JZ. Stnllta. | LMliaL i hM. I. Mmvb B17. - Uno. .Slovenski Narod" Y#l|a po poitl: n Avttio-Ogrsko: M Nemčijo: ttio Teto ikupaj naprej . K 28'- I edo leto naprej . . . . K 33*— pol leta m « . • . 14*— I » „ . Jctrt leta m .... 7*— I M Ameriko m vse drujre dežcic : iu me»ec m • • . • 2 50 I celo leto naprc} . . . , K 38.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpraTnUtvo (»podaj, dvori&e levo). Knatlov* ulica it 5, telef cm *L 89. Izha|a vsak da« tvečtr livmail Mfltlf* te prasslka. Inserati se računajo po porabljenem prostom in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d.akrat po 7 vin, trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vio. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine fe ne ozfra. „Jlarođaa tiskana" telefon at. 85. Upravoištvu naj se pošti ja jo naročnine, reklamacije, inserati Lt dn to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w Mnbl|aml dostavljen na dom ali te se hodt po nj : celo leto naprej . . . . K 26 40 I četrt leta m . . • • . 6*60 pol leta „ ..... 1320 | na mesec „ ..... 2*20 —~^— Pomaaesaa ftfavilka volja 10 riaarjev. ■ Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsl se ne vraČajo, Uredništvo: Kaallova olioa ŠL 5 (v pritličju levo,) telefon St 34. Mi! oradi putilo. Duna], 8. februarja. (Kor. urad.) Uradno se raz^iaša: VZHODNO BOJIŠČE. Poskušen sovražni napad vz-hodno od doline Casinu smo že v j prvih početkih s svojim ognjem pre- j prečUJ Zapadno od \\oronczyna so j nemškVčete v šunku prodrle v so- i vražne pozicije ter prizatiejale po- i sadki močne izgube, nakar so se vr- j nile brez lastnih izgub z nekaj vje-Omi ITALIJANSKO BOJIŠČE. Ražen malih za nas uspešnlh podvzedj pri Tolminu in v Valarsi ju-govzhodno od Rovereda nobenih po-membnih dogodkov. JUGOVZHODNO BO.TIŠCE. V okolici Berata Je neki orožnlk na patrulji zbil {talijansko letalo. Namestnik načelnika generalnoga itaba pl. H 6 f e r, fml. HitađUD 50fiio!o. Berolin, 8. februarja. (Kor. ur.) Wolftov urad poroda; Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna fronta 'general-feldmaršala vojvode \\ -brenta Wurtemberške?a. V loku prf Ypresu Je vladalo zvečer živahno streNanje. V loku pri Witchaetu smo razbili z obsežno raz-strelitvijo veiik del sovražnih minskih rovov. Antfeška flotilja letal je metala bombe na mesto Briigge, kjer I Je bilo nekaj hiš porušenih ter v neki soli ena žena in 16 otrok ubitih, 2 odrasla težko ranjena. Na voraških napravah ni bilo škode. Armadna skupina general-feldmarš. prestolonasled-nifca Ruprehta Bavarskega. Na obeh stranch kanala La Bassee. ob Ancri in pri Bouchaves-nesti Je bfl artiljerijski boj oroti prej-šnjlm dnevom močnejsi. Po polnoči so napadli Anglež? na severnem bre-gu Ancre In fugovzhodno od Boueha-Tesnesa. Omeiene začetne uspehe Je naš protlsunek hitro izravnaL Fronta nemskega presto-tonaslednika. V dolini Aire in pri Vaumiolsu, Tzhodno od Argonov o naše čete v šunku pripeljafe Iz nekega franeoske-ga jarka 17 vjetih. VZHODNO BOJIŠČE. Armadna skupina general feldmaršala princa Le-opolda Bavarskega. Pri Kisjelinu zapadno od Lučka Je bil izvidni sunek za nas uspešen. Armadna fronta general-obersta nadvoi. Jožefa. V zasneženem gorovju m v go-rati pokrajini zapadno od Moldnve živahno streljanje in boji strafunov. Armadna fronta general feldmarSala von Macken- sena. Poiožai |e neizpremenjen. /MAKEDONSKO BOJISCE. Med Ohridskim In Prespanskfm Jezerom praske straž, v katcrlh %o bili franeoski vojak! vJetL Prvi generalni kvartirnf mojster v. LudendorfL fimerika se pripravlja. London. 7. februarja. (Kor. ur.) »Morningpost« javlja iz VVashingto-na: Predsednik VViison in vojni ter mornariski minister so že doloali. kako naj Amerika poniaga ententi. Vojaška pomoć se bo omejila zaenkrat na morje. Amerika prevz ime p a t r u 1J -sko službo v severnem in južnen\ Atlantskem oceanu ter bo tu preganjala ncmške brodolovce in podm rske čolne. §či-tila bo ladie, ki prihajajo iz ameriških in kanadskin pristanišć ter tako omo-j^očila. da se uporabijo angicške in franeoske kri/arke. ki sedaj pitrulji-rajo ob ameriški obali, drugod. Ameriške oblasti menijo, da imajo do vol j ladij na razpo'ago, da ščitijo arreriška pristanisča i.i trgovi o Amerikancev ter aliirancev in da bodo pri primerni razporedbi bro-dovja mogli trgovskim ladiam dajati dovolj zaščite, doklcr ne dosežejo odprtega morja. OJgavornost za na-daljno varnost teh ladij bi potem prevzelo brodovje aliirancev. Razpravijalo s? je tuđi o možno- j sti, da bi vojne ladje sprerrlj^va'e tr- j govs!:e iadje na vsej pati, toda smatralo se je. da bi ta metoda ne bila tako učinkovita, kakor če se poraz-dele vojne Jndje na gotove tnčke. Mornariski departement nredlagra, da naj prevzame vlada trgovske ledie ter jih uporablja kot o o m o ž -n križarke inda naj se poslužuje brzovozrrh motornih čolnov. ki bodo podpirali flotilie t^rpednih ru- | šilcev in natruljskih ladij. j Berolin, 8 februarja. (Kor. ur.) Angieška brez/ijna postaja P-;'dhu poreča: Ameriska vlada je izvršla vočicrled morebitnim eventnalnostlm Številne vojne ukrepe; m*d drugim je predložila zakon, ki ji daje večjo oblast nad inozemskimi poži-Ralci in špijoni, nadalje zakon, ki jo pooblašča, da vzame v slnžbo ladje, ki se nahajajo v ameriških pristani-šcih. Prcdlog. ki je v dračem branju ze sprejet, odobrava izdaje za strojne puške, obrambne tonove proti zrakoplovom, ter za mun^ijo in po-oMasča vlado, oborožiti trgovske ladje. Zeneva, 8. febrjarja. Iz New Yorka poročajo: Eden največjih mu-nicijskih koncernov je dobil ukaz, da ustavi nadaljno dobavo municije za entento ter da izdeluje streljivo v bodoče le za Zediniene države. Hamburg 8. februarja. Indirektno poroćajo iz New Vorka: Poroča se. da je bila dobava ameriške municije Angiiji že resnično prekinjena, ker so pnskoćilc zavarovaine premije od )5% na 807c Rotterdam, 8. februarja. »Daily Chronicle« poroča iz Washingtona: V uradnih rogih so mnenja, da se bo odločil \Vilson. če treba, samo za obrambno vojno Med tem je mogo-če storiti vse, da se pripravi Amerika za prihodnjost in če bi res iz-bruhnila vojna, bo Evropa videla, da je pripravljena Amerika organizirati vojno velikanskem obsegu. Narodna garda šteje sedai 133000 mož, ki morejo tvoriti z regularnimi četami jedro za armado treh do štirih mrli-jonov mož. Zeneva 8. fehpvarja »Times* poroča iz New Vorka: Ljudstvo slavi VVHsona. Mesto ie v zastavah. Kar-koli priđe, eno je gotovo, da bo stopila Amerika na čelo aliirancev. Bern, 8. februarja. (K">r. urad.) »Oazctte de Lausanne« poroča iz Pariza: Nakupne pogodbe aliirancev v Zcd'njenih državah ameriških. ki se imajo izvršiti v prvem polletju 1917.. ohsegajr> skupno 600.000 ton granat-nega j^kla, za drugo polJetje celo 800.000 ton za Anglijo. Francijo in Itnlijo. Poles tega *:o naročale te de-žele za isto *iobo ion.000 ton rklopnih plošč. 160.000 ton tračnic, 100.000 ton sirnvega železa 50.00H ton gradbe-nega železa in 40 000 ton žičnega /e-leza. Ta naročila so dala ameriški kovinski indnstriii toliko posla, da se Zcdlnjene države pritožujeio radi omejevanja lastnega notranjega i trga. j Rotterdam, 8. februarja. Lansing j je zahteval od kongresa zasilni kredit pol m;Tiinna dolarjev, da nomada ; Amerikancem v Evropi, da jih ščiti in spravi domov. Einanćni minister je sporočH, da ie zvezna zavaroval-nica zvišala zavarovalnino proti voj- ni nevarnosti za 125 do 200%. To zvišanje zadene vsa trgovska pota. Ženeva, 8. februarja, »Petit Journal« javlja: Min predsednik Briand bo povabil Ameriko, da se pridruži sklepom pariške gospodarske konference. SENAT ODOBRAVA WILSONOVO POLITIKO. Washington, 7. februarja. (Kor. urad.) Senat je ratificiral z 78 proti 5 glasovom prerušenje diplomatičnih stikov z Nemčijo. Nacijonalni kabinet v AmerikL Ženeva, 8. februarja. V ameriških političnih krogih se govori, da bo Wilson sestavil koalicijski kabinet, v katerega vstopijo tuđi republikanski voditelji, med njimi Taft in Roosevelt. Nemci, Avstrijci In O^rl ▼ Ameriki proti vojni. Berlin. 7. februarja. (Kor. urad.) »Matin« javlja iz New Yorka: Za-stopniki 500 nemških, avstrijskih in ogrskih društev so sklenili včeraj re-solucijo, ki se izreka proti vojni. Frankfurt. 8 februarja. »Frankfurter Ztg.