Leto LXX
štev. 155 a
V Ljubljani, v četrtek, 9. julija f 942-XX	pwUta Prezzo — Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo SO Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 za inserata.
Podružnica« Novo mesto.
Izhaja vsak dan t|ntra| razen p onadeljka In dneva po prazniku
Izključna pooblaSfenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana 8. A, Mileno.	I
UradnIKvo In upravni Kopitarjeva 6, ljubljena. Redaztona, Ammlnlstrazionei Kopitarjeva 6, Lobiana. Telelon 4001—4005.
Abbonamentlt Mesa
18 Lire; Estero, meta A) Ure, bduaone domenlca. anno 34 Ura, tietero 50 Lire. C C. fj Lubtana 10 650 per tfli abbo-namentti 10.349 par la Intertioni, 1 F l U a I e l;' Novo me« t o. s
| Concessionnria eiclnslva per la pnbbllciti dl proventnnza Italiana §	ed estera: Unione °"hblicitA Italiana S. A. Milana.
U Bollettino No 771
35 carri armati distrutti, 24 apparecchi abbattuti, numerosi prigionieri presi
U Ouarticr generale delle forze armate co-munlca:
Sul fronte eglziano un forte attaceo nemico č stato prontamente respinto con sensibili perdite per l'avversario. i carri armati c le autoblinde distrutti nclle azlonl dei Kiorni seorsi ammontano a 35, numerosi prigionieri presi. Intensa l'attivita delle oppostc aviazioni: quc!la dcll'assc ha con-corso nei combattimenti a terra ed ha bomhardato e mitragliato colonne nemiche provorando molte-plici incendi, in ripetuti duclli nove aeroplani inglesi venivano abbattuti.
Su Malta formazionl italiane germaniche hanno rinnovato il bnmbardamcnto delle basi aereonavali e inflitto alla Raf la perdita di 14 apparecchi.
A seguito delle operazioni di guerra della giornata tre nostri aerei non hanno fatto ritorno: dei velivoli segnalati come mancantl nei giorni passati due sono rientrati allc basi.
II nemico ha sganeiato la notte sull'8 alcune bombe nei dintorni di IMcssina e Rcggio-calahria: non sono segnati danni nč vittime. Uno degli apparecchi hritannicf, colpito dullar-tigleria contraerea, č precipitato in fiammc ncl pressi di S. Ranieri: dei componenti reouipag-gio un ufficiale e un sottufficialc sono stati tratti in salvo c catturati.
V Severnem morju je bilo potopljenih 32 ladij
m^^amm^mmmmmmmmmmm^^m^^mmmmmmmmmmm^^ma^^^mmmmmmmmmtmmmmmt^mammmD
Iz konvoja, ki je imel 38 ladij, je bilo potopljenih 32 ladij z 217.000 tonami in ena ameriška težka križarka
Nemški prodor msd Harkovom in Kurskom razširjen proti jugu
Hitlerjev Glavni Stan, 8. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Predor nemških in zavezniških čet v prostoru med Harkovom in K u r s k o m je bil močno razširjen proti jugu. Sovražni protinapadi severozahodno od Voroneža so izpodleteli. V boju z obkoljenimi in razpršenimi oddelki jc bilo prijetih mnogo ujetnikov in velik plen.
Severno in severozahodno od Orla trajajo nasprotnikovi napadi. Bili so odbiti v trdih bojih s podporo močnih letalskih skupin. Samo na prostoru enega armadnega zbora je bilo pri tem zadnje tri dni uničenih 75 sovražnih tankov.
V zaledju za bojiščem južno od Rž« v a so bile na velikem prostoru obkoljene močne sovražne skupine. Zaplenjenih jc bilo dvajset sovjetskih tankov.
Na severnem odseku vzhodnega bojišča jc sovražnik brezuspešno napadel neko postojanko.
Na visokem severu so bila bombardirana pristanišča, letalska in pomorska oporišča v zalivu Kola. Na morju severno od polotoka Kanin jc bila potopljena z bombami ena sovražna stružna ladja.
Kakor je bilo že objavljeno v posebnem voj-
inem poročilu, so skupine bojnih letal in podmornic napadle anglcško-ameriško letalsko sprem-
I ljavo v-Severnem Ledenem morju in jo zve-
35 tankov uničenih, 24 letal sestreljenih in številni
ujetniki prijeti
Vojno poročilo št. 771
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na egiptovskem bojišču jc bil odbit močan sovražni napad z občutnimi izgubami za nasprotnika. V bojih preteklih dni je bilo uničenih 35 tankov in oklepnih avtomobilov ter prijetih mnogo ujetnikov. Obširno delovanje obojega letalstva: osno letalstvo je podpiralo llBje na kopnem in je bombardiralo ter obstreljevalo sovražne kolone in povzročilo številne požare: v ponovnih dvobojih je bilo zbitih devet angleških letal.
Na Malti so italijanske in nemške skupine obnovile bombne napade na letališča in so zadale angleškemu letalstvu izgubo 14 strojev.
Z dnevnih operacij se tri naša letala niso vrnila: dve letali, za kateri je bilo pretekle dni rečeno, da manjkata, sta sc vrnili.
Sovražnik je v noči na 8. julij vrgel nekaj bomb v okolici Messine in Reggio Calabria: ni bilo škode, ne žrtev. Eno angleško letalo, ki ga je zadelo protiletalsko topništvo, je v plamenih treščilo na tla blizu S. Ranierija. Od posadke sta sc rešila en častnik in en podčastnik, ki sta bila ujeta.
Zaključno poročilo o bitki za Sebastopol in Krim
Zajetih je bilo 97.000 Rusov, ubitih 30 do 40 tisoč Rusov, izvedenih 23.751 letalskih napadov — V bitki za Krim so Sovjeti izgubili vsega
430.000 mož
Hitlerjev glavni stan. 8. jul. AS. V dopolnilo uradnega vojnega poročila z dne 3. julija 1942 objavlja vrhovno poveljstvo nemške vojske glede padca Sebaetopolja naslednje:
Med boji, ki so potekali nenavadno zagrizeno od 7. junija do 4. julija, je bilo zajetih 97.000 ujetnikov, med njimi armadni podpoveljnik general Novikov.
Zajetih ali pa uničenih je bilo 467 topov, 20 oklepnih voz, 824 strojnic, 7,')8 metalcev bomb, 86 protitankovskih ter 69 protiletalskih topov. Plen težkega in lahkega pehotnega orožja v teh številkah še ni obsežen.
Krvave sovražnikove izgube so mogočne in je treba domnevati, da 6e gibljejo med 30.000 in 40.000 možmi.
Zavzetih je bilo 3597 oklepnih utrdb ter utrjenih naprav, med njimi dve najmodernejši in naj-megočnejši bojni trdnjavi »Maksim Gorki št. 1 in št. 2«, ki je vsaka imela štiri topove po 30.5cm, in pobranih je bilo okoli 137.000 min. Kakor so potrdile izpovedi ujetnikov, je ušlo samo nekaj visokih častnikov in komisarjev, v prvih dneh napada pa tudi nekaj pamikov z ranjenci.
Skupne izgube nemških čet znašajo 872 častnikov ter 23.239 podčastnikov m vojakov. Od tega je 190 častnikov ter 4147 podčastnikov in vojakov padlo, 11 častnikov ter 1580 podčastnikov in mož pogrešajo, drugi so pa ranjeni.
Oddelke vojske je vzgledno podpiral letalski zbor za boje iz bližine, ki je v dnevnih in nočnih napadih brez prestanka uspešno posegal v boj zoper cilje na kopnem in na morju. Od 2. junija do 4. julija so bojna letala vseh vrst izvedla 23.751 napadalnih poletov, sestrelila 123 sovražnikovih letal, 18 pa jih uničila na tleh. Številni oklepni vozovi, oklepne utrdbice, baterije, vojašnice, skladišča streliva in hencina so bila uničena, potopljeni so bili štirje rušilci, 1 podmornica, 3 motorne tor-pedovke, 6 obrežnih ladij .ter 4 tovorne ladje. V izgubo je šlo 31 nemških letal.
Nemške in italijanske pomorske sile so napadle sovražnikovo pomorsko gibanje pred Sebasto-poljem ter se jim je posrečilo ohromiti preskrbo za nasprotnika ter prevoze iz Sebastopolja. Potopile so tri sovjetske podmornice, dva parnika po 10.000 ton, prevozno ladjo za 5000 ton ter dve majhni eno-
Velik požar pri Marseillesu
Vichy, 8. julija. AS. Velikanski požar, kakršnega že dolgo let niso videli daleč naokrog ob Rodanu, je nastal v nedeljo blizu Marseillesa. Ogenj je zavzel velik obseg in je poškodoval tudi grad ter več kmetij. Čeprav je prihitelo na pomoč mnogo gasilcev, vendar v nedeljo zvečer niso mogli ugasiti požara.
ti polni čet. S tem so bistveno prispevale k uspehu napada.
Ritka za Krim je torej končana.
Začela se je z zlomom na ožini Perekop 21. septembra 1941 ter 6e je končala z osvojitvijo kar se da utrjene pomorske in kopne trdnjave Sebasto-polja dne 4. julija 1942. Sovražnika je ta bitka veljala izgubo 430.000 mož, ki so bili zajeti, 1198 oklepnih voz ter 2102 topova.
Ta bilka bo ostala v zgodovini ne kot zmaga lroljševizma, kakor jo skuša prikazati sovražnikova propaganda, temveč kot stran 6lave za nemške in romunske oborožene sile.
čine uničile. Konvoj je imel 38 trgovskih ladij, natovorjena pa letala, tanke, municijo in živilu ter je vozil proti Arhangelsku v spremstvu močnih sovražnih pomorskih sil, rušilcev in kor-vet. V tesnem sodelovanju n.id vojno mornarico in letalstvom je bila potopljena ena težka ameriška križarka ter 19 trgovskih ladij s 122.000 tonami. Podmornice pa so potopile devet ladij s 70.100 tonami.
Pri zasledovanju ostalih ladij se je posrečilo podmornicam potopiti nadaljnje štiri ladjo s 24.700 tonami.
Tako je bilo potopljeno skupno >2 sovražnih ladij /. 217.100 fonanii. Pomorska reševalna letala no rešila in zajela večjo število ameriških mornarjev.
V E s i p ' u so utrpeli Angleži pri zasledovalnem napadu na ju/no krilo nemško-italijan-skega bojišča močne izgube.
Na Malti so bila podnevi in ponoči bombardirana letališča in pomorska oporišča. V letalskih bojih je zgubil sovražnik_ 14 letal.
Na Kannlski obali so daljnostrelni topovi obstreljevali vojaške cilje v Dovru.
Lahka bojna letala so nn južni nngle-š k i obali podnevi potopila eno sovražno 10 tisoč tonsko ladjo. Drujfli enako velika ladja je bila težko poškodovana.
