Udruge javnih činovnika. Skupština sami bila je veoma slabo posječena, bilo je tćk oko 180 učesnika, većim dijelom udova umirovljenika, te nešto starijih činovnika, koji još uvijek drže. da u današnje demokratsko doba može da se održi na površini jedno takovo reakcionano i zastarjelo udruženje. Na samoj skupštini nije bilo raspravljeno ništa bitnoga, a konačno je izabran odbor sa prijašnjim predsjedm* kom g Bratanlćem na Čelu. Čudimo se, da ta gg. nisu još uvijek došla do uvjerenja, da je spas te daljnji opstanak javnog namješteništva moguć samo u jedinstvenoj, jakoj i čvrstoj organizaciji, kakova ]e Savez Javnih Namještenika, već traže pomoći u separatist'čkum reakcionarnom udruženju, cijepajuć i slnbeć tako naš’ sile. Veseli nas. da smo na skupštini vidjeh samo stariju gg„ koja još nikako nenvogu. da zaborave za nj'h toli poželjna i dobra vremena austro-ma.ljarsko i K’-ihenov* skog režima. \)a im poručujemo: GosOO* do, ne zaboravite, da na mladiima svite• ostaje! Pozivamo sve drugove činovnik članove SJN„ da se kenačno odluče < a listom istupe iz tog reakcionarnog u traženja te da čvrsto stisnu redove jedinstvene napredne organizacije SJN u koioj C1: jedino nadi zastupane svoje interese mako, kako je to poželjno, te spasonosno za svekoliko javno namjeSteništvo. Skupština učiteljskog društva za trg Krapinu te kotare krapinski 1 zlatarski n Hrvatskoj održana je 10. lipnja o. g. u Zaboku. Prisustvovala su 34 člana (od toga 16 učiteljica). — Iza pozdravnog govora predsjednika društva Paje Wolfla, Sdržao je Makso Štromar, ravn. učitelj v Zaboku, vrlo poučno predavanje o vrijednosti skioptikona i kinematografa, kao obučnog pomagala u osnovnoj školi. Učiteljstvo je ovo predavanje tako oduševilo, da je cijela skupština jednodušno izjavila potrebu nabave tih obučnih pomagala. Najvišje školske vlasti morale bi nastojati, da škole što prije opskrbe s tim savre-menim obučnim pomagalima, jer zornost pe će riječ ma i najživlja, nikada nadopuniti, buduč ono, šio vidimo, ostaje dulje u duši nego ono, što tek čujemo. Nadalje se na toj skupštini raspravljalo o promjeni pravila Saveza hrv. učiteljskih društava, o jačoj učiteljskoj organizaciji, o što brzem postignuću zakona o narodnim školama kraljestva SHS, objelodanjenog kao nacrta u Narodnim Novinama cd 8. kolovoza 1919 te o predlozima Staropazovač-lcog učiteljskog društva. Stvoreno je više predloga za skupštinu Saveza hrv. učitelj, društava kao: 1. Stanarina pučkog učiteljstva trebala bi da se tako uredi, kako je uredjena za sve državne činovnike, t. j. da se povišuje s plaćom, a ne da uvijek ostaje jednaka stanarini XI. činov, razreda, u koji prema današnjoj plaći hi jedan učitelj ne spada. 2. Jer je pučkom učiteljstvu zakonom osiguran besplatan stan i ogrjev ili naknada za oboje u novcu, a toga sve učiteljstvo do danas nema, potreba je, da se i to u smislu zakona provede.' 3. Pučki učitelji (učiteljice) kao državni činovnici traže obiteljske i ine doplatke. kako i to dobivaju i ostali državni činovnici. 4. Učiteljstvo će rado podupirati i pretplaćivati školski časopis Učiteljski Dom, ako će unapred izlaziti redovito dvaput mjesečno, brzo biti dostavljan i ako će zadovoljavati učiteljstvo svojim člancima. 