« poroča if New Vorka i Casopisje je pesimisMčno. Odlične osebe smatrajo, da bo treba eventualne izgrede proti Nemcem preprc-čiti. Prebivalstvo pa je zaenkrat še mirno. Nemški listi zastopajo različ-na stališča. liearstova velika >Deu-tsche Zeitung« je za VVIlsonovo politiko, drmgi nemški listi obžaljujejo konflikt ter smatrajo, da ni potrebno, da bi mu sledila vojna. Švica prevzela zaščito nemških Interesov. Bern, 8. februarja (Kor. urad.) Nemška vlada je naprosila Švicarsko, naj sprejme zastopstvo nemških interesov v Zedinjenih državah. Zvezni svet je prošnji ugodi!. Švicarski poslanik v VVashingtonu je sporo-čil to v sredo vladi in predsedniku Wilsonu. Dunal, 8. februarja (Kor. urad.) I Na prošnjo Zedinjenih ameriških dr-I žav, ki so izvamle doslej varstvo I nemških podanikov v Franciji, An-j srliii. Italiji, Japanu in v nezasedenih ! delih Romunije, je prevzela to varstvo Svica. Amerika in Austrija. Haag, 8. februarja. Iz Washing-tona poročajo: Avstrijski veleposlanik Tarnowski ostane nadalje v stiku z ameriško vlado, iz česar se sklepa, da hoče Wilson nasproti pričakova-nju vzdržati za sedaj diplomatične odnoŠaje z Avstro - Ogrska ludi Južna Amerika olklania W.isoqdvo vabilo. Berolin, 8. februarja. (Kor. ur.) Glasom sem dospelih poročil odklanjajo južno-ameriške države pridružiti se koraku Wi!sona. NaJ-. brže se bodo zadovoljile s protesti proti p rog 1 as i t vi nemskega zaporotsa oko* liša. Rio de Janeiro, 7. februarja* (K. urad.) Agence Havas: Zunanji minister je izročil nemškemu poslaniku protest proti odredbam morske za-pore, ki dela Nemčijo odgovorno za dejanja podmorskih čolnov naprara podanikom, blagu in ladjam Brazilije. Kolonija, 8. februarja, V daljšero članku iz Berlina, ki biča Wilsonovo postopanje, piše »Kolnische Zei-tung«: V Berlinu so mnenja, da se nobena nevtralna država ne odzove VVilsonovemu povabilu. Položaj S€f kmalu pojasni, ker se že vrši neomei-jeni boj podmorskih čolnov. Ravno-tako se kmaJu izvć, Če misli Wilson storiti tuđi zadnji korak, ki gra postavi kof neškodijivega sovražnika na stran entente. Danska proH Wtlsofm. Kodanj, 8. februarja. (Kor. urad.) »Ekstrabladet« piše: Amerika je preuredila vso industrijo, da kuje orožje za eno stranko svetovne vojne In to je republika storila v varstvo ne-vtralnosji. Ves ta čas je bil položaj malih nevtralnih držav v Evropi ne-prijeten, a Wilson jim ni priŠel iia po-moč. Ni se ganil, dokler ni bilo nekaj ameriških ladij razžaljenih in nekaj ameriških državljanov zadetih. Tedaj je bil naenkrat ves svet v plamenu in ko je izšla nemška nota ?n se hoče zdaj narediti konec izvažanju ameri-škega orožja, je Wllson naenkrat razkril zanimanje za male države in jih povabil, naj si nakopljejo usodo LISTEK. Gustelj izgubi besedo. L u i g i C a 1 c o. ihOĐfcC) Na te besede je Dagarinov Gustelj obmolknil, dalj časa zri zamišljeno predse, plačal in odšel, ne da bi svojim prijateljem za slovo dal še kakšno besedo o svojem zakonu z Marušico. Tuđi njegovi prijatelji so nato še nekaj časa molčali. Ta modri molk je pa prekinil mesar Matej Kašman rekoč: »Pri moji sekiri, ta vol ne bi bil dobro zaklan, če bi se Gustljeva povest ne povedala do konca. On je se-veda nekaj čenčal o koncu, toda s tem se je debelo zlagal. To ni bil konec, ko je njegova Marušica prišla k Dagarinovi hiSi, temveč začetek, pa za Gustlja hud in neskončen za-četek. Vsi veste, da sem njegov sosed. Kot dober sosed pa tuđi natanko vem, kdaj pri sosed u vstajajo, kaj zajtrkujejo, kaj postavljajo opotdne v skledo in tako naprej. Je tuđi prav taka SaJ smo vendar Uudje in so- sedje in se zato brigamo drug za drugega F3o poroki z Marušico je bila pri Dagarinu ve!i'r zna-jo bahati samo Poljanci. In koliko se je pojcdlo. Vsi svatje so tako v se ba-sal', krkor bi se bili prej nalašč postili naimanj pol leta, samo zato. da spravijo Rairarina na boben. Najbolj Icčna je bila pa nevesta, tista Marušica. ČepTv je imela, kakor sem p^v-neje izvedel, samo 200 kron dote, vrv. je samo tište dni pri jedi napravila več škode. No pa tista dota ie ostala v poljanski zemlji, kjer še danes počiva, kakor sem pozneje izvedel. Ko so pa Poljanci pri Dagarinu vse požrli in se najedli najmanj za pol leta, so se pa hitro zbasali na svoje vozove, ne da bi nam privo-ščili za naše njive, zelnike in travni-ke najpotrebnejše stvari. Za to stvar so nas kar naravnost oslenarili. Poljanci so odšli. To je bilo prav. Pozabili so pa vzeti s seboj Marušico in to Je bilo napačno, posebno pa za našega prijatelja Dagarinovega Gustlja. Kot bi z nabruSenim nožem od-rezal, Gustlja po poroki ni bilo več v nobeno tako hi$o, kjer Bog roko ven^ moli. Sploh ga nikamor ni bilo na spregled. Doma je ime! pa viče m peTcel zaeno in povrhu še svojo Marušico, ki je pa kar čez noč postala prav hu-dičeva Ma rusa. Predno je zjutraj na dvoriSču zapel petelin. že se je oglasila Maru-ša s svojim poljanskim petjem, ki ni prenehalo do trde noči. Pela je tako vzdržno, da ubogi Gustelj ves božji dan ni prisel do besede. Samo enkrat je posktisil poseči v poljansko petje in niko-li več. 2e prvi poskus mu je njegova Marušica vse preveč zamerila. Kakor razsrjeni bik- je planila v Gustlja in tedaj je gabrov ohlešćek, zavihten s koščeno poljansko pestjo, padal po Gustljevi glavi, ramah, hrbtu, plečih in vseh drugih delih njegovega nesreCnega života. Od tedaj naprej pa Gustelj ni več posegal svoji Marušici v njeno petje. MolČal je in trpcl. Ootovp bi bil po-polnnma obnctncl. če bi se ga ne usmilil večno usmiljeni Bog. Nekoč je dobil Gustelj od mene ravno nove rogove za svoje glavni-ke. Kravji so bili, kakor vem kot mesar. Marušica je pa hotela, da so volovski. To se mi je pa za malo zdelo, kar sem povedal MaruSici prav po mesarska To bi jo morali videti, kako me je pogledala. Gledala je v me kakor zaboden vol. Od Gustlja ni bila na-vajena kaj takega. Nobene besede ni več rekla. Kar zasukala se je na svojih poljanskin petah in jezna odšla. Sele čez debele tri ure so jo našli. Kaj je mej tem počela, ne vem. Samo toliko vem, da je bila Marušica mrzla in trda. Ljudje so potem pravili, da si je zlomila vrat. Lezla je namreč v svoji jezi na kurje gredi in padla. Moram rečf, da J! Je Gustelj na-pravil prav lep pogreb. Z vsemi so ji zvonili in vsi duhovniki so morali za njenim pogrebom; Gustelj je pa tako od srca Jokal, da sta narasli obe Sori, selska in poljanska in skoro podrle Jez v Ooričanih. Po pogrebu sem šel na malo po-krepčilo v ta - Ie brlog. Pa uganete, katero dušo sem tu našel? Nobene druge, kakor ono, ki je večno žejna zdihovala v nesrečnem životu naše-pa dvakrat vdovca Dagarinovegra Gustlja. Pa ga takoj nisem spoznal. Pred dobro uro je še Jokal, da bi se ga mačka usmilila, sedaj je pa imel pred seboj cei štefan najboljšega vina, za-vijal pošteno po poljansko in naglas sam s seboj govori!: »Bog ti daj mrzel grob, mamia^ Stran 2. -SLOVENSKI NAKOtr, đn« 9. febrovaija 1917.____________________________________________________ 32, Stev. Brbije, Crne gore m Romunske. — Amerika napvveduje Nemčiji vojno na ta način, da naj Danska, ^Norveška, Švedska, Nizozemska, Švica in £panska prevzamejo delo in nevar-post. Wilsonovo povabilo na nevtral-He države je uradna in diplomatična papaka. Nizozemska odklanfa WHsonovo povabilo. Iiaag, 8. februarja. Pooblaščenec Zedinjenih držav Langhorno je 4. t. m. uradno obvestil ministra zunanjih del o pretrganju diplomatičnih zvez med Zedinjenimi državami in Nemči-}o ter izrazil. da Amerika sicer ne verjame, da izvede Nemčija svojo grožnjo, a če bi se to zgodila, da bo Amerika porabila pomožna sredstva T varstvo prometa na morju ter upa, da bodo tako storile rudi druge nevtralne države. Minister zunanjih del je izjavil, da Nizozemska nima vzroka postopati tako, kakor Zedinjene države, ker je stalisče Zedinjenih držav posledfca pogafanj med iWashingtonom in Berolinom. Norveška odklanja Wilsonovo ponudbo. Kristijanija. 