Skupine bojnih letal so zadnjo noč spef pristani I e s b o
like požare in vojiko razdejanje
Rim, S. julija. AS. iPopolo di Roina< piše o zasedbi Voroneža, važnega cestnega in železniškega središča na poti med Moskvo in Rostovom. List pravi, da se ni posrečil namen ruskega generala Žuliova zadržati napredovanje nemških in zavezniških sil in da se je odprl velik vdor med Voronežem in Starim Oskolom. ki je širok 150 kilometrov. Skupine maršala Timošenka so na umiku in že se jasno vidi uspeh prve nemške ofenzive. Silovito utrjene postojanke, ki so jih zgradili Rusi ob Doneti, ImmIo v kratkem poslale skrajno nevarne za tamkajšnje sovjetske postojanke. ker jim grozi obkolilev od severa. Krim, ki so ga Nemci in zavezniki popolnoma zasedli, je po drugi strani močno odsko^ifče znnadaljnje nemško ofenzivo vzhodno od Kerča. Rostov je že v nevarnosti in TiinoSenko se bo ujel v veliko past. ki se ie odprla, če so ne bo pravočasno umaknil iz sedanjih postojank.
Berlin, .8. julija. AS. »Volksicher Beobachter«
lmmbardirnle pristanišče in industrijsko področje v M i d <1 le s h o r o u g h u. Opazili so ve-
komentira poročili o velikih zmagah na vzhodnem bojišču in na morju ter poudarja, da bi se Malo z vojnim gradivom, ki so ga nemške pod-mornice [»olupile v Ledenem morju, »»borožitj več tisoč vojakov. O Voroncžu piše Kiirsen Zeitung', da je v tem mestu Sovjetska Rusija zgubila važno industrijsko središče, kjer so proizvajali zlasti letalu. Samo velika letalska tovarna »Vorošilov jo imela 12.000 delavcev, v tovarni za motorje Slabil pa je bilo za|k>slenih 5000 delavcev. Voionež je imel tudi dobro razvito metalurško industrijo in večina prebivalstva Voroneža. v katerem živi 350.000 ljudi, je bila zaposlena v sovjetski vojni industriji.
Ankara. 8. julija. AS. Maršal TimoSenko je dal svojim četam značilno dnevno povelje, v katerem pravi, da morajo vojaki za vsako ceno paziti, da ne bodo obkoljeni. V dnevnem povelju naglasa, da je to najvažnejše zu obrambo ozemlja, kadar bi pri laki obrambi pretile velike izgube in dodaja: Predvsem mora biti fronta strnjena. Zato mora vsaka edinica ostati v zvezi s sosednimi edinicami. Poveljniki edinic ne smejo vztrajati v sanioljubju tudi pri umikanju, marveč morajo stalno uporabljati elastične obrambe ter pri vsakem umiku prihajali v proti napade.
Londonski listi o Timošenkovcm položaju
Kini, 8. julija. AS. Vsi angleški lisli danes zjutraj vznemirljivo pišejo o položaju Sovjelov, ki jih zmagovite nemške armade nezauslavljivo pritiskajo na vzhodnem bojišču. Čeprav so Rusi pričakovali silovit nemški napad in so vedeli, da se bodo morali umakniti, se vendar že zdaj vidi, da bo njihov umik na raznih bojiščih večji, kakor je bilo pričakovali, piše Dailv Telcgraph .. Londonsko razočaranje mul ruskimi porazi je lein večje, ker so mislili, da se bodo Sovjeti z dobljeno zavezniško pomočjo lahko uprli vsakršnemu nemškemu napadu. Daily Mail piše v dolgem članku: >TimdScnko je v nevarnosti in padec Sebastopolu je zavaroval nemško desno krilo ler sprostil niuoao sovražnih sil. ki bodo lahko sunile proti Kursku in Markom. Timošenko je v istem položaju kakor Auchlnleck v Egiptu. Nahaja se v veliki nevarnosti in če se ne bo mogel rešiti, mu groze strašen poraz. Timošenkove armade so ogroženo na boku ier so v nevarnosti, da bodo odrezane od severnih ruskih armad.
► II
Uničevanje komunističnih partizanov v Sandžaku
Sarajevo, 8. julija. AS. (Nadaljevanje včerajšnjega poročila). Ko je nastal dan, smo lahko videli nasprotnika. Takoj jio sončnem vzhodu se je položaj spremenil. Alpinci so prišli iz svojih stanov iu prešli v protinapad. Prisostvovali smo zopetneinu zavzetju utrdbe. Razločno smo videli alpince, ki so se bližali sovražniku. Dvigajo se na noge, mečejo ročne bombe in se zopet vržejo na zemljo. Čez nekaj minut jih že vidimo, kako tečejo v trdnjavo. Komunisti so po večini zbežali. Najtrdovratnejši so se stisnili v hiše. Boj traja še ves dan. Ko smo zvečer dobili zvezo s topniškim poveljstvom, so alpinske skupine že prevladale nekaj cestnih križišč. Alpinci so so že začeli smejati. Po cestah je mnogo oglednic častnikov in vojakov. Vsi so oboroženi s puškami in ročnimi bombami. V urah najhujšega boja je bil general
Lepa slovesnost na vzhodnem bojišču
General Messe je odlikoval borce, ki so se izkazali v zimskih bojih
Vzhodno bojišče, 8. julija AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Blizu bojišča, na katerem deluje italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji, je bila slovesnost, v kateri so bili odlikovani častniki, podčastniki in vojaki, ki so se februarja udeležili zmagovito končane bitke pri Harkovu. V velikem štirikotu so stali oddelki konjenice, topništva, metalcev ognja, vozači in drugi oddelki, na sredi pa so bili prapori konjenice iz Novar-re ter skupine sv. Juriia; pod poveljstvom generala Barba so bili razvrščeni častniki in vojaki, ki bodo dobili odlikovanja. Junaške borce je nagovoril poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji general Messe. Spomnil se je v kratkih in jedrnatih besedah junaštev italijanske sku
mi zavezniki na odseku, ki so ga posebno zagrizeno napadali boljševiki, ter je pokazala velik pogum in zatajevanje. Po štirih mesecih borbe in žrtev v najstrašnejši zimi je do spomladi ostal napadalni duh vojakov nezlomljiv in je pomembno pripomogel pri končnih odločilnih bitkah za Har-kov. Nato se je spomnil na nekatere dokaze junaštva svojih vojakov in izkušenosti častnikov, ki so jasen znak ne samo za visoke sposobnosti naših borcev, ampak tudi znak duha, ki mu je po-svečenea skupna žrtev in globoka zavezniška solidarnost z nemškim narodom.
Na koncu je general dvignil misel k Nj. Vel. Kralju in Cesarju in Duceju, nato pa so prebrali
pine, ki je bila v zvezi in sodelovanju z nemški- pisma o odlikovanjih ter razdelili odlikovanja.
Salazar.deset let portugalski ministrski predsednik
Rim. 8. julija. AS. Italijanski tisk se spominja, da danes poteka deset let, odkar je na Portugalskem prišel na oblast Salazar. v>Messaggero piše: Vsi Portugalci se zavedajo, kolikšno politično, gospodarsko in moralno obnovitveno delo je opravil Salazar, ki je imel jasne in točne pojim1 o potrebah sodobne družbe. Salazar. nadaljuje list, je bil eden prvih evropskih vladnih ljudi, ki so spoznali, da so stare ideologije francoske revolucije in marksizma odpovedale in da je potrebna temeljita obnova. Salazar je za avtoritarno in kor-porativno državo. Nato : Messaggerot navaja glavne dele zadnjega Salazarjevega govora in poudarja, da so dobro znani pogledi portugalskega ministrskega predsednika na sedanjo svetovno krizo
in imajo velik odmev ne samo o političnem, marveč tudi v kulturnem svetu. Salazar pravi, da je zlo, zaradi katerega mora trpeli svet, prišlo iz materializma, individualizira, samoljubja in moralnega nereda. Le obnova duhovnih dobrin, je izjavil, lahko vrne Evropi mir. Salazar je tudi izrekel ostro sodbo nad Anglijo, ki upa, da bo našla svojo blaginjo v zvezi z boljševizmom, ne da bi se zavedala smrtne nevarnosti, ki lahko iz tega pride nad evropsko celino. Salazarjeve besede, zaključuje >Messaggero' niso le posledice izkušenj, marveč so tudi nov program, ki ga tako modro podpira predsednik republike Carmona. odločno pa ga izvaja predsednik vlade Salazar.
v enakem položaju kakor njegovi planinci: zgrabil je puško in je skupno z vojaki streljal sko/.i okno. Zadnji ostanki so bili zdrobljeni 2. decembra zvečer, nato pa je bilo Ireba uničiti s tojioni nekaj utrd, v katerih so se uporniki odločili za smrt. Le nekaj desetin metrov od sovražnika je 75 mm lop končal bilko. Komunistične izgube so bile velike. Povsod mrtva trupla. Na stotine ranjencev je bežalo iz mesta, iskajoč varnega zavetja. Mnogi pa so zaradi ran in izgube krvi umrli na cestah. Prvo decembersko bitko so imenovali vstaši poraz v Plevljalu. V Plevljah so bili res pokopani najlepši upi partizanskega poveljstva. »Alpinec«, jo pisal general, zapiši z zlatimi črkami dan 1. decembra v knjigo svojega življenja. Kdor se je 1. decembra boril v Plevljah, je gledal smrti v oči . Nobenega upa na usmiljenje v primeru neuspeha. Komunisti niso spoštovali ne ujetnikov, ne ranjencev. Junaštvo alpincev pa se je zopet enkrat zableščalo v svetli luči.
Predsednik turške vlade umrl
Carigrad, 8. julija. AS. Predsednik turške vlade Refik Saidam je umrl danes zjutraj kmalu po polnoči. Zadela ga je srčna kap.
Carigrad, 8. julija. AS. Predsednik Refik Saidam, ki je umrl to noč, je bil rojen leta 1881. v Carigradu, kjer je študiral medicino. V zdravniški vedi se je izpopolnil v Nemčiji. Pod otomanskim cesarstvom je bil načelnik zdravstvene službe v vojski. Leta 1919. je spremljal AUturka pri znanem potovanju v Anatolijo, ki je bilo znak za spremembo režima. Od leta 1921. do 1935. jc bil minister za narodno zdravje, od leta 1938 do 1939 pa je bil notranji minister. Po smrti Atatiirka mu je Ismed Incny 20. januarja 1939 dal mandat za sestavo nove vlade. Bil je poslanec Carigrada.