5. Na poticaj i predlog druga Oskara VVojfla skupština jednoglasno stavlja za- htjev, da se učiteljima-orguljašima njihova služba honorira s najmanje 100 K mjesečno, tamo, gdje ie nedje'jan i blagdanom u župnoj crkvi po jedna župna misa, a za 150 K mjesečno ondje, gdje su u župnoj crkvi po dvije župne mise nedjeljom i blagdanom; ako je u kojem mjestu orguljaš uz nagradu u novcu uživao zemljište ili drva, ostaje to uživanje uz novo zahtjevanu novčanu povišicu i na dalje. U slučaju. da učitelji-orguljaši tim zahtjevom ne uspiju, to sa 1. siječnjem 1921. prestaju vršiti orguljašku službu, pa ovo vrijedi kao 6 mjesečni odkazni rok, u kojem bi bilo prilike obrazovati posebne orguljaše, kako jih imade Slovenija. Ovaj zaključak bit će javljen svim župnim općinama obiju kotara. .? 6. Skupština se jednoglasno složila u tom. da učiteljstvo zahtijeva uvedenje potpunog nedjeljnog počinka od svakoga školskoga obučavanja. Pred svršetak skupštine pozdravio je lijepim govorom društvo podpredsjednik Paio Gregorič društvenoga predsjednika Paju Wdlf!a, koji je potpuno po stoljeća najme preko 50 god. neumorno i neprekidno u školi i izvan škole prosvjetljivao narod. Skupštinari oduševljenim poklicima popratiše ovaj pozdrav, čestitavši jubilar-cu, dok mu kolegica Alarija Flogl preda kitu cvijeća. Jutilarac, dubrko ganut, zahvalio na pozdravu ganutljivim riječima, koje prisutne skupštinare dirnuše do suza. O. W. Vrlfla zabava javnih namještenika u Zagrebu. U subotu, dne 3 juh pcshje pod ne i na večer priredjuje javni namieštenici u Maksinr'rskom perivoju veliku vrtnu zabavu u korist organizacije te tiskovnog fonda »Našega Glasa«. Nadamo se, da ć„" ovu akciju poduprijeti svekobko javno na-mješteništvo Zagreba i obližnje okolice te gradi svojim prisustvovanjem i doprinosima, koji će se u istu svrhu šahirati. Paspoređ same zabave i pobliže informacije donjeti ćemo u narednom broju »Na tega Glasa«. Umirovljenik. Ustao sam neobično rano. Ne činim to iz osobitih razloga, niti se držim poslovice: »Tko rano tadi, dvijj sreće grabi.« Ova poslovica uopće ne vri jedi. Za vrijeme rata ustajao sam rane. ali ne da zagrabim sreću, već praznu crnu kavu, a zatim psovke i kletve austrijskih dželata. kojima sam predan bio na »izobrazbu«. I u ured sam kao činovnik do’a-zio rano — dapače najranije ~ pa sam ugrabio sreću, da su me moji drugovi, koji preziru poslovice, a poštuju rodbinske veze, »protežirali«. Bio sam nekoliko puta rano na raspravi stanarirskog ureda, pa sam unatoč tome ostao bez s+ana, dok su drugi koji se ne drže poslovica, već ih izvraćaj i. debili stan vičući: ^Bolji je zlatan pas nego dobar glas!« I danas idem stanaritiskom uredu, pa ne sigurnost, da ču se okačiti, već naprotiv neizvjesnost podržavana slabom beamterskom večericom, nije mi dala sna. Uputio sam se dugom ulicom. Nevoljko se vuče birokracija u urede. Pred menom neki poznati starčić. viši činovnik u miru. Umorna se koraka uspinje ulicom, prigibajuri se cd časa do časa. Starac se plaho okreće i diže iz žljeba kraj uličnog hodnika nešto što iz daleka ne mogu vidjeti. Približim se na korak. Gospodin viši državni čmovnik u mitu po-j Mre čikove od cigareta Siromah! potni-1 s!im u sebi. ali se istodobno sjetim ove- Tko rano rani, dvije sreće grabi. Bijedni; starac imao je danas u jutro sreću. Ustao je naime prije, nego što su ceste pometene. (Op. ur. To se zadnje vrijeme u opće rijetko dešava), jer da nije. popušili bi! otpadke od cigareta smetlari. Ipak imariil sreću umirovljenici našeg bogatog kra^ Ijevstva! E... ć. Začasni kancHsti, za katere so b".