8. februarja. Na po-feiv ameriške vlade, naj Norveška glede nemškega naznanila o vojni ipodmorskih čolnov. zavzame tako jBtališče, kakor Zedinjene države, je odgovorila norveška vlada, da se Jeoraku Zedinjenih držav ne more pridružiti. Vlada je dostavila, da se vrše v Stockholmu pokajanja med jskandinavskimi državami plede sta-^isča, ki je zavzemo napram nemškc-mu naznanilu. Položaf na Španskem. Madrid, 8. februaria. Nemški veleposlanik je konferiral z v'oditdj! španskih strank ter jim je razložil vz-poke pooštrene podmorske vojne. Madrid, 8. februarja. Vlada je odredila, da se naj vsi inozemci policijsko nadzonijejo. Ženeva, 8. februarja. Iz Madrida poročajo: Španska protestna nota centralnim državam poudarja. da se mora Spanska p r i n c i p i j a 1 n o izreci proti torpediranju trgovskih ladij brez predhodnega svarila, sicer bi morala storiti pri-merne ukrepe, da rx> možnosti Sčiti svobodo svojega brodarstva. Nova nota entente nevtralcem, Dunaj, 8. februarja. Politični Itrogi so izvedeli, da bo poslala en-tenta radi pooštrene podmorske vojne nevtralcem posebno noto, v kate-ri jih bo skušala pridobiti za amerikansko taktiko. Pooštrena pdmonka vojoa. POTOPLJENE LADJE, New York, 8. februarja, A m e -friški konzul je sporočil .wash i ng tonsk emu zunanje-mu uradu. daje bil parnik »Eaveston« potopljen, pri čemer je bajepoginil neki ameriški državljan. Pre-iskava se vrši zelo strogo, ker uteg ne biti ta slučaj pod gotovmi pogoii povod K a v o j n o. Haag, 8. ebruarja. Glasom računa je bilo prvi dan pooštrene podmorske vojne potopljenih ladij za 42.000 ton. Pariz, 7. februarja. (Kor. urad.) kgence flavas. Sovražni podmorski čolni so potopili tele ladje: Franeoski ribiški parnik »Yonne« (163 ton), belgijski ribiški parnik »Anonvmus«, angleške parnike »Crown Pointc (5216 ton), >Vestra* (1021 ton), »Azur« (3074 ton), »Saxon Triton« sta ti Maruša. In tuđi tebi. Groga Mehur. ki si mi jo preskrbe!. Upam, da se bosta oba srečala v gorkem peklu. Če je Ie kaj pravice na onem svetu, se bo to zgodilo. Pa ne samo to, tuđi to se mora zgoditi, da bo dobri Bog tedaj Marušo natvezel za večne Čaše tebi, kakor si jo na zemlji natvezel meni. Pa za pokoro vseh pokor na onem svetu, Groera Mehur, okušaj še ti gabrove ohleščke in po-Ijanske pesti od jutra do večera, rav-notako, kakor sem jih mora! jaz na zemlji. Tako gotovo, kakor mi Bog potnagajle Pri moff najostrejši sekiri, tako Je govoril Gusteij sam s seboj. Mene niti pogleda] ni, pač pa ie Imel svole oči uprte v štefan, in sicer toliko časa, da so ga — pa ne posodo. temveč Tiajnovejšega vdovca Gustlja — morali postaviti pod kap. Tam je ne-srečni vdovec zasmrča! in smrčal toliko časa, dokler ga drugi dan zlato solnee ni prebudilo in mu povedalo, da so se poljanska drva tako podra-žila, da jih ni več pri Dagarinovi hiši. To sem moral nristaviti povesti Dagarinovega Gustlja, da se mi kot dobremu sosedu ne bo očitalo, da se prav nič ne brigam za ooljanska drva, za sosedov plot in za vse, kar (1387 ton), angleSki ribiSkt parnik »Primrosec (113 ton) in peruansko barko »Lortvn« (1419 ton). London« 7. februarja. (Kor. ur.) \ Lloyd poroča, da je bil ribiški parnik | »Romeo« (114 ton) in parnik »Ferru- j ccio« potopljen. Bern« 8. februarja. (Kor. urad.) »Temps« poroča, da je bil franeoski parnik »Svlvie« (2591 ton) potopljen. Posadka je dospela v Marseille. London, 7. februarja. (Kor. ur.) Lloyd poroča: Angleška parni ka »Azur* (3074 ton) in »Saxon Triton« ; (1387 ton) potopljena. Dva moža »Saxon Tritona« ubita. Christiania, 8. februarja. (Kor. I urad.) Kakor so izpovedali preostali | i z norveškega rarnika > Argo«, ki je I en dan vožnje od Hulla 28. januaria i zadel ob mino, je isti dopoldan na istem mestu zletelo 6 angleških par- nikov v zrak. Mine so bile nemške ter dan poprei položene. Fosledice pooštrene podmorske voine, Zeneva, S. februaria. Franeoski iiiinistrski svet je v permaiienci, da stori važne korake proti pričenjajo-čemu se vplivu sovražne zapore. Splošno je prepovedano naznaniti, katere ladje so dospele v franeoska pristanišča. \elik del pričakovanih parnikov ni dospel. kar zahteva važne sklepe vlade. Madrid, 7. februarja. (Kor. ur.) V Cadixu leži 30 parnikov brez tovo-ra. V Newcastla leži baje 55.000 ton anrjleskcga premota ki caka dan na dan, da ga spravijo stran. Curih, 8. februarja. Cena premo-ga v Zgornii Italiji je od 1. februarja sem silno poskočila, in sicer na 125 lir, v Horenci ćelo na 235 tir. V mirnih časih je stal premog 35 lir. Zastražene ladje. San Juan (PortoricoK 6. februarja. (Kor. urad.) Reutsr. Okrog tu leže^ih nemških ladij ?>Oden>valdCcrricre delia serai peroča iz Londona, da ie bilo dne 6. februarja vseca skup potopljenih 52.0^0 ton tr-Sfovskih ladij, vendar pa trdi italijan-sko časopisje. da more pri čak ova ti iz Anglije in Amerike redne pošiljat-ve T3. Ital'jo. Tuđi neka oficljo-zna ob-java a rezuitatih najnovejše londonske konference srovori o končnih ukrepih prlede ladijskih transportov v svrho pre<;krhe Italije % žitom in premogom. Italiiarski državni podtajnik T2l promet je zapusti! London sele včeraj. da ss vrne v Pariz, kier hoče se s rranciio ugotoviti dogovore pledc ždezniškili transp^rtov. Tad: posledica nemške blokade. »Petit .Touma!" se pritožuje v retrofrrad.ski brzojavki, da je nemska blokada onenrojjočila. da h* se mogie vojaške in po'itične o?ehe, ki so bile odpotovale v Petrosrrad, vrniti fer uresničitl petrogradske ofenzivne Razne vajne vesti VELIKE PRIPRAVE NA ZAPADU. »Times« poroča: Na ćeli zapadni fronti se vrše nezaslišane priprave, da se Neinčija prisili, da išče tu, in ne v Rusiji odločitev. Položaj dovoljnje Francozc^i koncentrirati velike množine čet. Zadnjih 14 dni so nado-mestili Angleži Francoze na velikem delu fronte ob Sommi. * PROTOPOPOV DEMISUONIRAL. Frankobrod, 8. februarja. (Kor. urad.) r.Frankfurter Zzitung« prinasa iz Bazla poročilo Agencc Havas, ki pravi: »Journal de St. Petersbourg« izve, da je ruski notranji minister Protopopov demisijo n i r a 1. Italijanske oficirske iz^obe. Po italijanskih podatkih je l%m-bila Italija od početka sedanje vojne 11 generalov. 121 polkovnikov in podpolkovnikov. 209 majorjev. 1057 stotnikov, 938 nadporocnikov in 3405 poročnikov. Vsi ti so mrtvi. Pristaniškf promet v ItalQl prelože« na zapadno stran. Lugano, 6. februarja. V pristanl- ščih ob Adrij! je promet od dneva do dneva šibkejši. Toliko bolj pa nara- Šča na zapadni strani polotoka. Iz m+rnhtt nred IDVZa2llilBi ĐOdlllOffaUlBi • ^*/*"wJts3Z^ <^-a£-!r^5W^ *T^^^2*3|^Ti čoini je bflo treba promet preložiti na relativno varnejša zapadna pristani-šča. 2eleznice so zbog tega preoblo-\ žene in nastala Je straina prometna I zmešnjava. Prebivalstvo na vzhodnl j strani zbog teh razmer neizmerno trpi. Đenetke so takorekoč odrezane od zunanjega sveta. Nastala Je po vzhodnih pristan i ščih velika beda, ker ni nobene pošiljatve od nikoder. Salandra o vojni In miru* Kolifl, 7. februarja. ^Kolnische Volkszeitung« poroča: Salandra je rekel v pogovoru z nekim parlamen-tarcem: Motili smo se vsi glede trajanja, razsežnosti tn žrtev vojne. Te-| j?a vsega ni bilo mo^ro^e videti na-prej. Da se dobi izhod iz dileme, ne smemo kar a priori odbiti mirovne možnosti. ftalijanska vojna industrija In zaprta morj a. Halijanska vojna industrija je bila organizirana s pomočjo raznih sindikatov. Tri velike družbe z usta-novnim kapitalom 40 milijonov lir inr:ja v svojih rokali glavni del vojne industrije. Pa tuđi država se ude-ležuje vojnoindustrijskih podjetij. Italija pa ne more sama kriti potreb na vojnem materijalu. 