Kitajske izgube — šest milijonov mož
Stockholm, 8. julija. AS. »Svenska Dagbla-dct«-ov dopisnik piše iz Londona, da so po angleških računih čungkinške armade od izbruha sporov s Kitajsko zgubile že nad 6 milijonov mož. Temu številu je treba še dodati izgube civilnega prebivalstva zaradi lakote in epidemije. Ravnatelj kitajske poročevalske službe v Londonu dr. Jurij Ych jc izjavil, da bi se Čungking lahko upiral le, če bi mogel osvojiti Birmo.
Bodoča Evropa - družina narodov
Dunaj, 8. julija. AS. Načelnik poljskega gu-bernija minister Frank je imel govor, v katerem je med drugim povedal, da mora biti bodoča Evropa družina narodov, povezanih s tesnimi vezmi vzajemnosti in prijateljstva.
Rimsko pismot
Papeške univerze v Rimu
1.	Papeški mednarodni zavod sv. Anzelma.
Na prijaznem Aventinu je sedež dveh velikih cerkvenih redov: donunikancev in benediktincev. i'ri sv. Anzelmu, kjer ima svoj sedež najvišji predstojnik benediktinskega reda (Abbus 1'rimas O. S. li.), jc tudi visoka bpgo»lo\|ia šola benediktincev, imenovana *Ponfiticfi(m Instilutuin Acude-miri collnjii internalionalis S. Ansclmi de Urbe*. Kolegij sv. Anzelma v Rimu je ustanovil že papež Inocenc XI. leta 1087. Njegovi prvotni prostori so bili pri sv. Kalistu. Ze tc-daj je ta bogoslovna šola iijjela pravico sprejemati benediktinske teologe z vsega sveta, ki so boleli študirati v Hitim, imela je loroj mednarodni značaj (tiojenec te šole je bil med mnogimi drugimi znainenitimi benediktinci tudi (iregorij Chiarumoult. poznejši papež l'ij VII. Leta 1837. je kolegij zaradi različnih težav prenehal s svojim delom. V življ'>nie ga je tole obudil papež Leon XIII. leta 1887. in mu dal pravico, da je poleg bogoslovcev svojega reda »mol sprejemati tudi teologe iz svetnega klera. Leta 1890. pa je red po naklonjenosti Leona XIII. zgradil nov velik samostan in cerkev na Aventinu. Od tega časa dalje so je zavod hilro dvigal in je pred sedanjo vojno redno štel vsako leto že po več slo slušateljev. Sedaj med vojno 6e je njih število skrčilo na slo. Profesorjev je 23, so pa po večini nemške narodnosti.
Že Pij X. je zavodu 6v. Anzelma dodelil pravico podeljevati akademske časti z doktoratom, in sicer na treh fakultetah: na bogoslovni, pravni in filozofski. Uredba Pija XI. o bogoslovnih učiliščih in univerzah pa mu je te pravice potrdila. Veliki kancler je vsakokratni vrhovni opat benediktinskega reda. On tudi imenuje rektorja in profesorje, vendar mora reklorja potrditi kongregacijg za semenišča in univerze. Ostali predpisi glede vpisa in študija slušateljev so isti kakor na ostalih papeških univerzah.
2.	I.atcranska univerza.
Papeška laleranska univerza (Fontificiiim Athe-nneum Lateranonse) ima svoje početke v rimskem seminarju (Seininariuni Homanuiii), ki ga jo po smernicah trideutinskega koncila leta 1565. ustanovil papež Pij IV. V tem seminarju 6o se vzgajali hogoslovci pod vodstvom jezuitskih patrov. Ko pa je bil jezuitski red zatrt, so vzgojo na zavodu prevzeli svetni duhovniki. V začetku preteklega stoletja so seminar premisli k sv. Apoliuariju iu ga zopet izročili v vodstvo obnovljeni jezuitski družbi. Papež Leon NIL je leta 1824. zavod spremenil v višjo bogoslovno šolo m ji dal fakultetni značaj s pravico podeljevati akademske časti. Isti papež ji je štiri leta kasneje pridružil še filozofsko fakulteto. Zlasti pa je postal zavod pomemben, ko je Pij IX. I. 1853. 6 posebno ustanovno listino ustanovil fakulteti za cerkveno in civilno pravo. Poslej je za pravne vede lgteranska univerza postala najpomembnejša papeška rimska univerza in je ta svoj sloves ohranila do danes. Pij X. je zavodi) omogočil nove primernejše prostore pri Lateranu (1911) in Iu se je univerza razvila v eno največjih in najpomembnejših rimskih visokih šol.
Pokojni papež Pij XI. je izkazal lateranski univerzi posebno naklonjenost. Za velikega kanclerja jo postavil svojega generalnega vikarja za rimsko mesto, kardinala Frančiška Marrlictti-Selvaggianija, juridični fakulteti pa jo povišal v Institut :a obtijno pravo.
Sedaj imn zavod Sliri fakultete: teološko, filozofsko iu institut za obojno pravo: s fakulteto za cerkveno pravo in s fakulteto za civilno pravo. Predpisi za študij na bogoslovni in filozofski fakulteti so isti kot na ostalih papeških univerzah. Kompleten študij na pravnem inštitutu trnja štiri leta. Po štirih letih je mogoče položiti doktorat iz obojnega prava. Študij samo na eni pravili fakulteti pa traja tri lela. Kdor ima že doktorat iz civilnega prava, more dovršiti svoje nauke na fakulteti za cerkveno pravo v dveh lotili in obratno. Lateranska univerza najbolj slovi po svojem juridlčnem inštitutu. Ta jo tudi najbolj obiskan. Od 500 slušateljev, kolikor jih ima univerza, je na juridičnem inštitutu vpisanih dve tretjini. Po narodnosti močno prevladujejo Italijani nad vsemi drugimi narodi. Zelo
Gfutturns dogodek: Nova knjiga o sloven. lesorezu
V izdaji Bibliofilske založbe je izšla inonumen-lalna knjiga o Slovenskem lesorezu, ki je gotovo izredno umetniško dolo ter vso pozornosti vreden dogodek na našem književnem trgu. 33 slovenskih umetnikov je predstavljenih v lesorezni tehniki, ki je doslej bila vse preveč omalovaževana od strani umetnostnega občinstva. Tu se mu daje enaka cena, kakor drugim tehnikam. Več lesorezov je tudi večbarvnih. Uvod je napisal univ. prof. dr. Franre Stole. O knjigi, njeni vrednosti in njeni pomembnosti bomo še poročali, danes jo samo naznanjamo kot nov slovenski knjižni pojavi
veliko je ludi laikov. Mnogi rimski advokati polagajo veliko važnost na to, da si pridobe doktorat tudi iz cerkvenega prava, kar jim omogoča delo in zaslužek ludi pri številnih cerkveno političnih zadevali, pri laičnih zastopstvih v Vatikanu, pri kon-gregacijah ild. V zadnjih lotili študira na lulerijnskl univerzi tudi precej Čehov, SlQvakoy in veliko je tmJj Jrcev. V ostalem pa posočajo lateranske fakultete gojenci 45 rimskih kolegijev.
Profesorji papeškega juridičnega inštituta izdajajo znanstveno pravno revijo tApolinaris«, ki izhaja četrtletno na približno 100 straneh in je mišljena kol komentar h kanonskemu pravu. Razen tega izdajajo še »Studia el Documvuta llistorinc et lurisj:, revijo, ki izido dvakrat letno na približno 200 straneh Ta revija priobčuje večinoma monografije in razprave o novejših zgodovinsko pravnih publikacijah. (Obe rovi j i se naročala: Piazza S. Gio-vanni in Late rano, 4 — Roma. Vsaka stane letno 50 lir.)
Tako smo v kratkem pregledali vseh dvanajst papeških visokih šol v Itimu, ki imajo celo danes sredi svetovne vojne skupno blizu tri tisoč slušateljev. f'iin pa bodo nastopile zopet normalne razmero. pa se bo število slušateljev takoj vsaj podvojilo. Kajti glavni pomen rimskih papeških univerz je ravno v toni, da imajo mednaroden značaj in da v istem nauku in resnici vežejo vse katoliške narode sveta.
3. Papeški inštitut za krščansko arheologijo.
V istem bloku hiš, kakor je Russicum, Vzhodni inšlilut in Lombardsko semenišče sv. Ambroža in sv. Karla, poleg bazilike s. Maria Maggiore, je tudi Papeški inštitut za krščansko arheologijo (Ponlifi-rium lnstitutum Arrlieolocjine Chrislianae), ki ga je ustanovil papež Pij XI. z dekretom od 10. do-cembra 1925. lola Ta inštitut je po njegovih lastnih izjavah bila tisla ustanova, katere je bil med mno-
gimi velikimi deli, ki jih je ustvaril, najbolj vesel. Pij XI. je bil sam zgodovinar in je za to znanstveno panogo razumljivo imel mnogo 6misla.
Po nameri svojega ustanovitelja ima zavod prvotni namen znanstveno in metodično raziskovati stare krščanske spomenike in z ustrezajočimi publikacijami bogatiti krščansko arheološko znanost. Drugoten namen zavoda pa je vzgajati znanstven naraščaj v arheoloških in zgodovinskih vedah, ki bo mogel delovati na tozadevnih profesorskih stolicah. v bogoslovnih učiliščih in drugih znanstvenih zavodih. V ta namen linajo slušatelji inštituta na razpolago vso zi)aijstvene pripomočke, zelo bogato knjižnico, obširne zgodovinske zbirko iz raznih zgodovinskih panog in tudi praktično sodelujejo pri raziskovanju katakomb in starih krščanskih spomenikov. Inštitut ima od sy. stolice dovoljenje podeljevati akademske časti in tudi doktorat iz krščansko arheologije.
Zavod je neposredno podrejen papežu in on imenuje vsakokratnega velikega kanclerja, ki je sedaj kardinal državni tajnik Maglione. Ve|iki kancler .pa predlaga Kongregaciji za semenišča in univerze v imenovanje rektorja in profesorja na zavodu. Hodnih profesorjev je le pet, izrednih pa more biti tudi večje števjlp. Potem so še lektorji za posamezne panoge in asistenti, ki pomagajo profesorjem. Slušatelji so lahko kloriki in laiki, sprejemajo redne in izredne slušatelje in tudi gosto, ki obiskujejo |e nekatera predavanja. Študij na zavodu traja tri leta. Olavni predmeti so stara cerkvena zgodovina, cerkvena arhitektura, proučevanje krščanskih pokopališč iz prve dobe in pa ikonografija in epigrafjje v cerkvi prvih stoletij.
Polog ustanovitelja papeža Pi|a XI. je za arheološki institut najbolj zaslužen njegov prvi rektor monsignor Janez Peter Kirsch (1801 — 1041), slovit učenjak in zgodovinski pisatelj, po rodu Luksem-buržan, ki je bil 40 let profesor na friburški univerzi v švici, leta 1930. pa ga je Pij XI, poklical v Rim, da uredi in vodi novo ustanovljeni zavod. Kirscli je inštitutu zapustil ludi svojo bogato knjižnico. Zavod za krščansko arheologijo deluje silno lopo in plodovito, ima pa zaradi vojnih razmer trenutno malo gojencev.