( imenovani po dolgem boju oficijanti t dvema izpitoma, .so zopet dobili zaušnico« Na definitivna mesta jih noče justičnd uprava imenovati z motivacijo, da je dovoli invalidov, katere treba najprej preskrbeti. Res, jako lepo in usmiljeno delo bo s tem opravljeno, katero tudi mi topla priporočamo in tudi želimo, da pridejo ti reveži do kruha, — samo ne na našo ške do in na naš račun! Koliko invalidov pa jg tuđi med sedanjimi začasnimi kamclisti, ki ne morejo priti na definitivna mesta, ketf imajo to smolo, da so bili že prej nesrečni oficijanti. Kaka pravica je to! Enim iti istim se meri z dvojno mero. Tistim hv validom, ki niso še v službi, takoj defin!« tivna mesta, tistim invalidom pa. ki so žg začasni kanclisti, jih nočejo podeliti. Če hoče just. uprava preskrbeti vse invalide, ki so v pripravljalni službi, naj najprej! imenuje začasne kancllste definitivnim id njihova mesta naj zasedejo invalidi, ki še niso v službi. Na ta način se bo ugodja obojim. To priporočilo naj velja gospodom] pri višjem deželnem sodišču kot resen opomin in naj dobro premislijo, predno zadajo novo brco ubogim začasnim kancih stom: kaj ni dovolj, da so trpeli kot ofici* ianti kot črna živina, naj se to tudi zdaj nadaljuje? B. Podgrajski. Za tiskovni sklad „Našega glasu* so darovali meseca januarja 1920 sledeči: Kotarski odbor drž. namještenika v Sinju^ Dalmacija, SS0 K; g. dr. Jakob Doljan, Slovenje-! gradeč 40 K: g. Krašovic Franc, Sodražica, nabrali 38 K; Oddelek finančne straže, Gorenjavas 36 K; čiuovničtvo poreznega ureda u Gospiću 25 K? gg. RodovSek Franc, Slov. Gradec, Krkač Gjuro, Koprivnica, po 24 K; gg. dr. Ipavic I., Sl. Gradec, Čik Rudolf, Požega, po 20 K; g. Madjerlč Ivan," Zagreb 15 K; g. Košir Stanko, SL Gradec 14 K; gg. Viher I., dr. Zobec I., Slov. Gradec, po 12 K? gg. StiploSek Simon, Žun Lovro, Cerknica, Šali nović Mijo, Dimeč Petar, Hunjet Tomo, Dimeč Franjo, Tutek Milan, Cvrtlla Mirko, R. V. v Zai grebu, Semen Karol, Golob Franc, Fortuni^ Stjepo, Bricelj Josip, Schiffrer Lovro, Stegu ML lan, Ljubljana, Zličar Rudolf, Smolkovfć Olga^ Kvaternik /Mnka in Ježek Štefanija v Koprivnici po 10 K: gg. Fras Franc, Maribor, Otrin Franc, Vršac, Bivec Lujo, Kolarič Matija, Koprivnica, davčni urad Škofjaloka po 8 K; gg. Katunarič M., Split, Kogej Anton, Vel. Lašče, Pibernik Janko, Rogaška Slatina, Jakič Tomo, Požega, Cvjetko Florijan, Požega, Ralroš Josip, Majdak Gjuro in Bešlić Gjuro, Zagreb po 7 K; g. Babnik Ivo, Ljubljana 5.50 K; g. Aleš Franc, Ljubljana 5.20 Kj gg. Gala Franc, Krško, Radovič Petar, Senj, Jui ras Ivo, Split, Karničar Konrad, Pregrada, Šmai gue Agata, Zagreb, Tomc Ivo, Gerčar Pavel, Loj,\ Bernard, Petrovčič Anton, Jelčič Cvetko, Hladky Kornel, Polleti-Kopešič, Preinfalk Fric, Mandeli Josip, Logar Viktor, Bonfioli Arkado, Zindtner Pavel, Vizjak Srečko, dr. Zajec Ivan, velkavrli Stanko, Ljubljana in Sonnabend Ivan, Koprivnica po 5 K. (Dalje prih.) Drugovi, pohajajte samo one kavane i