2e pred vojno je dobivala večji del vojnega materijala od Kruppa in Škode. Sedaj je navezana Italija na Francijo. Anglijo in Ameriko, pred vsem na A m e r i k o, kajti Francija in Anglija bosta sami rabili materijal v spomladanski ofenzivi. Italito zato skrbi, kako bo z dobavo iz Amerike, kani nemški in av-strijski podmorski čolni jej utegnejo v tem pogledu provzročati velikan-ske zadrege. toiW\ pori 2a i! ANGLEŠKI PRESTOLM GOVOR. Lonclon, 7. februarja. (Kor. ur.) Prestolni govor ob otvoritvi parlamenta se glasi; Sovražnik je stavil v namenu, pričeti z mirovnfmi nogajanji, gotove predlože. Njih vsebina pa ni dala za to nobenih mogočih podlag. Moji narodi v ćeli državi, moii zvestl, hrabri zavezniki ostanejo trdno in nerazdmžljivo pri sklepu, da Izvede-jo svoje pravične zahteve po odškod-nini in zadoščenju za preteklost in po ^arancijah za bodočnost. ki jih smatramo za feistvene za napredek civilizacije. V odgovoru na povabilo VVilsona smo, v kolikor ie to sedaj mo^oče. označili splošne cilje, ki so predpocroj uresničenja te^a namena. Grožnje z nadalnjimi zločini proti mednarodremu pravu in splošnim pravicam človeštva bodo služile samo v to, da okrene našo odločenost. V zimskih mesecih je moje brodovje neprestano nadaljevalo svojo stražo na morju, ter udejstvovalo strogo blokado proti sovražtiikn. Moje ar-made *?e ne bore samo v Evropi, marveč tuđi v Egiptu. Mezopotamiji fn vzhodni Afriki tispešno. Popolno-ma ro pripravljene, da obnove svoj boj v ozkem priiateifstvu in sodelo-vanju z zavezniki na v«eh bojiščih. Zauparn v to, da bo njih skupni napor vodi! njih doseženc uspehe do zmagovitepra konca. LLOVD GEORGE POZIVLJA AN-GLE2E DA NAJ NAPNEJO VSE SILE. London, 7. febr. (Kor. urad.) Lfovd Georjfe je včeraj govoril na velikem shodu v VVestminstru. Dvorana je bila natlačeno poina poslu-šslcev iz vseh krogov prebivalstva. Ražen L1oyd Oeorgea so govorili se Neville. Chamberlain, minister Hod-pe, nadškof iz Canterburvja in londonski lordmaior. Predsedoval je minister Heriderson. Chamberlain i;i Hfnderson sta dokazovala potrebo, nomnožiti narodne nomo^ne sile in je Chamberlain pozivljal vse Angieže v starosti od 18. do 61. leta, nai se prost ovoljno oglase. Govori! Je potem Llovd Geor^e, ki je rekel: V raz-merju s prebivalstvom, smo poslali v nrmado in v mornarico manj mož, kakor drn^e zapadne sile, sovražne ali prijateljske. Upal je. deseci ima-ZO s prostavoljnimi sredstvi. To upa-nje se je izjalo'vilo. Narod se mora vdati sili vlade. Narod se bori za življenje in za civilizacijo in mora ta-koj odgovoriti na nemsko o^roženje. Graditi moramo ladie. da varuiemo vvoie tffirovsife brodovje m dokažemo, da umor na morju nič ne koristi. Doscči se to da, a rrei se mora ustvariti organizacija za ćelo deželo. Niti mo^ki niti ženska nimata pravice Ie gledati, ne da bi delaJa. NemSka vojna podmorskih čolnov je onrani-ztrana srro^ovitost in če zavezniki ne dokažejs se v sedanji vojni nemož-nost nemške zmage, ootem zapade-mt> v n»rt>arstvo, kakršno je bilo pred 2000 leti. Llovd Oeorge je nuj-no pozivljal vse mc^ke in ženske cele države, naj stopijo v armado ci--viTizactJe. Rekel |e: ZaCslI smo prostmroljni vstop in uspeh spada med najsijajnejše pojave sve tovne zgodovine. Sistema prcstovoljnosti nismo prej opustili« dokler se ni prežive! in je bilo potrebno, ohraniti ar-mado z raznimi organizacijanii na višku. Mlnistrski predsednik je kon-cal s pozivom na obrambo Angleške in obdajajočega ga morja. BONAR LAW O VOJNEM POLO2AJU. London, 7. febraarja. Reuter. Pri posvetovanju o odgovoru na prestolni ogovor, je Asquith označil najno-vejšo politiko Nemčije za politiko divjosti in vojno napoved nevtralcem. Minister Bonar Law je dejal, da je Asquithov govor najboljši dokaz za edinstvo dežele v sedanji vojni. Glede brodarstva je rekel minister, da bo čedalje več trgovskih ladij danih vladi brezpogojno na razpolaga-iije, gradi se pa tuđi veliko število novih ladij. Naj podmorski čolni se toliko ladij nničijo. vendar je upati, da se nadomeste. Kar se MČe ob vladanja na površini morja, ni imela angleška mornarica nikdar tako zdaj. Mornarica je storila več, Jcakor se ie kdaj mislilo, da stori. Brex te mornarice bi Angleški in njenim za-veznicarn ne bilo mogoče vojno izvo je\-ati. Treba je pa šc'novih odredb proti podmorskim čolnom. Nemčija 5tr>ri vse, kar more, a vendar nima upanja, da bi nas izstradala in pora-zila, — Po pregledu vojaškega položaja, je minister rekel: Vse kaže. da se obrne položaj na korist zavezni-kov. Vsled značaja dežele in pod-nehja nišo mogli Italijani več storiti, kakor da so vzoll nekaj koščkov, a imeli 50 uspehe in povsod se sliši. da je duh itaiijanskih čet dober ter da Je pričakovati v novi vojni večjih uspe-hov. Pri Rusiji vidimo pogum in ocl-ločnost in neprirnanje porazov, ki označujejo vso zgodovino te armade. Vzlic strašnemu vremenu in mrazu so pri Rigi napredovaji in napravili vjernike. Isti uspeh, Četudi v manjši meri, so dosegli v Bukovini. Na Ro-munsko ne more noben aliirancev brez bolesti misliti. Vsi spoznavamo strašno nesrećo, ki fe zadela deželo. A dasi je velik del dezele zaseden, obstoji še velik del romunske armade in je pripravljen z^ boj. Po nje-nem trudu je bilo napredovanje Nent-cev ob Seretu ustavljeno in upati je, da ne bodo Nemci na tem bojišču nobenih uspehov več dosegli. Preplav-IjcTije Rcmunske je strašna politična nesreća za alfirance. a nikak vojaški dobiček za naše ne-nške sovražnike. Ciljev, po Jcaterih 50 stremili, nišo dosegli. Vsi znakl kažejo, da je bil po zaslugi an«3rieških oficirjev uničen velik del žita, ki so ^a Nemci upali dobiti. Položaj ob solunski fronti, kier zaradi vremena nišo bile mogro-če operacije, ni tak, da bi bilo izgubiti pojrum. Minister je pojasnil potem položaj v Egiptu in v Mezopotamiji m rekel. da Te zavojevanje nemške vzhodne Afrike skoro kon-čsno, O operacijah na Francoskem je rekel, da je % zaupanjem gledati v prihodnjost. Ni dvoma, da se je so-vražnfk od začetka ravna! po načelu, da za rmago ne zadostuje samo boj prati vojakom, ampak da je treba spraviti v strah ves svet, vštevsi ne-vtralce. Ta vojna je pokazala, da sta dve različni st\-ari, narm-eč natura ČloveŠka in natura nemška. V zadnjem svojern govoru je nemski kanc-ler rekel: Če so brezobzirne metode najbolj printeme za dosegro hitre zmage. jih Je treba ncrab;ti. Tu imate naturo Nemcev. Tu smo slikati ne-^rikr'to priznanje* ^^ obstoji prava človečnost v zaničevanju haasTcih dosrovnrov in vseh priz ade vani za uHazerne vojnih strahof ter v pnd vsakejra postopanja, ki bi moglo za-gotoviti zmago. Razne politične vesti. = Amerika ?ff Av^tro - Osrska. Četudi so zveze med Zedinjenimi državami in med Nemčijo pretrpane in so baje v Ameriki že zapjenili vse nemške ladje, kar jih je bilo v ondot« nih pristaniščih, vendar še ni gotovo, da se vname vojna, če nastane, bo vanjo s&apletena seveda tuđi naša monarhija. V tem slučaju bodo Zedinjene države pač najprej raplenile avstro - ogrske ladje. kar jih je tam. Uradoma m* žnano.kolikr* je nemskih in avstro - ogrskih ladij v Ameriki, pač pa trde informirani krogi, da imaio v ameriških pristanih stoječe avstre - ogrske ladje kakih 160.0CO ton vsebine. Izmeđ teh ladij iih je polovica v pristanih Zedlnjenfh držav. Ce se pomisli, da imajo v teh pristanih stojeće nemške ladje blizu 800 ti-soč ten vsebine, potem se da iz tega sklepati, da bi zaplemba avstro-ogr-skih ladij ne bila k(5o ve kaka nesre-ča, četudi občutna škoda. Financije!-ne zveze med Zedinjenimi državami in med Avstro - Ogrsko so prav majhne. Leta 1913. so pač avstrijsk! Industrijalci posredovanjem nevtral- jjpl nr hiri11 wtttl aatK ff^v1! l f Zedinjenih državah, da bi i" no vojni hitro mogli imponirati, a te kup-čije so bile večinoma ra^vcljnvljene. največ ker si kupci nišo mogli pre-skrbeti za plačila v Ameriki potreb-nega inozemskega denarja. Če so sL avstrijski privatniki med vojno pre-skrbedi kake kredite v Zedinjenih državah, ni znano, pač pa je žal znano, da ni v naši državi prav nič ameri-ških vrednostnih papirjev. = Amerika in Nemčiia. V dobij ko se je vedno več govorilo o bliža-jočem se miru in ko so mnogi upalu da bodo Zedinjene države trpeći Evropi blagovestnik zlate mirovne dobe, je prelom med Ameriko in Nem-ćijo bridko razočaranje. Poz>navalci razmer pravljo, da je Amerika Ie ča-' I kala ugodne prilike, da nastopi proti Nemčiji, kateri je bila vedno v srcu sovražna. To poudarja zlasti Juliu* Scharff, avtor informativne knjige »Nord - Amerika«, ki piše: Tri četrt vseh Amerikancev, najponosnejši m najzavednejši ameriški »patrijoti« so angleškega pokolenja, vzsrojeni v an-gleški kulturi in literaturi. Akoravn^> se v marsikaterem oziru gospodarski interesi Zedinjenih držav križajo z angleškim narodno - gospodarskim In političnim idejalom, simpatizirajn vendar njih vodilni krogi zlasti v sedanji vojni z Anglijo in omalovažu-jejo ali pa podcenjujejo nemsko silo. V očeli pravega Amerikanca je edi-no Ie anglosaško pleme nositelj kulture in svobode na svetu. Na to* >resnico« prisegajo razven Nemcev in Ircev tuđi vsi Amerikanci nean-gleškegra pokolenja. To dejstvo in prevelika lakota po »bussines« (kupčiji) sta bila odločilna. Svet je sedaj radoveden, kako stali§če za-vzamejo ameriški Nemci, katsrih je v Zedinjenih državah