\V-
Gospodarstvo
Potrošnja papirja
Zadnji odstavek čl. 2 naredbe Vis. komisarja št. 48 z dne 18. marca letos, ki se nanaša na ureditev proizvodnje in potrošnje, določa kot znano rok do 31 avgusta za potrošnjo papirja in lepenke prepoved dane proizvodnje in prodaje po čl. 1 te naredbe, kakor tudi za zaloge raznih tiskovin ki ne odgovarjajo predpisom čl. 2 navedene naredbe,
Potem se je pokazalo posebno pri denarnih zavodih in ostalih tvrdkah, da še vedno obstojajo znatne količine papirja in tiskovin prepovedanega tipa, ki so bile pred časom kupljene, smatra Vis. komisariat za umestno napraviti razliko med
1.	zalogami papirja in lepenke prepovedane proizvodnje in potrošnje, ki obstojajo pri tvornicah papirja in pri trgovcih s papirjem in lepenko in
2.	zaloge takega papirja in lepenke, ki obstojajo pri denarnih zavodih, družbah in ostalih podjetjih, ki ne izvršujejo industri|e ali trgovine s papirjem in lepenko, pa so imele papir v posesti dne 18. marca letos, to je v trenutku uveljavljenja omenjene naredbe.
Glede porabe zalog v prvi skupini Vis. komisariat ne misli saj začasno dovoliti nobenega podaljšanja.
Kar tiče drugo skupino zalog, ki nc bi bile do 31. avgusta porabljene, dovoljuje Vis. komisariat podaljšanje njih porabe do 31. decembra in sicer na osnovi prošenj posameznih interesiranih podjetij, katere bo od primera do primera proučeval Vis. komisariat, kateremu morajo tozadevne tvrdke v dvojniku prijaviti dc 31. avgusta količine papirja in lepenke prepovedane potrošnje, s katerimi so razpolagale na omenjeni dan.
Nasprotno pa dovoljuie Vis. komisariat po 31. avgustu letos porabo formularjev, papirjev in kuvert, ki že imajo glavo in tiskovin na splošno v rabi pri zavodih, družbah, kakor tudi pri katerih koli drugih podjetjih, torej porabo po navedenem terminu, če gre za tiskovine, ki so obstojale na dan 18. marca in ki so namenjene v izključno porabo v uradih omenjenih družb ali podjetij.
Vendar je treba podčrtati, da je od omenjenih tiskovin, katerih potrošnja je dovoljena tudi po 31. avgustu, vsekakor izključiti one, ki imajo propagandni značaj in ki so posebej navedene v točki d čl. 2 navedene naredbe.
Posojilo za financiranje vojne industrije na Japonskem. Moseca julija bo na Japonskem raz-pisano posojilo v znesku 1 milijarde jenov, od loga OOz mili j. dolgoročno in 400 mili j jenov krat k oročno. Posojilo naj bj služilo za financiranje onih industrijskih panog, ki so važne za vojno.
švedske finance. Švedski finančni minister je izjavil, da je ceniti švedski narodni dohodek
na 12 mili jattl kron letno, od feora pa si vzame-
jg država in občine okoli 3 milijard kron.
Pavšal nn devizne posle na Hrvatskem. Za
opravljanje deviznih poslov morajo na llrvat-skoin pripuičene banke plačati letni pavšal v znesku t—2% vplačane glavnice, nadalje morajo plačati z« vsako podružnico 5000 kun, za menjalnice pa znaša prispevek po mestu, kjer se nahaja, od 2500—10.000 kun 'letno.
Svetovni pridelek vina lani je znašal po poročilu mednarodnega kmetijskega zavoda v Romi 100 milil. hI, jo bil torej za 6.7% višji kot leta 1940. vendar za 14.7% manjši kot lela 1939 in za 19.9% nižji kot v povprečju let od 1934—1938.
Narodni dohodek in država v Zedinjenih državah. Po uradnih cenitvah znaša narodni dohodek v Zedinjenih državah 110 milijard dolarjev, dočim so javna bremen« predvidena za tekoče finančno leto, ki se je začelo dno
1. julija 1942, na 73 milijard dolarjev.
Bolgarsko pristanišče Dedeagač ob F.gejskem, Belem morju, kot ga nazivajo Bolgari, bo dobilo svoje prosto pristanišče, predvsem za promet z nemškim blagem Ti predmeti so oproščeni vseh carin In lahko pasirajo Dedeagač brez carinskih formalnosti.
Prva hrvatska štedioiviea v Zngrebu izkazuje pri bilančni vsoti 2673.13 (v letu 1940 2043.38) mili j. kun čsitega dobička 8.16 (6.49) milij. kun. Povišanje bilančne vsote je nastalo predvsem zaradi zvišanja upnikov na tekočih računih.
Portugalska zunanja trgovina Je lani zelo narasla. V zadnjih letih so je razvijala takole: 1938 uvoz 2805.9, izvoz 1145.6, deficit 1160.3; 1939 uvoz. 2182.5, izvoz 1339.3, primanjkljaj 742.2; 1040 uvoz 2582.7, izvoz 1637.9, primanjkljaj 944.8; 1941 uvoz 2642.7, izvoz 2896.2, presežek 253.5 milijonov eskudov. Po letih stalne pasivnosti je postala portugalska zunanja trgovina aktivna, ker je zla- | sti narastel portugalski izvoz. Zlasti je narastel lani uvoz surovin za industrijo. Vedno večji mednarodni pomen dobiva tudi portugalska tekstilna industrija, ki izvaža vedno vač. Poleg tega je zlasti narastel pomen tranzitnega prometa skozi Portugalsko, in sicer je leta 1938. znašal 262,400 ton za 170 milij. eskudov, 1930 je padel na 190.600 Ion v vrednosli 151.2 milij., dočim je leta 1940. narastel po vrednosti na 650 9 milijona eskudov. dočim je po teži padel na 147.400 ton. Leta 1941. je narastel tranzit po teži na 531.700 ton, po vrednosti pa na 1339.7 milij. eskudov. Vse lo dokazuje, kako velike dobičke ima Portugalska od sedanjega vojnega stanja v Evropi.
Skodovj zavodi v Plznu izkazujejo za lansko leto čistega dobička 67.65 (lela 1940 63.72) milij. kron in znaša dividenda 60 kron (za leto 1940 je znašala 64.80 kron čislili).
Opozorilo udeležencem tečaja Zavoda za italijansko kulturo
Zavod za italijansko kulturo sporoča udeležencem tečaja, ki so napravili v mesecu juniju izpit, da bodo dobili posebna pismena vabila, kdaj naj dvignejo na zavodu svoje diplome.
Kdor iii v tem čqsu potreboval začasno potrdilo, gu lahko na prošnjo dobi pri ravnateljstvu zavoda.
ŠPORT
0 vrsti plavanja,
katero preveč zanemarjajo
Pri reševanju potapljajočih se prav pogosto zgodi, da moramo iskati ponesrečenca na dnu globokejše vode, Zaradi tega je prav, da se uri vsak plavalec tudi v plavanju pod vodo jn v potapljanju dva do tri metre globoko.
Najprimernejši način za plavanje pod vodo je prsno aH Žabje plavanje, Razlika med običajnim prsnim plavanjem in med onim pod vodo je le v tem, da so potegi z rokami pri slednjem nekoliko daljši. Plavalci, ki dobro obvladajo cravvl, ne bodo grešili, če bodo pri plavanju pod vodo strigli z nogami gor in dol.
Pod vodo splavamo najlaže s skokom na glavo, Če pa ne moremo skočiti, na primer, če moramo pod vodo iz plavajočega stanja, tedaj se krepko odrinemo iz votlo in se prevrnemo z, glavo navzdol. Preden se potopimo, zlasti še, če nas čaka težka naloga, moramo nekajkrat temeljiteje vdihniti in izdihniti, da potem laže vztrajamo brez, dihanja. Pod vodo naj bodo pljuča le zmerno napolnjena z zrakom.
Plavanje pod vodo je brez koristi in je lahko tudi nevarno, če reševalec ne gleda v vodi. Gledanje v vodi je neprijetno le pri prvih jioizkusih, pozneje pa se temu tako privadite, da v vodi nikoli ne boste oči zahirali. Je tudi nenaravno, da bi plavali meže. Kdor pod vodo zapira oči, je za reševanje nesposoben.
Ko se vadimo za reševalce, ne smemo pozabiti na gledalne vaje pod vodo. Zlasti priporočljiva je vaja, pri kateri mečemo v vodo posebne aluminijaste krožnike, ali kaj podobnega, kar iščemo na dnu vode. V nabiranju jiotopljenih predmetov se lahko vrše tudi tekme, pri katerih se ocenjuje uspeh iskanja po hitrosti ali številu najdenih prodmrtov.
Vztrajanje pod vodo je bilo svoječusno posebna tekmovalna panoga. Znano je, da so se nekateri tako izurili, da so lahko vztrajali pod vodo več kot štiri minute. Tekmovalno ali hitrostno plavanje pod .votlo pa so pozneje omejili nn 50 m. časovno pa na 45 sekund.
Pri izpitih za izprašane reševalce zahtevajo, da zmorejo plavati pod vodo 27 m v stoječi vodi ali pa 42 m v tekoči vodi. Razen tega morajo v treh minutah dvakrat poiskati na dnu dva do tri metre glolioke vode 5 kg težak predmet in ga prinesti na površino.
Atletsko prvenstvo Koroške
V solioto in nedeljo so priredili v Celovcu tretje vojno atletsko prvenstvo Koroške. Kiirnt-ner Zeitung ugotavlja, da so se tega tekmovanja prvič udeležili tudi Gorenjci, sicer brez Jeseničanov in Kranjčunov. ki so morali iz tehničnih razlogov ostati doma in v zadnjem hipu odpovedati udeležbo.
S tega prvenstva omenjamo nekaj laliko-atlelskih izidov. N*ajboljši med tekmovalci je bil Celovčan Doujuk, ki je zmagal v teku na 100 m v 11.3 sek., v skakanju v daljino (6.70 m), v teku na 200 m v 23.9 sek., v suvanju krogle pa je bil drugi z 11.06 m. Gorenjski tekmovalci so zasedli sledeča mesta: skok s palico: 1. Štefan Ermau, Št. Vid ob Savi, 3.12 m; tek na 800 m: 3. Terpinč, Kamnik, 2:12.5 min.; tek na 10.000 m: 1. Bručan, Kamnik, 34:54 min.; skok v višino: Erman, št. Vid ob Savi, 1.60 m.