gostione, koje diže „Naš Gtas“. Tovariši.1 Agitirajte za „Naš Glasbi Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove ~———— naročnike: ————------------------ „Samopomoč” v Ljubljani kupuje vsakovrstna živila In druge potrebščine v vsaki množini. Tovariši se prosilo, da poizvedujejo po takem blagu In posredujejo v prilog zavoda, ki delujo v korist vsem iavnini nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah naj se poroča naravnost „Samopomoči” v Ljubljani. Vodnikov trg štev. 5, ki poravna radevolje vse stroške. K DJORDJE GRUJIČ trguje sa životnim namirnicama. Prima zastupstvo strane i domačo industrije. BEOGRAD, Knez Miletina ni. 15. Brzojavna adresa: Grnjić, Beograd. Posrednici se honorišu. TRGOVINA Z ŽIVILI. Sprejorna zastopstvo tuje in domače :: industrije. :: djordje GRUJIČ Drogerija ,ADRIJA‘ " Fotomanufaktura 22_s Parfumerija Čvančara Ljubljana, Selenburgova ul. 5. = BEOGRAD = Knez Milotina ulica št. 15. Brzojavke: GRUJIČ, BEOGRAD. Posredovalci se honorirajo. ■ HH M*« fia« »mu run a««i UMU S 18-3 »KS- iRItiUU I©waraa J@l. ^ESCH ovratnike, zapestnice On srajjce :: Poljsiis'u nasip 4....... Podru£nlce: ra 3 Poiružnica Saioilinroova lika 3. MOV® MESTO. ' n ■/v&ZJ&Kij&acEt Posebna sSelje ObrsJaaje in tnoctarnSaSranfe obtok. UfacSni^ora se tvrdka. F. POTOČNIK votietnS kroISte?* pri dvorntns založniku TiESorju na Sursciu. SijZesrtbMrgoiua tažšca ©./!. desno. m arsates? popast, 66 trgovska, spediciska in komisiska d. d. L J u I® B s a n a:, Dunalska sesSs š§a 33. Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst. Zacarinjenje. Selitve. Nabiralni vozi na vse strani. Javno skladišče z lastnini želez liski m tirom. Reekspedicije itd. itd. Brzojavi: „BALKANSPEDL „ luterurban telefon 3GS. 10-4 mMtfflHKBHUm Hodni salon LJUBLJANA, ZlSdotitsSia ul. 3, Dvorski trg 1. ||i Kp Priporočamo veliko izbiro najnovejših SViSsnih EiSo- ^ btakov, žapicin sSansnikovza damo 8n dekSice. ^ Piš Popravila flo«!no En Žalni klobuki veci- kj ceno. no v zalogi. BRSauii ■ u S ■ ■ a « i s iti n H n 5 ii VELIKA Na debdol Na drobno 1 BOGATA - :: : Solidne cene! : :: ZALOGA ’ IZBIRA re?ninozkeS2i 1811 MELUE. f^EK lastnega ler inozemskega izdelka po naj- modnega blaga. Stajic, SJinovezaitsCtraviils),B0|jaVit8 i.ti novejšem kroju. S 5 U' EC" iommsumzam š DvornE trg, pod Narodno kavarno, s •naaaa”? A.Mihelič, Ljubljana fj| Šelenburgova ulica 1. j* ioBcnKaa«aa«aB«Batii«aaBBaiaaaNanntia m uKBKsaiaaaaariiaatiaaaaaoBaaanniia 15-3 J Trgovina s ščetinastimi iz- 5 delki. Galanterija in par- s i umeri ja. Edina zaloga jugoslovanskih K V A K T kakor tarok, marijuš, whist,,primorka*, jj .iisiLiiiiigi regiatrovana zadruga z omejenim ::: jamstvom. ::: Posojila na osebni kredit: 6%. — Posojila na hipoteke; S1/*0/#. — M®' sečna odplačila. Raažijska posojila na več let; mali vračevalni obroki. ::: Pisarna: Kongresni trg 19. Uradna uro od 3. do 12. uro. — Prospekti hros* plačno na razpolago. — Rozorvoi zakladi nad :s 303.000 K. — Hranilno vlogo 3Vi •/». !,! Marija Tičar ■ Ljubljana « zaSoga uradnah 8n šolsftSh potro&uein. Najveća izbira ras* in pisemskega papirja. Na drobno in cš’aSseBo. Izdaja: Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik Makso Daks. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.