okrog 11 milijonov. Julius Scharff poudarja, da je narodna zavednost ameriških Nemcev velika, v vsaki nemški hisi naj-deš podobo cesarja Viljema in Bis-marcka. Nemsko časopisje je razšir-jeno v milijonih in nemških Šol je na desettisoče. Ni čudo, da je Nemćija računala na objektivnost Amerike, kjer imajo Nemci tuđi velik političen vpliv. Zedinjene države imajo danes okrog 92 milijonov prebivalcev vseh mogočih narodnosti. Vse pa prevladalo tako po številu, kakor po boga--stvu, socijalnem in politlčnem ugledu angbsaški državljani, katerim se pridružujejo razven Nemcev in Ircev; tuđi vsi drugi. Le tako si je razlagatt nastop Zedinjenih držav in dejstvo; da se v Washmgtonu ne boj© even-malnega upora nemškiti pTCbivalcev. Ameriški Netnci se nahajajo sedai pred dilemmo: država ali narod. Zdf se, da slati washingtonska vlada, da bodo z vsemi svojimi silami podpi-rali svoje evropske rojake. = Razsodba v procesu prot! dal-matlnskemu poslancu dr. Mate Drin-kovlću. V ponedeljek je bila razgla-šena pred deželno sodnijo v Opatiji razsodba v procesu proti dr. Mat© Drinkovićn. Oproščen je obtožbe zločina po § 58 in 59 c kaz. zak. (veleizdaje), obsojen pa radi zločina po § 65 a kaz. zak. (hujskanje proti oblastim) na dve leti težke ječe. Dr. Drinkovića sta branila dr. Matko La-ginja in dr. J. Pečarević. =s= Bavard \n Prusi. »Frankfurt. Zeitung« piše: Neki »Bavarec« je po-slal franeoskemu »Journal des D^-bats« dopis iz Švice, kamor je priŠel« da se, kakor pravi, »zdravi s kruhom, mlekom in mesom«. V dopisu je med drugim rečeno: Mi, Bavarci, bi sli radi še četrto zimo v vofno. ako bi šio za to. da gremo nad Pru-se. Nato rx>pisufe Bavarec — ki je vsled težkoč voinega časa očividno ižgubil svojo duševno ravnotežje — razmerje med svojo ožjo domovino in Prusijo na tak način, da ćelo »Journal des Deabts« svari svoje rojake, naj ne mislijo, da je ćela Bavarska prožeta take mržnje proti Prusom. Redakcija franeoskega lista je storila prav, da se je zavarovala rroti potvarjanju v »bavarskem« dopisu, kajti rudi nailahkovemejši Jjudje pač ne verjamejo v bajko o so-vraštvu nemškega ju?ra proti severu. Vsak dan vojne je marveč znova do-kazal, da je bavarski narod ozko spojen s svojimi nemškimi soplemeni in da je odločen, kakor druga plemena, vztrajati v skupnem boju do zmago-vitega konca. =c Za neodvisnost Vlamcev. Wo-!ffov urad poroča iz Bruslja dne 7. februarja: Po poročilih vlamske^a [ časopisja. se je izjavilo zborovanj© : nad 200 načelnikov vseh aktivnih 1 vlamskih skupin ra polno avtono- . mijo vlarnskega naroda in postavilo , svet, ki ima nalogo, da stori nadalj- . ne korake za dosego tesn efifa. = Nov! nemiri v Mehiki. Pari-1 ški listi poročajo iz New Yorka: . Predsednik Wilson je prišel nena-. znanjen v vojno in mornariško mini-strstvo, da se dogovori z državnfmi i tajnik? crlede položaja v Mehiki. Ge-' neral Pershing še ne potegne svojih ! čet z mehikanske meje nazai, ker se ■ poroča o hudih strankarskih bojih ^2' ^5^ .SLOVENSKI NAKUU-, dlikoval i zmago^Iavnega admirala na ta način, da je ustanovil posebno dostojanstvo »velikega admirala« ter mu kot prvemu avstrijskemu pomorščaku podelil ta naslov. Veliki admiral Haus ni bil le kot vojak, temvcč rudi kot človek odli-čen mož. Visoko raobražen (govoril je devet iezikov). pošten in odkrit značaj, dernokratičen in pravičen je bil umrli prvi veliki admiral našega vojriega brodovja. Momarji, s kate-rimi je rad občeva! prav po očetov-rko„ so %a spastovali in ljubili, z njim bi bili sli radostno v peklo ?n smrt. t Veliki čini avstrijske mornarice v sve tovni vojni so za "edno zvezani 7, imenom velfkegra admirala Hausa. fcsteremu ohrani hvaležna domovina časten spomin. Wa& vri? 97. pešpdk. ^--. - ^ ...... Živo nam storijo pred oći dcgodki lanske ruske ofenzive. Kdor je opazrjval naš polk ziasti pri protinapadih pri Jurkovcu, pri Zažavki, v Crnolovcah. pri Sta-nislavu itd., se ni mogel načuditi sa-mozavestu hrabrosti in UkrereiTm značaju sinov tcrjlega juga. Vsako-krat, ko je bil pozvan v boj. se je iz-fcazal 5 svojimi junaškimi čini, da ne taostaja za drugimi polki. Štiri dolge poletne mesece, dan in noč, so za-drževali vojaki našega polka in napadali močnega sovražnika. Polkov-nik je kmalu spozna! vrline slavenskih fantov s Primorske ,'n Notranj-ske, polkovnikova duša je žarela sreče, ko je dobil polk Najvišjo pohvalo s prisotnostjo cesarskega princa, ki je načeloval takrat naši ar-madi na severo - vzhodni fronti. Radost vsega polka je biia na višku, ko je dičilo polkovnikova prsa veliko odlikovanje, katero si je priboril s svojim polkom v bojih proti Rusom. Ko se je potern poslovil od polka, je gjnjen dostavi!, da nikdar ne pozabi nanj in v svojem novoletnem vešči-\u je rekel: Čast in slava 97tim! Ob-ferrram vas v duhu . . . Fantje in možje 97. pešpolka pa se tuđi s toplo dušo spominjajo nesrečnih goriških beguncev, ki so morali zapustiti svoje domove in iti večinoma med tujce. Z mrzlih sneženih vrhov pozdravljamo nesrečne družine, vidimo vaše gorje, vašo bedo. ki vas spretnija dan in noč, boli nas ta ali bodri nas obenem, da se toliko po-gumnejše vztrajamo in se borimo s sovražrfki, da nam priblesti tako za-željena zmaga in ž njo mir ter se na to eni in drugi vmemo srečno do-n?ov . . . —- L. P., tuvmmtvo občtne Re:iče, seđaj v Ljubljani. Rimska cesta 18, nazna-nfa občinarjem, da Je denar za kotlovino došel; v blizini Ljubljane stanu-joči občinarji dobe izplačilo v občin-skem uradu ob uradnih nrah, dnigi oddaljeni pa po poštni nakaznid. Občinarji, kateri nišo še naznanili svojega naslova, naj v lastnem Interesu store to čim preje. Žnoanstvf Bilfe tn Mfren, seđaj v Ljubljani, na Poljanski cesti st. 73, r^zivTfpta vse one stranke, ki so v miju področiu oddate kotle tozadevni korp'^ij'u naf čim preie naznanfjo svoje dda\\ kotlov, j« tuđi s*mkaj dopo-slati, , Umri Je v Trsfai gospDd Tran Relič, vpokojeni nadzornik Južne železnice. Astrahanske o?ce za Trst. Primorsko namestništvo naznanja, da so v zasedenih krajih Romunije na razpolago večje črede ovrac astra-hanskega plemena, ki so znane radi dragocenega krzna. Ker bi te živali na tržaskem ozemlju inDgfe dobro uspevati, vabi tržaška kmetijska družba, naj si jih kmetovalci naroče. Naroiila treba prijaviti nemudorna. Olje v Zadru. Tri mese.e že ni preskrbela aprovizacija niti kapljice olja. Kdor hoče imeti kaj olja, ga mora plaćati kmetu drago, ali ne z denarjem. marveč z moko ali fi-žolom. Trupla in mine. !z Janiint poro-ccjo, da je zadnje dni morje vrglo na polotok Rat več trupeL katera so bila pokopana^ ne da se jih je moglo razpoznati. Doplule so k bregu tuđi mine. ki so bile odstranjene. Družba »Punto verde« pred sod-nijo. latinska dražba Punto \ erde na Reki je izvršila ćelo vrsto tatvin in vlomov. predno se je moglo prijeti voditelje in glavne Čla^ie njene. Končno jih je po!i:ija zasačila in na dan 19. februar ja je že razpisana razprava proti tem nevirnim !ju-dcm. Nekateri so priznali svojo krivdo, drugi taje. pa jih tovanši obdol-/uiejo. Med njiini se nahaja tuđi 25-letni brivec Luigi Montio, ki je bil eden prvh voditeliev drulhe Punto \merde ■. Ta Montico trdi. da je pri-stojen v Gorico, kar pa ni res. marveč je iralijanski podanik. Kcr se ni bori! s puško proti Avstro - Ojrrski, se je pa boril z dolginii prsti in pona-rejenimi ključi. Dnevne vests. — Deželrn predsednik v avdi-jenci pri cesariu. Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel včeraj v avdi-jenci kranjske^a deželnega predsed-nika Menrika grofa Attemsa. — Na romunskem bojišču je bil odlikovan s hrabr^stno svetinjo predmojster pri oddelku strojnih pušk V/97 Franc Kržič doma iz No-tranjskega. — Vojaški pozdravi: . Pozdrav I'tibljanskega havbičnega polka. Ker se nam ni mogeče ta predpust žaba-vati med dragimi, pošiljamo tem p<>-tom najsrčnejše. pozdrave vsem veselim Ljub!jančanom. A. Miklič. ognjičar; Janez Renkač \ vu!go Kljim iz Mokronoga: Lorenc Rosulnik. desetnik; Hodnik Josip, desetnik. Iz bolnišnice pošiljamo vsem rojakom in rojakinjam ter j bralcem »Slov. Naroda« najlepše pc>- j zdrave: Dušan Milan Zuderman, Di-vača - Idriia; Josip Hvala, Idrija; Trebše Josip, Serpenica - Primor- i sko; Ivan Frar.k, Vrhnika; Josip Vr-viščar. Metlika, Mati ja Lupša, Rad-gona; Franc Brovč, Graiuvo; Jakob Vodušek. — Mnogo bratskih po- i zdravov pošiljamo " vsem | Ljubljančanom. Vinku Struk2lj, Mirko Berce, Franc Kamenšek, Jan- ko.....Pred odhodom v prve po- stojanke, katere brani »unaški pešpolk, kl i Ćemo vsem znancem: na veselo svidenje po končani borbi: Jazbec Zvonir-Iav, rač. podčastnik, idrija; Berce ZvonisJav. narednik, Oornberg: Jos. Pai^kulin, enoletni prostovoljec četovodja, Štandraž-Goriško; Jos. Mejač, četovodja, Kamnik; Ivo Oabrovec, telefonist, štandrež - Goriško; Rustja Josip, poddesetnik; Sbisa Alojzij, Trst; Sa-dek Anton, narednik. — pošiljajo slovenski enoletni prostovoljci vsem znanim zavednim Slovencem iskrene pozdrave. Rudolf Soklič. Franc Kralj, Megušar Valentin. David Župan, Ro-bida Franjo, Gabršek Josip, Rustja Vladisfav. — V rusko vjetništvo so prišli koncem juliia 1. f. sledeči slovenski j enoletni prostovoljci: Enol. prostovr. j četovodje: cand. ph\ Aljančič Er- j nest iz Lukovice pri Domžalah, Er- | cker Franc, nadučiteli \z Starega Rota pri Kočevju, Bele Jož., abit. iz Novela mesta, Gra*-zar Janko, abit. j iz Kranja, Jenčič Franc, ing. forest i iz Radovljice, Kumelj Ciril, dijak \z j Ljubljane, Pavlovčig Ivan. pomor, j trg. častn. aspir. iz Ljubljane. Reven j Janko, abs. iur. In eksp. akad. iz Gr> i riče, Springer Bogomir, cand. iur. \z Novega mesta, Vertovšek Anton, abit. iz Maribora (lahko ranjen). Po* jzrreša se pa Deu Bogomfr, iur. iz Kranja, baje težko ranjen; desetnika: Bernik Valentin, abit. iz Ljubljane, Krasna Rud., abit. iz Lfubljane; pod-desetniki: Barto! fv., d.ijak iz Pibni-cc, Blenkus Alojri}, nadučitelj iz Kranjske ^ore, Budinek Fr.. abit. iz Kranjske irore. Fabjančič Milan. dijak Iz Bučke. Fafdiga Edo. abit. iz Ljubljane, Filipič Sr., dijak \z Preser-fa. GoTfar J., abit. iz St. Vida p. L|.f Karlovšek Ivan, dijak iz Celja, Koma* Stanko, đipk U Ljubljane, Lo- ' gan Ivan, dijak iz Oradenca pri 2a-žemberku, Majce Jožef, dijak iz Ljubljane, Marinko Ivan, abit iz Brezovice (strel v levo nogo), Mervar Alojz, dijak iz St. Vida pri Zatičini, Mervar Franc, dijak iz Novega mesta, Petrič Joško, abit. iz Mozirja, Ravnikar Anton, abit iz Ljubljane, Sajovic Joško, abit iz Ljubljane, Se* ver Iv., dijak iz Ježiće pri Ljubljani, Triler Ivan, abit. iz Virmaš pri Škofji Loki, Vidic Anton, dijak iz Novega rnesta, Vrisk Karei, dijak iz Grma pri Novem mestu, 2van Leo, iur. iz Kamne gorice, Abram Leo, dijak iz Novega mesta in Podnebšek Janko, dijak iz Ljubljane, se pogrešata, zadnji je baje ranjen. Vsi ti so na potu iz Rovna v Kijev, kier jih bodo najbrže porazdelili po Stari Rusiji. Od doma so odšli v božicu 1915. — Dofcrodelni »koncerti »Glas-bene Matice« se ho lo v prlhodnjem tednu vršili. Mozartov Re-q u i e ni v počešćenje spomina bla-uopokojnega cesarja se bo v frančiš-anski cerkvi v t o r e k, 13. t. m. iz-vajaL Oostali koncerti, v katerih se bo poleg drugih skladb izvajala Sattner - Gregorčičeva »Soči • pa bodo v sredo. četrtek in petek, v dneh 14., 15. in 16. t. m. v Unionski dvorani. Sodelovanje domobranske vojaške godbe iz Zagreba je sedaj dovoljeno in zasigurano. — Ker sta oba Sočina koncerta za sredo in četrtek (razven vstopnic, ki so za dostojanstvenike, za civilne in vojaške oblasti rezervirane,) že raz-prodana. se bo Sočin koncert Še v tretjič v petek 16. t. m. vršil. Vse ono občinstvo, ki doslej ni moglo dobiti vstopnic, opozarjarno, da se predprodaja za tretji Socm koncert prične jutri v soboto opoldne. Vstop-nice za cerkveni koncert je še dobiti. Na izvajanje nesmrtnega Mozartove-ga dela s solisti zbori, orkestrom in orglami posebno opozarjamo. Upa-m.o, da se vse težkoče in zapreke premagajo. — »Soča« v gtasbenem ozira. (Povodom izvajanja kan tate P. Hu-golina Sattnerja na Matičnih koncer-tih dne 7. in 8. februarja.) Pod Triglavom je njen izvor; neznaten in skrit. kakor izvor Save na drugi strani velikana. Soča in Sava, obe imata istega oceta — Triglava. Pravi posestrimi. Dasi je neznaten SoČin izvor, vendar vodica Ijubko žubori, kakor malo dete, ki začne čebljati. Histra je n^ena voda. krasna je. Naša kantata se prične z enim samim mo-Kočnim tonom, zategnjenim s koro* no, ki ima ta namen. da opozori ob- | činstvo na početek kantate in ga j umiri. Koj za tem slikajo vijoline z i mikavnimi trilčki izvor in žuborenje j mlade Soče, ki se v svoji mladostni : razposajenosti kmalu jame prekuca- J vati po pečinah in dela že precejšen j šum. Glasba slika gorsko življenje v i prečej dolgem uvodu. Zdi se ti, da J čuje^ pretakanje voda po ozki dolini, I Sočin šurn in truni, njeno prekopica- ! nje v globoke tolmune. Nekoliko se i pomiri, pa zopet zbesni in se peni — i vedno krasna in brdka v prirodni !e-poti; v njej pa švigajo iskre postrvi j^ori in doli. Motiv, ki si ga je izbral skladatelj, se uporablja na razne načine, se obrne, da prostor tuđi po-stranskim motivom, prinese remini-scenco poznejše basovske vloge in j kadar priđe do vrhunca, vstopi zbor j in nam v mogočnih, deloma tematič-nih nastopih riše Sočino krasoto. Sesteroosminski živahni uvod vpe-Ije sopranski samospev. Ta spev je i poln življenja in mladeniške razboritosti, kakršen je namreč Sočin tek v planinskem svetu, in obvisi na viso-kem gis-u. Kakor Gre!gorčič, rudi naš skladatelj vedno preide v isti refren: »Krasna si, bistra hči planin!« — in ga izvp.ja na raznoličen način. Znano je namreč, da Gregorčič razločuje v Sočinem toku: zibelko valovja, planinsko mladostno življenje, dozo-relo moško dobo in zadnji tek, ko mine vsa radost in njene vode počasl in trudno lezejo v naročje morja. —* Med vsako dobo mu pa znova vzkipi srce in vzklikne: »Krasna si . . .U Tenorski samospev v mirni in lepi kantileni občuduje valove bodre — zeleno - modre, ki so lepoto pili iz sinjega neba, z zelenih gora. Po kratki, pomenljivi igri, ki je vsa prevzeta lepote Sočinfh voda, povzame be-sedo altovski samospev in v neiz-rekljivo gorkih čustvih pozdravlja Sočo, predrago znanko, ki prfnaša z doma mnog, IJub pozdrav. ZatorcJ: »Bog spriml te. Bog sprimi te!*, pri-na^a r^^^av H drr^četn srca Tn ropet zaori zbor: »Krasna si, bistra hči planinJc — In ta čustveni klic se razplete v malo fugeto, ki mora vsako pošteno slovensko srce napoinftl z istim čutom. Situacija se izpreme-nf. Dva rogova svirata v tužnih ter-cah in kvintah, in z uprav jugoslo-vansTcim ritmom nas vpeljeta v zad-njo Sočino dobo, ki trndno in počast Ieze mimo grobov slovenskega do-movja, »Ogromna solza se mi zđ15, a io kot »oUa kraaul« ĐasavaU ' samospev je vrhtinec čustvovanja, pretresljiv bi ganljiv; ganljiv danes tem bol], ker teče Soča ne le mimo grobov pradedov, marveč teče danea mimo svežih grobov padlih junakov-slovenskih sinov, ki so dali življenje v obrambo ožje in širše domovine. Samospev se Izteče v kratek, nežen, dvoglasen spev sopranov in altov, v katerega takoj vpade ćeli zbor in s* konca z varalnim sklepom. S tem se prične bojni ples. Napovesta ga tromba in pozavna, njima se kmalu pridruži ćeli orkester in zbor. Vrste se signali, bojn metež, strojne puške, grom wopo\\ vik in krik, vsa grozota boja — Glasba se umiri in basovski solospev priđe z zadnjim naročilom: Takrat s-.