O Gradjanskem poročajo, da je dobil povabilo za gostovanje v Bukarešti. Gradjanski bo nastopil konec tedna, 11. in 12. julija, na dveh tekmah proti večkratnemu romunskemu prvaku Venusu.
Teniški turnir med Hrvati in Madžari, o katerem smo poročali, da vodijo prvi s 3:1, je končal tretji dan z neodločnim izidom 3:3. Zadnjo točko je prinesel Madžarom Asboth, ki je premagal Mitiča. V tekmah za rimski pokal je žc kur prišlo v navado, da je končni izid večinoma 3:3.
»V tretje gre rado,* pravijo, pri neugna-iiem Gundarju llaeggu pa jo to pravilo le odpovedalo. Ko je v štirih dneh porušil dva svetovna rekorda, se je lotil še tretjega — v teku na 1300 m. Do rekorda sicer ni prišlo, je pa čas, ki ga je dosegel siloviti Gundar, več kot izvrsten: 3 min. 48.4 sek.
Bručan iz Kamnika se je udeležil koroškega atletskega prvenstva in zmagal v teku na 10 ka v času 34 min. 54 sek.
Kronikn diplomnfskili zgodb in spletk:
DUNAJSKI KONGRES
To je bilo tudi za Dunaj preveč, kajti vladar, ki vlada tolikim milijonom, no bi smel iti predaleč in preveč postaviti mi kocko svojega ugleda. V politiki je bil silno omahljiv. Poljakom jo obljubljal neodvisnost, na svojo obljube pa kmalu pozabljal in si s pruskim kraljem delil poljsko ozemlje. Njegovo občudovanje do Napoleona so je spremenilo v sovraštvo. Pač pa je bil pretirano navdušen za Evgena Beauharnalsa. Ta je kmalu opazil, da je tudi Marija Luija zelo vplivala na carja.
Vse to rajanje pa jo bilo pod stalnim nadzorstvom vohunov Svojo vohune je imela policija povsod; povsod je skušala izvedeti vse, kar so jo pripravljalo za kulisami. Še cclo ruski zunanji minister Capodistria je rad vohunil ter je ženskam, ki so mu prinašale obvestila, pripovedoval vse, kar je govoril njegov vladar. Menil je, da ženske no bodo razumele pomena carjevih besed, vendar pa so ravno ženske vse te zaupne misli takoj sporočile drugam.
Polog carja Aleksandra jo pri ženski družbi užival velik sloves ludi princ Evgenij Beauharnais, ki jc bil sin prve Napoleonovo žene cesarico Jožellno in je bil zel bavarskega kralja. Sicer se ga jo vse nekoliko balo, ker je bil pač Napoleonov pastorek, vendar pa je bil tako sijajen pripovedovale«, da so ga ženske kmalu začele iskati za družbo. Marija Lniza mu jo bila naklonjena. Na Dunaju je Evgenij Beauharnais med svoje znanke razdelil mnogo draguljev, ki so bili včasih lastnina matere cesarico Jožeflno. Prav rada ga je sprejemala tudi princesa Bagration in šo celo
Prizor s Bejo dunajskega kongresa
pri umirjeni Angležinji lady Castlereagh, ženi angleškega poobla-ščonca, so ga radi sprejemali.
Toda pri Angležih so Evgonlj ni dobro počutil. Sovražil jih je, ker jih je dolžil krivde svoje nesreče. Nekega večera je strogo zavrnil lorda Stewarta, angleškega veleposlanika na Dunaju, ki so jo v njegovi navzočnosti grdo izrazil o Napoleonu. Sovražil je tudi lorda Wellinglona, ki je prišel na Dunaj kot gospodar in je silno nesramno govoril z vladarji iti člani vladarskih hiš tako, kakor da bi bil nJim enak.
Pruski kralj Friderik Viljem III. je bil bolj plašen in neroden
v žensi družbi. Tveganim in drznim besedam se je izogibal in se je počutil najboljše v družbi grofice Julije Zichy.
Ženska vojska je iz ozadja vedno stopala na dan na dunajskem kongresu in v njenih rokah so se zbirale vse niti kongresa. Napoleonovo vojskovanje je razširilo toliko groze in nesreče po svetu, da so se vladarji in ministri na kongresu naravnost oddahnili in komaj čakali prilike, da bi se mogli tudi zabavati. Kongres je bil pač najlepša prilika, da se je moglo zbrati naenkrat toliko lepotic, ki so obenem s kongresom prešle tudi v zgodovino.
Med pustolovkami pa je uživala največji sloves Aurora de Ma-rasse, čudno bitje, ki je prišlo na Dunaj s svojo materjo v spremstvu generala Dumourieza. Vedno je bila brez denarja in je živela na podstrešju palače Palm. Živela je na račun princese Bagration in ni bila prav nič v zadregi prirejati večerje v svojem podslrei-nem stanovanju V njenem stanovanju so je skuhaia cela vrsta političnih zarot.
Daleč proč od tega vrtiljaka elegance in razkošja pa je v Schonbrunnu Marija Luiza, žena Napoleona, v največjem miru in tihoti snovala svojo mrežo nesrečne ljubezni...
KONGRES NA DELU.
Kadar se govori o kongresu, so pri tem misli na odbor osmerih, ali pa kratko na »petorico«. Na kongresu je hilo namreč toliko ljudi, da je bilo zanje prostora samo po kavarnah, v ministrskih predsobah in v salonu. Dejansko so vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, obravnavali zastopniki petih velesil: Avstrije, Francije, Rusije, Prusije in Anglije.
Če pa hočemo biti še bolj točni, tedaj moramo delo kongresa zožiti na dve osehj in sicer na Metternicha in na Talleyranda. Ne»-selrode, ruski pooblaščenec in Hardenberg, das.1 oba veliki osebnosti, nikdar na kongresu nlsla imela nobene vodilne vloge.
Napačno bi bilo postavljati v isto vrsto lorda Castlereagha, M je bil zastopnik Anglije na konrgesu.	(Dalje.)
šest matur pod eno streho
Prav v času zrelostnih izpitov smo in vsem tistim, ki jih bodo v kratkem polagali ali pa jih že polagajo, jc kar dvakrat vroče. Čuduo naključje je hotelo, da bo letos pod isto streho opravljenih kar šest zrelostnih izpitov. Je to uršulinska gimnazija, pod katero streho je tudi škofijska gimnazija, dalje zunanja meščanska šola in sedaj za maturo tudi klasična gimnazija. Uršulinska gimnazija, ki je letos zaključila tudi že sedmi letnik, bo imela le tako imenovano malo maturo. Zunanja meščanska šola pri uršulinkah ima prav tako le malo maturo, medtem ko bosta obe klasični gimnaziji imeli malo in veliko. Ker novo gimnazijsko poslopje uršulinske gimnazije še ni dograjeno, bi skoraj primanjkovalo prostora. Po starem pregovoru, da gre mirnih ovac mnogo v en hlev, bodo pa kljub temu vsi zavodi lahko srečno opravili tudi to najtršo študentovsko preizkušnjo. Ljubljanska klasična gimnazija je že prej dala spraviti večino svojih klopi v nedograjeno uršulinsko gimnazijo, sedaj pa so
V spomin sošolcu Saleharju
od partizanov ubitemu
Nismo pričakovali, da Te bo usoda iztrgala iz naših vrst sredi mladostnega hrepenenju po življenju in delu. Vedeli smo, da koščena roka ne izbira, a nismo mislili, da bo izbrala ravno Tebe. Dvajsetleten si zapustil svoje starše, domače in prijatelje. Bil si fant na mestu, vzoren dijak, prijeten sošolec in najboljši prijatelj. Tri leta skupnega šolskega življenja so nas povezala v nerazdruž-Ijivo skupnost, v kateri bi težko pogrešali vsakogar, najbolj pa Tebe. Ko v duhu stojimo ob Tvojem svežem grobu, še vedno ne moremo verjeti, da si nas za vedno zapustil, drugi Janez! Nismo Ti mogli zapeti ob odprtem grobu, nismo mogli obsuti Tvojega zemeljskega počivališča s cvetjem, nismo mogli vreči prsti na Tvojo krsto, a upamo, da čutiš, da so naše misli pri Tebi in da nas Tvoja nepričakovana smrt le kretpi.
Truplo Tvoje mirno naj počiva, duša pa naj raj užival
Tvoji sošolci.
Slike z živilskega trga ob sredah
Ljubljana, 8. julija.
Na današnjo prvo julijsko sredo je bil živilski trg živahen. Zanimivo je, da so v ponedeljek gospodinje hitro kupovale marelice, ki so bile po 12 lir kilogram. Vse so bile pokupljene. V torek so prišle na trg breskve. Danes, v sredo, pa je bil na trg velik dovoz ringlojev, ki so bili po 10 lir kg. Branjevec Joško, ki ima svojo stojnico tam v bližini siarodavnega kostanja ob nekdanji Mabrovi hiši, je vabil gospodinje: »Lep ringlol Samo reklamna cena! Zelo je sladek, dober za kompot in tudi za cmoke!« Ringlo je šei povsod na trgu dobro v kup. Poleg ringloja so bili branjevci danes dobro založeni s paradižniki. Na izbiro so imele gospodinje uvoženo in domačo peso. Prav tako je bilo na izbiro veliko zeljnatih glav in domačega zelja. Uvoženo zelje ima zelo velike in lepe glave. Mnogo je že domače čebule, ki se je pocenila na 2.45 lire kg. Tudi domačega česna je dovolj. Razne zelenjave je na pretek. Domače kumare prihajajo na trg vedno v večji množini.
Prostor za borovnice je bil v sredo torišče, kjer so gospodinje vse poskusile, da bi si kupile kak liter lepih borovnic, ki so sedaj v najboljši dozore-losti. Že zgodaj so mnoge nabiralke prinesle tja košarice borovnic, nabranih v torek dopoldne in popoldne. Zjutraj je največja ugodnost za kupovalca in kupovalko, da si nabavi po 6voji volji in po svojih finančnih močeh količino borovnic, ki jih lahko dobi brez velikega prerivanja in pehanja. To vedo mnoge marljive gospodinje in si tako nabavijo lepe borovnice za sušenje, za vlaganje in za dnevno potrebo. "Suhe borovnice so dober in zdravilen čaj. Sušiti jih je treba v senci, na soncu posušene izgube mnogo svoje zdravilnosti in arome.
prepeljali še z Rakovnika ostale klopi za maturo v telovadnico uršulinske gimnazije, kjer bodo pripravili vse za pismeno maturo. Ljub-bljanska klasična gimnazija ima namreč lepo število maturantov. Sedaj jih je 120, pri čemer seveda ogromna večina odpade na niatu-rante za malo maturo, škofijska gimnazija je pa že vse leto imela pojioldanski pouk v prostorih uršulinske gimnazije in bo tam tudi matura.
Z ureditvijo vse okolice, ki obdaja lepi vrt uršulinskega samostana, in z ureditvijo tako Muzejske kakor na novo podaljšane šubičevc ulice je ves blok, ki ga oklepa nunski samostan z gimnazijskim poslopjem in cerkvijo, postal zaključena enota. Prvotni uršulinski vrt I
se je z odstopitvami sveta za blok Pokojninskega zavodu, za Muzejsko in za Šubičevo ulico zmanjšuj približno na dve tretjini prvotne površine, zato pa jc ves ostali vrt obdelan tem bolj vestno do zadnjega koščka plodne zemlje. Posebno lepo pa učinkuje na novo zgrajeno obzidje vrta ob Muzejski in Šubičevi ulici. Skoda jc le, da sedaj ni mogoče dokončati nove gimnazije. To veliko štirinadstropno, po sodobnih načelih zgrajeno poslopje je dograjeno le v surovem. Tudi streha je dokončana in sedaj pritrjujejo kleparji /e strešne žlebove in odtočne cevi, da voda stavbe ne l>o mogla zamakati. Po prvotnem načrtu naj bi se uredile in opremile vsaj vse trgovine v pritličju ob novi Mibičevi ulici. Toda tudi s tem lx) treba za sedaj počakati. Uršulinska gimnazija pa bo delovala kljub temu nemoteno naprej v starih prostorih in bo prihodnje šolsko leto začela tudi že z osmim razredom.
Mleko v vročini rado nagaja
Vsaka gospodinja ima nemalo skrbi v poletni vročini zaradi mleka. Tako rado se sesiri, še preden zavre. Proti temu ni leka, razen čim večja čistoča posod, v katerih se mleko prinaša. Še bolj neprijetno presenečenje pa doživi gospodinja, če ji mleko potem, ko ga je srečno zavrela, kljub temu začne nagajati in se prekuhano skiau ali pa drugače |x>kvari. Temu bi se dalo v glavnem odpomoči. Upoštevati je namreč treba, da pri kuhanju ostanejo glavne sestavine mleka neizpremenjene, medtem ko se uničijo pod visoko temperaturo skoraj vse gljivice v mleku. Ze temperatura 85 stopinj ugonobi pretežno tiste gljivice, ki povzročajo kisanje mleka. Poleg teh so seveda v mleku še toploto ljubeče in proti vročini odporne bakterije, ki prenesejo tudi višje temperature. Gospodinje so navajene, da mleko, kolikor gu ne uporabijo takoj po kuhanju, prepustijo samemu schi, da se tako počasi ohladi. Mislijo, da ni več nevarnosti in so potem razočarane, ker se jim je mleko kljub temu skrk-nilo ali pa drugače pokvarilo.
Upravičeno se sprašujejo gospodinje, kak" more nastati taka neprijetna sprememba. Ali tudi kuhanje mleka ne zaleže? Ne, kuhanje že zaleže, če pa se je mleko kljub temu pokvarilo, je krivo največkrat nepravilno ravnanje z mlekom po kuhanju. Prekuhano, samo sebi prepuščeno mleko se namreč počasi ohlaja. Polagoma izgublja toploto, ki jo je imelo ob vrenju in se vedno bolj prilagoduje toploti okolice, v kateri je shranjeno. Prav zato pa
se nam tudi lahko pokvari. Toplote od 45 do 25 stopinj Celzija so namreč za razvoj gljivic najbolj ugodne in prav v jioletni vročini ohlajajoče se mleko prav |>očusi pada v temperaturi pri tem območju. Ima torej dolgo časa prav tisto toploto, ki gljivicam najbolj ugaja. V mleku so lahko ostale gljivice kljub kuhanju, največkrat pa pridejo naknadno v ml"ko in izrabijo ugodni Irenutek, ki jim ga nudi na pol ohlajeno mleko. V ugodni toploti se prično naglo razvijati in množiti ter tako razkrajajo sestavine mleka. Ker smo s kuhanjem mleka uničili skoraj vedno vse gljivice, ki povzroče, da se mleko skisa. se prekuhano mleko navadno ne skisa. Kadar se nain prekuhano mleko pokvuri, dobi mleko to ali ono napako, večinoma vse pa izvirajo predvsem iz razkrajanju tolšče in bcljukovin v mleku.
Najboljša odpomoč proti takim nesrečam je ta, du mleko, ki ga nočemo hitro porabiti, takoj po kuhanju ohladimo in šele dobro ohlajenega hranimo nato na hladnem in zračnem prostoru. Iz ponve ali lonca, v katerem smo mleko zuvreli, ga prelijemo v ohlajeno ali pa vsaj s čisto hladno vodo opluknjeno posodo, ki jo nato postavimo v drugo večjo posodo, na-IHiltijeno s hladno vodo. Vodo |h> potrebi izmenjamo. mleko pa večkrat premešamo, tla se izdatneje in hitreje ohlaja. Če Itomo z mlekom v gospodinjstvu tako ravnali, bomo le redko razočarani. Predpogoj za vse to pa je sc\eda snaga.
čas je, da pomislimo na zimsko zalogo
Skrbna gospodinja si že poleti pripravi potrebno zalogo za zimo, da ji ni potrebno v zimskih mesečin toliko skrbeti, kje dobiti hrane in zelenjave. Že zadnjič je prinesel »Slovenec« daljši članek, kako sušiti različno zelenjavo, ki se da pozimi prav s pridom porabiti za različna jedila in juhe. Vendar je marsikateri gospodinji nerodno, da bi sušila zelenjavo, ker nima primernega prostora in dostikrat niti časa. Posušena zelenjava za juhe izgubi precej na okusu, zlasti pa se po-razgube različna eterična olja, ki dajo ono prijetno aromo, ki jo mora vsebovati južna zelenjava. Zato je mnogo liolje, da zelenjave za juhe ne sušimo, marveč jo konzerviramo na drug, prav tako zanesljiv način.
Iz spodaj navedenih receptov si lahko vsaka gospodinja izbere onega, ki ji najbolj odgovarja tako po okusu in aromi. Seveda lahko doda tudi vse one dišave in dišavna zelišča, ki jih navadno dodaja juhi. Tudi izpusti lahko to ali ono zelenjavo in jo nadomesti z drugo, ali pa doda ene več in druge manj. Vendar pa se mora paziti, da so zelenjave v nekakem razmerju in da konzerva ne diši samo po eni stvari.
Zclenjadna konzerva 1. Zberi, očisti in zreži v mesnem strojčku 1 kg petršilja, 2 kg korenja, nekaj peteršiljevega listja, 3 gomolje «elene, 2 manjši rumeni kolerabi, 2 kolerabici, manjšo glavo ohrovta, 4 glavice česna, 3 čebule. 2 karfijoli, 5 kg paradižnikov, nekaj stebelc luka, majaron, rožmarin in druge dišave po okusu. Vse skupaj dobro premešaj in stehtaj ter dodaj na 1 kg te zmesi 30 dkg soli. Vse še enkrat dobro premešaj, vloži v kozarce čim tesneje, da ne bo vmes zračnih mehurčkov. Nato raztopi lo j in z njim zali i površino. Ko se 6trdi, pa zaveži kozarce s celofanom in shrani na hladen in teman prostor.
Zelenjadna konzerva II. Prav tako kot pri prvi očisti in zmelji sledečo zelenjavo: 1 kg korenja in prav toliko peteršilja s par listi, 1 drobno zemeljsko kolerabico, 1 gomolj zelene in par listov, 6 glavic česna, 2 čebuli, 30 paradižnikov,
s srednjo glavo ohrovUi, 3 Iuke in 2 kolerabi. Vse dobro premešaj s tri četrtine kilograma soli, vloži v kozarce, zalij z lojem, zaveži in shrani.
Zelenjadna konzerva kuhana. Očisti in zmelji 1 kg peteršilja, poldrugi kilogram korenja, |iol kilograma zelene, 2 kolerabi, 1 kg čebule, par strokov češnja, 1 glavico ohrovta, 40 velikih paradižnikov, nekoliko majarona, rožmarina in drugih dišavnic. Nato primešamo pol kilograma soli in pol do enega dkg jiopra in vse skupaj kuhamo med neprestanim mešanjem na slaliem ognju, dokler ne postane zmes gosta. Navadno se kuha tri do tri in jiol ure. Ko je konzerva kuhana in ohlajena, jo nadevljemo v kozarce, ki jih zaveže-1110 in shranimo na hladen prostor.
Namesto mezge lahko pripravimo iz omenjenih zelenjadnih začimb tudi izvleček, ki ga uporabljamo za zboljšanje juh, omak itd.
V ta namen zrežemo 8 šalotk, 2 čebuli, 3 podzemeljske kolerabe, 10 korenin peteršilja, 5 korenjev, 2 zeleni, četrt kg mladih jurčkov, tiine-•za, majroaa, bazilike, zelene, rožmarina in nekaj zrnov celega popra, muškatnega oreha, lavorjevih listov itd. Vse to zalijenio 7. 2 I vode, ki smo ji dodali pol kg soli. Nato kuhamo tako dolgo, da se vkuha na polovico. Kuhano zmes precedimo skozi gosto platneno krpo in še vroče nalijemo v dobro osnažene in suhe steklenice, ki jih. ko se sok ohladi, dobro zamašimo. Tako pripravljen izvleček ima izboren okus in vonj.
žrtev požara postala znamenita cerkev
V španskem mestu Covaraglasu je pred dobrim tednom izbruhnil velik požar, ki je do temelja uničil tudi znamenito stolnico. V cerkvi so bile stare kraljevske grobnice in več dragocenih slik. Požar je nastal iz dosedaj še nepojasnjenih razlogov v samem cerkvenem zvoniku.
Letošnja letina sliv
Ljubljana, julija.
Sadje, ki je poleg češenj in morda še bolj rahločutno za pomladanske spremembe v vremenu in še posebej občutljivo za spomladanski mraz ter pojave, kakor slana 111 slično, je češplja. Saj vemo za leta, ko vsa dežela 111 pridelala niti za vagou sliv, ker so spomladi vse pozeble.