* vporr.ni, bstra Soča . . . K sklenu zaori zmagoslav-ni zbor, se stopnuje do nezaslišne moči. se zopet j-emiri in se skonča v eminentno patrijotičnem spevu. — Najostrejši mraz, '.colikor smo ga pri nas imeli letos, je bil dar.es zjutraj. Posebno na prostem te škripalo pod nogami in rezalo ■ koli uses. da so se Ijudje kar solzli. Noč je bila svetla in mrzla in ijudski iek prav«, da v takih nočeh »zajec svujo mater išče«. Zjutraj je toplomer kaza! v raznih krajih Ljubljane cd 14—186 C. Upajmo, da bode kmalu bolje, saj bode dne 14. t. m. »sv. Valentin, ki prinese ključ od korenin«. — Kodniki. Po hodnikih iti hod-nih potih tako drsi, da je za pešce nevarnost, da se ne ponesrečijo, da-siravno hodijo z največjo previdnost-jo. Posebno pa je še nevarno tam, koder otroci pota zdrsaio — in to ni v malo krajih. Da bi se hodniki sedaj posipali s peskom ali žaganjem, se pač ne more zahtevati, ker je predrago in se tuđi težko dobi; pač bi se pa to lahko nadomestilo s pepelom, katerega se sedaj pa^ v vsaki hiši dovolj dobi. Saj je bilo letos teh stroškov še zelo malo tn ]ih tuđi dosti več ni pričakovati. — Obrtno gibanje meseca prosinca 1917 v Ljubljani. Minuli mesec je pri mestnem magistratu priglasilo 14, odglasilo pa 12 strank svoje obrti. Priglasili so: Marija Visintin, Linhartova ulica 32, trgovina s sad-jem in zelenjavo. Fran Cernivec. Šolski drevored, mesarski obrt. Ana Lampert. Kolodvorska ulica 31, trgovina s kurivom. Feliks Kosmač, Go-rupova ulica 4. trgovina z deželnimi pridelki, gospodarskimi potrebščina-mi in komisija. Lovro Kveder, Po-Ijanska cesta 19, trgovina s kurivom. Marija Zor, Spodnja Siska 33, trgovina z mešanim blagom. Milan Ho-čevar, Sv. Petra cesta 28, trgovina z mešanim blagom. Marija Pogačnik, Dunajska cesta 20, trgovina z orijen-talskimi preprogami. Marijana Stre-sen. Pri bni 4, izdelovanje kiselne in trgovina z deželnimi pridelki. Jadranska banka. Šelenburgova ulica 7, gostilniški in krčmarski obrt a, b, c, d, f, g: (omejeno). Katarina Ciz-lič, Stritarjeva ulica 7, trgovina z deželnimi pridelki in skoljem. Makso černak, Sv. Jakoba trg 7, trgovska agentura in komisijska trgovina. Karei Schwab Komenskega ulica 16, trgovska ajrentura in komisijska trgovina ter Mariji Dorfe, Mestni trg 12, trgovina z mešanim blagom iz-imši v § 38 X5 obrt. r. omenjeno blago. — O d g 1 a s i! i s o: Josip Tinta, Vodnikov trg, prodaja jralanterijske-ga in drobnega blaga. Josip Petko-sig. Stari trg 4, trgovina z manufakturnim blagom in drobnim blagom, pleteninami, galant. blagom in dežni-ki. Fran Stopar, Dunajska cesta 5, trgovina z modnim in krojnitn blagom. Anton DeghengJii. Selenburgo-va ulica 7, gostiln. in krčmarski obrt a, b. c, d, f. Iva Breznik, Kongresni trg 15, prodaja šolskih zvezkov. Martin Lampert, Kolodvorska ulica 31, obrt najemščkov in prevažanje blaga, trgovina s premogom in drv-mi. Avgust Stresen, Pri brvi 4, trgovina s kiseino in deželnimi pridelki. Marijana Pleško, Oradaška ulica 8, izdelovanje pletenin. Tvan Lapajne, Sv. Petra nasip 21. trgovska agentura in komisija ter Fran Tome, Stre-liška ulica 10. pozlatarski obrt. — Pobegnil ie 18Ietni prisiljenec Fran Lovko, ko je delal zunaj prisilne delavnice. Tatvlne. Dve ženski sta se bili proti večeru prfbližali hlši Ivana Trčka na Brezovici. Ena Ie šla v hi-šo ter tam t domačimi govorila 0 prodaji mleka, druga pa je krenila v mlfn in odnesla od tam vrečo koruz-ne moke. Mlinar Je kmalu zapazfl, da Je Izgtnila moka, nato Je zasledoval ženski, kt sta pa zbežali, kakor hitro ste «ra zagledali. Nato sta se skrili v nekem straniSču, al! kmalu so Ja naSTi in m-Helf. Cna ej Marija Koš-mrl iz Loškega potoka, druga Anto-nija Bambfč iz Ribnfce. Tzročenl sta sođnfff. — Neka Manja Makuc s Cerklianskega, 20 let stara, !e preno-čevala pri neki kmetici v Oor. Qa-rrteljnih to tam vzefa z!at prstan in bluzo, na to pa je izprinfla. Orožniki so Ja prijeli v St Vida. [ Požar. Streha je zgorela posest^ L niku Ivanu Milavcu v Grahovera. i Škode je 800 K. Nevarhega Cigana so aretirali v Gradcu na Dolenjskem. Piše se Ant Brajdič. Osumljen je, da je on umoril posestnika Župan čiča na Brezjah. Pri njem so našli ure, prstane, nože in druge reci. ki so spravljene na okrožni sodniji y Rudolfovem. »Tbug«. — Kino »Ideal« bo pred-' vajal od jutri, sobota, dne 10. februarja pa do ponedeljka, dne 12. fe«. bruarja tretji Alwin Neuss - film imenovan »Thug«. Kriminalna drama v 5 delih z Alwin N^ussom v glavni vlogi. Drugi doživljaj mojstrskega detektiva Tomo Scharka. Pozorišče tega zanimivega dejanja je de!oma Amerika, deloma Indija. — »Ideal« Kino. Mlekarna v snegu. Minule dni je neka mlekarica na Karlovški cesti zasačila nekega dečka, ki je ukrade! z vozička z mlekom napotnjeno po-sodo. Ker je bil v zadnjem času iz* vršenih več tovrstnih tatvin, je po* 1Ici]a mlađega mlekarčka trdo prije-' la. rakar je priznal se nekaj tozadev-* ih nepoštenosti in šel naposled pokazat svojo »mlekarno«, katero Je( ::t:cI v ?negu. Pokradene posode do-1 e rškodovanke nazaj, z nepoštenim famalinom se bo pecalo pa še so-« dišce. — Cenjene naročnfke vljudno opozarjamo, da se bo »Slovenski Narod« ustavljal dne 15. februarja vsem onim, ki do tega dne ne poravnajaf zapadle naročnine. ♦> Aprovizacija. -f- Iz Most prihajajo neprestano pritožbe o krivičnem in svojevolj« nem postopanju moščanskega župana Oražma, da se moramo čuditi, da odgovorne oblasti takemu početju še vedno nišo napravile konca. Sedaj se ram zopet poroča, da je mDŠčanskim prebivalcem skoro nemogoče dobiti špeha, dočim dobivajo gotDvi občin-ski možje. v prvi vrsti pa Oražem in Podobnik, kar po ćele prašiče. + V ljubljanski mestni klavnlci se Je v času od 21. do 28. januarja zaklalo 126 volov, 18 krav, 297 pra-šičev, 157 telet, 18 koštrunov, 17 kozličev in 1 konj. Vpeljalo se je 470 kg mesa ter zaklane živine 21! prašičev in 31 telet -f Liter petroleja 3 krone. Apro^j vizacija v Osjeku je bila prisiljena^ prodajati petrolej po 1 K 50 vin. liter^j ker ga je bila tudl sama drago pla-' čala; ali v Djakovem, Valpovu W Naš i cah se je prodaja! liter petrolejki, po 3 krone. , ^ Kazne stvarL * Nov hrvatski list za mladino je pričel izhajati v Zagrebu. Urejuje ga dr. V. Deželić. Uprava se rtahaja v Frankopanski ulici 2. Cena 2 K 50 vin. za četrt leta. * »Zora« — list za slepce. V Prar gi je začel izhajati list za slepce pod naslovom »Zora«. Stavi se s punkti-ranimi črkami, sistem Braila. Prei-občuje y češkem jeziku aktualne članke in ppročila. Prinašal bo tuđi glasbene priloge. * Baji — poročnik. Hrvatski ban baron Skerlecz je imenovan za poroenika izven službe in je bil v soboto na dvorišču domobranska vojašnice slovesno zaprisežen. Vo-jašnica je bila okrašena z zastavami. Zaprisegi so prisostvovali feldmar-šallajtnant Zunaj, Šef generalnega štaba major Nadasdv in drugi oficir-* ji ter minister baron Hazay. Podpol* kovnik Stanzer je imel govor, v ka/* terem je rekel, da je z imenovanjem bana barona Skerlecza za poročnlkai odlikovan ves polk. Zapovednik na^ domestnega bataljona je izročil po-» roČniku baronu Skerleczu darilo pol-« ka, poslano z bojišča, dve sablji in kozaško sulico. Izdano je bilo na na-| domestni bataJjon posebno spomin-' sko povelje, da se ovekoveči to slavje. ♦ Žldje v Varšavf. Izšla je knjiga »Deutschland und Polen«, v kateri je vse polno zanimivosti iz Varšave^ ziasti o varšavskih Židih. Pred vojna Je bilo v Varšavj 300.000 Židov, zdaj jih je nad pol milijona. Vsi so vedno razburjeni in zasledujejo vedno kup* čije, vedno se prepirajo in skoro vedno so nesnažni. Ulice, v katerih stanujejo 2idje, so kakor mravljiSča. Ulice so vedno oolne ljudi, hiše pa še bolj natlačene. V eni veliki hiši stanuje 3000 Židov, a v ^eli hiši sta samo dve stranišči. Najbolj razširje* na bolezen je oegasti legar, ker so Zidje v Varšavi do veliki večini uši-vi, sicer pa so Zldje Dovprečno jako zdravi navzlic vsi bedl in nesnagf, V kateri žive, in Je pri njih mnrltfvost dosti manjša, kakor pri Poljakih. Plodovitost pa je izredna, Oscm, deset in dvanajst otrok — to ni nič red-kega; in take družine stanujejo v kleti in gasili po več y cuL h Stran 4, ^ ^^ r___________________________.«LoVENSiq nakup«. ime 9. fcbrmnrjt i9i7. 32. Stcv. Darila. Prosto voljni prtepevkl za Tdov-tfkl hi sirotinski zaklad c. kr. črno-Tojutekega okrajnega poveljstva št 27. ▼ Ljubljani. Glasom poročila npravnega odbora so došli temu zakladu slcdeči denarni prispcvki: II. 1 z k a z: Tulij Vianello, c. kr. nad-poročnik 50 K; dr. Hcktor Lovisoni, c. kr. asist. zdravnik 50 K; Franc Sornik, c. kr. stotnik 50 K; dr. Qu-ttav Bernard, c. kr. nadzdravnik 10 kron; Anton Kline, župan, Gor. Polje 30 K; neimenovani, c. kr. nadpo-fočnik 150 K; Karei Pick, c. kr. nadporočnik 10 K; Josip del Monacco, e. kr. stotnik 50 K; Franc Grum, čr-novojnik 15 K 50 v; Emil Oustin, c. kr. nadporočnik 50 K; Anton Luck-jnann. zasebnik, Ljubljana 50 K; Ft. Savnik, c kr. medik. ofic. 30 K; Ant. Hauf, c. kr. nadporočnik 50 K: Josip Urbane, e. kr. nadporočnik 100 K; đr. Jernej Demšar. c. kr. nadzdrav-Bik 100 K; Rudolf Strnad, c. kr. po-Točnik rač. 10 K: občinski urad Grahovo 200 K; Adrian Achitsch. c. kr. Badporočnlk 50 K: Helena PovšJar, Kranj 20 K: Anton Angelini. c. kr. tacd. ofic. 10 K: Karei Bone, četo- : ivodja I K; Franc Tomz, tovarnar. i Ljubljana 100 K; Juri Mellitzer, c. kr. jporočnik računovodja 300 K; Ivan :Ventrel!a. c kr. oskrb. ofic. 10 K; dr. Morfc Oransz, c. kr. polk. zdravnik 50 K: pisamiško osobje c. kr. črno-yojn. okrajn. povelistva št. 27. 