Nasprotno pa se nam letos, enako kakor za vse sadjt, obljublja izredno dobra letina sliv. Kjer koli so nasadi češpelj. bodisi v Ljubljani, bodisi v okolici, nn Dolenjskem, povsod se drevje kar šibi pod težo sedaj še nezrelega, toda že zoreČega sadja. V letih, ko je bilo vsega dovolj, bi si gospodarji kje na Dolenjskem zadovoljno moli roke ter 6i mežikali; »Letos ga pa bomo nakuhali!« Tisto, kar gospodarji tako ra-li kuhajo, jo namreč žganje, in sicer najboljše domače žganje: slivovka. Res je, da je slivovka v tnalih količinah primerno okrepčilo za starejše ljudi, tudi izvrstno zdravilo v gotovih primerih, v velikih količinah zaužita pa poinenja pravo ogrožanje človeškega zdravja, zlasti živčevja in možganov. Letos, ko bomo imeli, upajmo, dovolj sliv, pa seveda ne bomo kuhali iz sliv slivovke, zakaj Io bi bil greh, razen iz pokvarjenih, obtolčenih, ki niso za na trg. ni'i jih ni mogoče shraniti. Večino lepih sliv bomo uporabili vse drugače. Pameten gospodar jil. bo skušal prodati najprej v svežem stanju, to je tudi najbolj gospodarsko in največ nese. Del doma pridela nega sadja bo privoščil seveda tudi sebi in svoji družini. Preostale češplje pa bo povečini posušil 111 jih tako najbolj pametno obrnil. Najbližja nam znana dežela sliv je pač Bosna, ki je po tem znana. Zmotno je mnenje, da v Rosni skoraj vse slive prekuhajo v žganje. Res je, da gre tam precej sliv slabše kakovosti v žganje, v razne »šljivovjro«, »vučonice«, »ljute« itd.; glavni del najlepših češpelj pa je šol vedno in bo šel tudi letos v sušilnico, od tam v lepo pakirane zaboje ter po svetu. Bosanske posušeno češplje so šlo pred sedanio vojno po vsej Evropi in eno najvažnejših postavk izvozne trgovine bivše Jugoslavije so tvorile posušeno bosanske češplje. Tudi na ljubljanski trg so prihajale posušene (in sveže seveda tudi) bosanske slive v velikanskih množinah. Tudi nekateri žganjarji so jih kupovali kar na vagone ter delali iz njih slivovko, več ali manj pristno: kot nekaj samo ob sobi umevnega se jc mnogim namreč zdelo, da so Žganju iz sliv primešali žganje, pridobljeno iz grških rozin in fig.
Bosanske češplje so tako zavzele naš trg, da so špecerijske trgovine celo v dolenjskih krajih, kjer je polno češpljevih dreves, prodajale tudi bosanske suhe češplje.
Letos najbrž ne bo tako ostre konkurenco bosanskih češpelj, kei je vmes nova državna meja. Zalo pa naj sadjorojci, zlasti oni na Dolenjskem, izrabijo priliko in češplje posuše, bodisi 11:1 tak način kakor Rosanci, Io je cele, s peškami vred, bodisi na bolj pripraven in bolj ekonomičen način: češplje posušimo za domačo porabo najbolje, če jih ob strani narežemo, vzamemo koščico ven in jih damo sušit tako, da je zareza zgoraj. Češplje morajo biti popolnoma zrele. Trg pa je seveda vajen češpelj, sušenih na bosanski način. Nekateri kraji na Dolenjskem so si zadnja leta omislili prav lepe sušilnice, ki so uporabno za vsake vrste sadja, pa tudi za drugo kmetijske pridelke Najbolj priporočljive in tudi najbolj so so obnesle moderno sušilnice tipa »Stojkovičt. Eno tako moderno sušilnico ima na primer trg Trebnje.
Važnost sliv ali češpelj za Ljubljansko pokrajino razumemo šele, če pomislimo, da jih imamo mod vsemi sadnimi drevesi takoj za jablanami največ. Naša pokrajina šteje namreč trenutno okoli 230.000 rodnih dreves, mladih, ki še ne rode, pa okoli 140.000. Ako bomo letos čimbolj omejili žga-njokuho in večino češpljevega sadu posušili, hoiiio spričo imenitne letino mogli zdaleč pokriti vse potrebe Ljubljansko pokrajine.
Gospodarstvo
Krojači, šivilje in modistke noj dvignejo nove cenike pri odseku za obrtništvo, Čopova ulica 1.
Ureditev blagovnega prometa med Dalmazijo
in Hrvatsko. Iz Zagreba poročajo, da je bila sklenjena nova ureditev blagovnega prometa med Hrvatsko in Dalmazijo in predeli pokrajine Fiume. Ustanovljeni bodo skupni italijanskohrvatski carinski uradi v nekaterih mestih. Ti uradi pa bodo služili predvsem registraciji blaga, kajti uvoz iz Hrvatske na ta ozemlja in izvoz iz teh krajev na Hrvatsko je že nadalje carine prost, pod pogojem, da je pošiljatvi priložena spremna listina. Na ta način je sedaj urejeno vprašanje preskrbe Dal-mazije.
Elektrifikacija železnic v Italiji. Do 17.000 km italijanskih železnic je doslej elektrificiranih. Sedaj nameravajo vpostaviti tudi peto dolgo progo na električni pogon in sicer od Domodossola do Reggio Calabria v dolžini 1 445 km. Dela so že v teku. S tem bo dosežen zopet velik prihranek premoga.
KULTURNI OBZORNIK
Baročna pobožnost in današnji čas
Pod tem naslovom je v češko revijo Na hlu-binu (1942, št. 7) napisal zanimiv članek dr. Augti-stin Uher. Kakor znano je na Češkem velika renesansa baroka, baročne umetnosti in baročnega človeka ter je zato tudi pogled na stik baročnega vernika z današnjim zanimiv. — Ur.
Kdo izmed nas ne pozna kakšno že zelo zdelano Razpelo z divje počrnelim licem, kdo izmed nas še ni videl žalostne ostanke kakšnega kipa, kjer se postava nam že neznanega svetnika zvija v nekakšnem nerazumljivem trganju od zemlje k nebu? Kdo še ni opazil zapuščene, kričeče in živo prebarvane križe, kdo še ni opazoval v zakotnih cerkvicah temne oltarne slike, s katerih se vidijo le obrazi, strogi ali milostljivi, osvetljeni s čudno, že ugašajočo svetlobo? Dih plesni diha s teh stvari, navlaka prahu straši na njih in razpadajoča starina nas ne vabi k sebi, temveč odbija.
V takem stanju so se nam ohranili spomeniki iz baročnega časa, večinoma iz 17. in 18. stoletja. Ni se čuditi, da so do nedavnega tudi izobraženci zavračali to kulturo kot povprečno, surovo in nelepo. Današnji čas pa je poslal do te dobe pravičnejši. Razumevamo, da ta umazanija na teh starinah ni baročno delo, temveč so to saje, ki pa niso prav zelo stare. Vsa ta zanemarjenost, uničenje in omalovaževanje ima na vesli indoletna liberalna doba, ki v svojem suhem ra-zumarstvu ni znala najti razmerja do baročne dobe in njenega čustvenega dinamizma.
Če tedaj odstranimo vse to, kar je poznejši čas nalepil napačnega na barok, pridemo k spoznanju, da baročni čas ne stoji v znamenju polvor-jonega pogrebnega rajkošja, temveč da pod zunanjo zanemarjenostjo in uničevanjem najdemo močno življenje, duha, s katerega silo je oblikoval
umetnik snov do ogromnih likov in ji dajal izraz, ki je bil odblesk globoke, in močne, od pobožnosti razvnele verne duše. Tako šele v današnjih časih umiva roka obnovitelja baročnih spomenikov poznejši prinos z lepote prvotnega poštenega dela ter ga vodi k obnovljeni slavi. Prav tako bi lahko očistili tudi druge ziiake tega duha velike dobe ter bi prišli k podobnim pozitivnim rezultatom.
Izbrali smo si kamnitne in slikovite priče minulih časov, ker so vsakemu najbolj poznane, so najresničnejše in najjasnejše priče o duhu dobe, iz katere so izšle. Verska umetnost vse vrste, njena gladina in oblika je najlepši in najsigurnejši kazalec višine verskega življenja v vsaki dobi. 17. in 18. stoletje je bila doba hudih borb ne samo na bojiščih v raznih delih Evrope, temveč tudi neizmerne napetosti v človeški duši ter upornih bojev za novo poslanje in novo ravnotežje. Napetost čutov, potrebna zmagovitemu izvojevanju tega boja, se je kazala tudi v pobožnosti tega časa.
Predhodni čas je pomenil, kronično krizo verskih oblik. Reformacija, ki je v začetku kazala, da ji gre za povrnitev k domnevno strogejšim formam verskega življenja, je po čudnem paradoksu kmalu pokazala — predvsem na Češkem — veliko protiduhovniškp in celo protiversko ost. Tudi renesančna kultura je v raznih krogih izobražencev ohladila versko gorečnost. Toda Cerkev je v tem premikanju časa vedno ohranila nespremenljivi temelj krščanskega življenja, zlasti v dveh smereh. In ta dva činitelja sta nespremenljivost nauka in nadčasovni ideal svetosti,
S prvimi znaki baročne pobožnosti smo se na Češkem srečavali v pismih in sporočilih mladih čeških kavalirjev, ki so prebivali v Italiji. Šlo je tu za opisovanje zunanjega dojma in družabnega značaja raznih verskih slavnosti, procesij in pobožnih gledališč. Pri tem je videti, kako so se spremenila srca mladih Čehov, ki so prišli iz reformatorsko hladne Češke. Še nedavni zgodovinarji pa niso znali pronikniti preko formalizma in družabne konvencije tega časa. Videli so bučna
romarska pota, slavnostne procesije, novo intenziteto marijanskega kulta, vredno češčenje narodnih patronov, toda pisali so, da za to razvito in odlično formo teh pojavov ni bilo duha. Mi pa vemo nasprotno, da se navadno najprej pojavi duh v obliki ter da popolna forma brez renesančne vsebine ni možna.
Baročna pobožnost prevzame po obdobju renesančnega kolebanja zopet celega človeka kakor prej v gotski dobi. Toda kakšna razlika! Srednji vek se je v svojem mišljenskem svetu in prav tako civilizalorski težnji boril proti prirodi ter jo premagal v smislu odpovedi čutnih radosti, kakor je to izrazil najjasneje in najodločilneje sv. Avguštin. Nasprotno pa baročni svet: prirodo so začeli pojmovati kot velik, lep odraz ustvarjajočega božjega delovanja; njena lepota in udobje nista vredna zavržen ja, temveč pričata o moči in slavi božji. Tudi širši zemski izsek, domovina, dobiva s svojimi prirodnimi lepotami, spomeniki, bogastvom in vencem znamenitih mož, predvsem pa s svojimi svetniki in svetnicami, novo mesto v razmerju Boga in sveta.