24 K: C. kr. notarska zbornica, Ljubljana fiO K; Josip Fon, c. kr. nadporornik tvditor 50 K; Matija Maurovič, c. kr. pOTOČnik računovodia 10 K: obcfnski orad St. JuriJ pri Kranjn 19 K 80 v; Herman Gorianv, c. kr. nadnoročnik 20 K: tovarna za teklo, ake. dr. Bela peč 1000 K; Franc Bar. drs^inik 1 K: (4 kr. železniški urad, Ponižale 1^4 K 40 v; Edvarđ Burian. c. kr. r^đporočnik 30 K; obrtno o$rY't, glavni kolodvor, Ljub'fana 517 K; Josip Černe, c. kr. stotnik 30 K; C. kr. železniški nrai Metlika 12 K: dr. Franc Derffanc c kr. nadzdrav- nik 30 K; C. kr. okrožno sodišče. Rudolfovo 44 K 20 v; Katarina Kop-šc, Žiri 30 K. Dariku Rodbini dr. Derč - Nagode izročili ste mestnemu magistratu v spomin na blagopokojnega c kr. ffozdarja jf. Frana Wessner]a 30 K za mesrne reveže. Darovi gorišklm besuncem. Kat. slov. izobraževalno društvo v Cr-nomelju je poslalo »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« znesek 144 K kot čisti donesek javne zabave. Srčna hvala! — Odbor kat. tisk. društva iz Gorice je daroval o priliki smrti preč. g. Mons. Ivana Nep. Murovca v blagor njegovi duši za goriške begunce HX) K. »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani« se slavnemu odboru najtopleje zahvaljuje. — Prečastiti gospod Janez Sušnik, kanonik v Ljubljani, je daroval »Posredovalnici ^a goriške begunce« velikodušni dar znesku 50 K. Blagemu daritelju bo-i izrečena tempotom naiiskrenejša zahvala. — Gospod Ludwig B e r z 6, inspektor južne železnice in gospa Olga Berze" sta darovala mesto ven-i ca na grob pokojne gospe Lucije 1 Pich za goriške begunce 20 K. Blagima darovalcema naša najtoplejša hvala. »Posredovalnica za gorišk* begunce v Ljubljani«. IzdajateH in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastfiina In tfek »Narodne tiskarne« « Kadar prsa bolijo, masiramo s Fellerjevim bolečine tolažečim, rast-Iinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-fluid*. To dobro stori! Predvojnc cene. 12 steklenic franko veliajo samo 6 K od lekarnarja E. V. Feller. Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvaško). Fellerjeve odvaialne rabarbarske krogljice 6 škatliic 4 K 40 v franko. 7.dra vniška nrirnani^i (***} Zobna krema 90 vinarjev —^—■--------------------------- - - ____________________ $vo)e častite odjemaice vljuđno prosim, da se naj pri nakupu oro^a in municije vsakđo izkaže s posebnim dovođenjem od e. kr. ohrainetja glavarstva alt od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orozja in munietje. Ne da bt se ttkazal s tem dovođenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgorec z orožjem v Ljubljani. 134_________________________ Najvetja slovenska hraitllnica! Mestia Ulici liibOiiska LJUBLJANA Prešentova ulica štev. 3 je imela koncem leta 1916 vlog . . . . K 55,000.000- — hipotečnih in občinskib posojil.....K 30,600.000 — rezervnega zaklada........„ 1,500000- — Sprašena ¥loge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 47. v«ftj« in nestalne vloge pa po dogovora. Hranilnica je papflarno Tara« in stoji poi kontrolo c kr. deželne vlado. Za varčevanje iaa vpeljane lične domaio hranHmaVe). p*M|a m i«nd|lita bi »Mtepfa u Brasfakoai prefl •*/. Ibvm Irasfak« pa preli i1/«*/. ■■!■■«■ ki prett napan«! __— 1*/. ailroii •/♦"/. eaplaievaBpi ae ee!«. -^—— ■ V poepfrssjo vpevoev hi ebnansev fens ■HSBjevIpMO ■ ww Kreditno druitvo. "mm ^^^^^^^^^^^^^™ "■^^•Mnni cej v^nv ^^^^^^^^^^^^^^ aieBBBBBnaJM^hk.% m .. m — . aL^—>- a^— nk^^—^fi-^^^^^jeL +*+* |«W1HI1. Iflllflnla V InHHi 4no SaMMwaMW ■H^Ava Ma— a\A ^y «^ka!a*a ■ ■ ^ ^^m^m^tm eMBjaial ■ajeTv. Wf y* fvaH TOnHDk Prešernove slike prtlja ii piffij! pi iiitHi malji Iv. Bonač v Ljubljani. C«m aUkl 3 kr^n. 372 ■nr* Spraja« ■• tak«| fjg močan dečko % Hobro Šokko izobrazbo * tr^orln Aalana Cniko w Podčetrtku. Prednost imaio t:«ti. ki so iz nek^t časa učili. 457 ■V Sprefme n Uko| ~&m ■ gospodična - k dvema otrokoma po 3 in 5 let stara m dopoldne Predstavi nai se ftl'vvkal COVtei itov. 10, D. n*4mtr. Uvo »4 10 -11 4mpm Pridno in snažno :: DEKLE :: Sprt)|me uradm^ka Hruž na na Do-Unjskem z 20. t m. Plača no dc ?*o ▼oru — Ponudbe pod „doklft 454" na apravn. »S'ot. Naroda«. 454 • Postrežnica - se ište. — Nastop takoj. 446 Naslov pore upravo. »SHr. Naroda« Stanovanje 7. d?emi event. tud' s 3 sobami iUe mirna, stalna stranka sa ma|e* termin. — Ponudbe nod £ifro I9O« 8,/464at na upravn. »Slov. Naroda« 464 Za seflafno zimsko periodo sa potretmje mesoćno okrog 400 m3 trdega lesa za Roriavo prot' takorš^jemu plaČi^u s postaie Ljubljana, iz dežele Kranjske. 465 Ponudbe pod „Z r4W* na uprav- ništvo »Slovenskoga Naroda«. Zanesliivo blagajničarko to 45^ hniigDODdkinjo spralmo valotrgovlaa. Ponudbe je pO5lat- na unravn »SIot. Naroda« pod ,f*t 1S17-2 450" Prazne vreče vseh vrst m v vsalri množini knpvjo ▼edno ter placnje najdražje ^=r= trgovska tvrOka — 1. Kušlan, Kranj9 Gorenjsko. ___________________3729___________________ !>•*•••%! odl>or kranfsM lm« ------------ nm prodal ——— tri A!ie za 10. Ccna po dogovora. Potrebom pojasnit« daje kulturni urad deželntgii/ odbora ▼ Ljubljani. 475 Povećane slike do nanurne velikosti, kaleor tuđi •Qaate portrete u plati« ix vršu je ametoiško po Tsaki fotografiji 185 Davorili Boviek prvi f»t«(rafski ii pmfenlii ztvai I aj^ ^^j ^ . ^ srednje stare li I ■■■"""""■■■■■■■^^^^^^^^"^^^^^^^^^^^"■■■■■■'''''''•^■^'■'■^^■^■■■■^■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaa^Baaaaaaaa^^niBBaaaaa Po Najvišjem pooblaščenja Njeg. j^f ces. in kralj. Apost. Veličanstva« 44. c. kr. državna loterija za oiviln« dobrodelne namene. ^ Ta denarna loterija ima 21148 dobitkov w golo- ¥om denarjn ▼ sknpnom saoslm 625.00S kron. Glavni dobitek .naša 200.000 ICPOII. Zrebanjc bo ja?no n^ Dunaju dne 22. febr. 1917. SreCka stane 4 krone. SreetO •• dOBlvaje pri eddelkv U dobrodalae loterlie aa Dnaa|n, m., Vor- dere SellaatntratM 5. oo lotertlah tratlkah, pri davčolh, ooitnlh, bnoMv- bUi la telesaUklh uradla, pri atenlalnicata ltd. Igrilnl nacrti xa kupce srečfc smstoaf. — Sr«ćk« se poiillalo poitalno prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva dri. loterif (oddelek za dobrodelne loterije). ** ^aaalatiaaUaaa^H^HHHH^^^B^^^M^iSi£i«SS£IS&MJE^^MaHB»-BMMIa^B«^ j Tovarna poh štva J. J, Nag'as j i Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 12S i naivnija zali poilva! i sa spalno In fedllne sobo, salone In ^osposko f 1 sobo. Proprogo, zastori!, modrocl na vznidt ;; | iimnatl modrocl, otrošU vozlćkl ltd. I VafbolJ zaafmlv In na|bol{il slov. Unstrovanl tednlk soi kf pHoWu'eio vsfik ieden bmb«w« »«*lnilTdl sltk % b»|lA6 In o dru^h važnih aldua^nhi domačih in tujih dopodkih, ter obilo zanimiveg« čtiva: pesml, povesti, lako zanltniv, lep detektivski roman, poučne članke in crtice \z ^ospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vr?»eh strok poliudnegt znanstvi. 118 ,,TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski i^ustrovan tednlk, kf je posvečen le zabavi in rvuiku. .TEDENSKE SLIT^E" b! naj imela naročena vsakt rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv-nica vsako društvo Ud. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLTKE" stanejo četrt leta K V— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12—. Naročniki dobe kot nagrado slike PreSerna, Itirčiča, Gregorčiča in AJkerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite s? „TEDEKSKE SLIKE" takoj! Poslj'te nam svoj naslov In pošljemo Vam 1 ŠtevtTko „TEDEVSKE SLIKE" brezpta?no in poštnine Fosto na o^iecL Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" IJobllana, franćUkanska ulica 10 L ♦ Brez konkurent! ^ F. L. Popper čevlji ^ sa f**P*de ia gmpt s* nogam 0 aajbolj priležni, lični in najbolji« M kakovostl. Naprodaj samo pri » JULIJI STOR, Ljubljana ^ PrcšcrnoTa alica Jt & ^k Oojsserski Cerlji za tnriste, higfjenfeo! ^k teiip xa •irokc ia Lawn - tenmis - tevljL %. j I Ivan Jax & sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I nrinnrnis SVO1O bogato zalncrn ueznih kolc$. Mi StTOJi ^ % ^ ma rodkiao Ia obrt. VBfiu mu u mm i iffi. T Pisalni stroji ' „ADLER**, flcHlai stroji | mah v«nk««tl "