Goreča razvnetost čutov in poetična uglašenost duše po likovni, literarni in glasbeni umetnosti sta znak nove baročne pobožnosti. Vera zopet prevzema celotno človekovo mišl jenje ter krasi in krepi vse človeško življenje od krstnega kamna do slavne maše zadušnice. Verska nota se javlja tudi izven cerkvenih zidov. Literarne bratovščine goje nežno ponarodelo versko pesem, na najlepših prostorih gozdov, lok in polj se grade kapelice, križi in preproste slike, navadno pod varstvom dreves, v spomin na razne usodne dogodke. Ti izrazi laične pobožnosti kažejo mimogrede tudi najtesnejši spoj vere s prirodnimi življi in z življenjsko realnostjo. Življenje v 17. stoletju je bilo gmotno in duhovno težko. Nesigurnost dobe je pridajala realnosti človeškemu občutku odvisnosti od volje in usmiljenja božjega. Pesnik Jaroslav Duryrh prikazuje v čudoviti jasnosti, kako je zlo In groza v tem času stopala pred oči človeka v vsej svoji apo-
kaliptični obsežnosti. Ne čudimo se torej, da sla pekel 111 hudič bila tedanjemu človeku tnnogo bolj evidentni veličini kakor nam v življenjskem zatišju in zagotovljeni eksistenci. Ta informativna črta je nadaljna temeljna prvina baročne pobožnosli, ki kaže močno metafizično razpotje tedanjega duha.
S tem pa še nismo izčrpali registra pobožnosti baročnega človeka. Ta ima v nekaterih svojih oblikah tudi utilitarni pomen. Kuga. lakota, vojska, bolezni ljudi in živali itd. so bili dovolj močne priče okolnosti, da je globoko v božjo moč verujoči baročni človek prosil Boga v časnih potrebah vso^ bolj pogosto kakor pa kristjan današnjih dni. Zgodnji in na vrhu stoječi barok ima poteze ginjenega boja in dinamičnega napetja. Iz tega prehaja v zmagoslavno pesem zahvale in himne, da je bil hoj izvojevan. Nastale so krasne cerkve, s katerimi so proslavili Boga in njegove svetnike. In okolje teh cerkva z zlatimi orglami, čudovitimi oltarji in sijajem — ali ni Io človeka 18. stol. navdalo s hrepenenjem po raju in odbleskom nebeške popolnosti? In to vzdušje še danes prevzema pesnike in slikarje, pa no nepomembne.
Sicer resnično pot od teh vratolomnih drznosti do banalnosti ni velika, če seveda duh in oblika izgubita svoj smisel. Tako je tudi barok predvsem v svojem izzvenevajočem naturalizmu padel precej daleč tako. da se včasih tudi sedanjemu, slogu spostujočemu glodalcu budi čudne smešne vtise, dasi je tudi z njim baročni človek iskreno častil svojega Boga.
Ko smo tako v splošnem opisali baročno pobožnost, nismo podali tega zato, bi vzbudili nekritično občudovanje. Storili smo samo zato, da skušamo razumeti baročno dobo, v kateri leže temelji našega narodnega in verskega bistva. Polpretekla doba s svojim kultom samoobsebi zadostne enostavnosti, 7. odporom k monumentalnosti in z omalovaževanjem čustva ni mogla razumeti baročne dobe. Prihaja pa nova doba dinamična, z veliko graditeljsko strastjo in patosom. kateri je tvorna napetost baročnega človeka mnogo bližja.
2)xo£*te novice
Koledar
Četrtek, 9. julija: Kraljic« miru; Gorkumski mučenci; Veronika Julianl, devica in opatica; Anatolija, devica in mučenica.
Petek, 10. julija: Amalija, devica; 7 bratov mučencev; Rutina, devica in mučc !ca; Sekunda, devica iu mučenica; Leoncij, niučenec.
Novi grobovi
+ V Polhovem Gradcu je 7. julija po hudi bolezni umrla gospa Ivanka Hizjan, soproga trgovca in poštarica v Polhovem (iradcu, iz poznane Božnarjeve družine. Pokojuira je uživala vsled svoje dobrosrčnosti splošno spoštovanje. Kdor je česa potreboval, se je oglasil pri njej in če je le mogla, mu je postregla. Pogreb blage pokojnire ho v četrtek, 0. julija ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Polhovem Gradcu, Bog ji hodi dohri plačnik za v$a njena dobra dela, družini pa izrekamo iskreno sožalje.
+ V Ljubljani jo mirno v Gospodu zaspala gospa Katarina Ju rman. vdova po nndučitelh. Dolivala je častitljivo starost 02 let. Pogreb ho v čelrlek, 0. julija oh pol petih popoldne z Žal, iz kapele sv. Frančika. na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomini Žalujočim naše iskreno so-žaljol
Osebne noviee
— Poročila sta se v torek v škofijski kapeli prof. Jože Peteri i n in prof. I^ojzka Lom barje v a. Poročil ju je škofijski tajnik g. Stanko Lenič. Za priči sta hila šol. upravitelj Josip Wagner in prof. Vinko Beličič. Mladi dvojici želimo obilo breAt» in božjega blagoslova!
—	Kirurgifna klinika v Ljubljani do preklica
ne sprejma bolnikov.
—	V torek nad 3(1 stopinj. V sredo zjutraj je bilo jasno in lepo, Nad barjanskimi njivami in travniki jo valovila prav nizka in tenka megla. Tudi barometer se je dvignil. Vse kaže, da bo lepo vreme trajalo še nekaj časa. V torek po|>ol-dne je bila dosežena visoka dnevna temperatura, živo srebro hp je, dvignilo do +31 .-T C. Visoka je ta temperatura, toda še ni posekala majniške-ga rekorda, ko smo imeli 19'. maja +31.(1" C. V sredo zjutraj je toplomer pokazal +15.H" C, Barometer se je v sredo dvignil na 764.4 mili.
—	Žito v ljubljanski okolici. Včeraj smo navedli nekaj podatkov o lanski žetvi v mestu Ljubljani, veljajo tudi za njeno najbližjo okolico, to je za ljubljanski okrni. Zemlja v tem okraju je povsod — razen na Barju — zelo primerna za gojitev žita, toda kmetovalci se dandanes manj ukvarjajo z žitom, temveč z drugimi vrstami poljskih pridelkov, ki vržejo na istem obsegu zemlje več in se dajo tudi lažje vnovčitl kakor žilo. To je veljalo zlasti za prejšnje čase, pa tudi dandanes se kmetovalcu res bolj izplača saditi fižol, grah. krompir, razno povrtnino, kakor če-hulo in česen, kot pa žilo. Pred seboj ima namreč, kmetovalec Ljubljanske okolice velik trg, to je mesto Ljubljano, kirr lahko vnovči prav vsak pridelek prej kakor žilo. Včsahi so res valovila iia proti Posavju in na notranjsko stran okoli Ljubljane lepa žilna polja, |H>lna žlahtne pšenice, rži, prosa in drugega žita, v zadnjih letih pa je bil olispg žitnih polj znatno skrčen. Nove razmere, zlasti pa pobuda oblasti lansko leto. fo jio-vzročile, da so je obseg zasejanega žita sorazmerno tudi v ljubljanski okolici precej povečal v primeri s predlanskim in lanskim letom, vendar pa točno številke še niso znane. Okraj Ljubljana šteje (brez mesta) 24 občin in 5417 kmetij. Ta okraj je lani pridelal 1,087.15« kg pšenice, 184.057 kg rži, 124.067 kg soržice in 1.075.342 kg ječmena, skupno torej 3,071.222 kg žita ali na vsako kmetijo 530 kg žita. Včeraj smo poročali, da so ljubljanske mestne kmetije lani pridelale vsaka 709 kilogramov žita. To je najvišja številka v vsej pokrajini in tudi ljubljanske kmetije same torej niti za lastno porabo ne pridelajo dovolj žita. Takoj z a Ljubljano v vsej pokrajini pridelajo žita kmetije v ljubljanski okolici, kjer je povprečen donos še manjši, lo se pravi, da so kmetije še manjše, oziroma, da se bolj posvečajo drugim pridelkom. zlasti mlekarstvu. Tudi te kmetije so to-1'pj slejkoprej navezane na moko, ki jo kupijo v trgovini. Ista slika velja za vso pokrajino.
—	Ajdova kaša je dobro hranilo. Predlanskim, ko je bila kraljevina Italija že v vojni, naši kraji pa še lie. je bil zelo otežkočen dovoz riža v naše kraje. Mnogim sladkosnedcem, ki nad vse ljubijo rižoto in slične riževe jedi, je bilo seveda težko, odpovedati se tej hrani. Nekateri iznajdljivi kmetje pa so iznašli kmalu izvrstno domači nadomestilo za riž, namreč v ajdovi kaši. Zlasti Prek-murri so bili v tem oziru mojstri. V Prekmurju, ki je tipična žitorodna dežela, namreč skoraj vsako leto prav dobro obrodi tudi ajda, ki jo sejejo tako, kakor pri nas: po pšenici in ječmenu. Prek-murje navadno pridela toliko ajde, da ie ostane čez domače potrebe ter jo Prekmurci še prodajajo drugam. Predlanskim so se Prekmurci spomnili starega načina pridobivanja ajdove kaše, ki so jo prodajali kot izvrstno nadomestilo za manjkajoči riž. Ajdovih zrn seveda ni-o luščili z roko, temveč so ajdova zrna pometali v vrelo vodo, tako, da so se razpočjla in so Prekmurci dobili snežno belo kašo, ki kakor koli prirejena ni zaostajala po okusu za rižem ter je bila meslo njega uporabna prav za vsa jedila, kjer bj bil potreben riž. V Ljubljanski pokrajini seveda sedaj ni pomanjkanje riža ter ga je dovolj uvoženega, da mestnemu prebivalstvu ne bo treba segati po nadomestilu iz ajdovih zrn. Utegne pa priti ta nasvet marsikateremu kmetovalcu, ki stremi pač, kakor povsod, da na lastni zemlji pridela Sini več tega, kar potrebuje za lastno prehrano in da se osamosvoji čim bolj od ktipnje v trgovini. Kdor no sedaj, po žetvi ječmena in pšenice poseial dovolj ajde in jo v jeseni dovolj pridelal, naj torej posnemo zgled Prekmurcev, saj ajdova kaša je res pripravna za vso mogoče jedi.'
—	Mislite že sedaj na iiiolove preklje! Letos Je bilo posajenega neprimerno več fižola, kakor običajno, tako nizkega za zrnje kakor tudi visokega, ki ga gre mnogo stročjega v lonec. Ze lelos pa se je zlasti v Ljubljani pojavilo vprašanje pri neštetih malih vrtnarjih in pridelovalcih: kje dobili dovolj fižolovih prekelj za vso posajeno površino. Povpraševanje po fižolovih prekljah je bilo naravnost ogromno in vse preklje, kar so jih recimo Ižanci, Dolenjci in Polhovgrajri pripeljali v Ljubljano, so bile takoj že na dovoznih cestah razprodane. Miiogi pridelovalci so ostali brez prekelj Pomagali so si, kakor so si znali in mogli: nekateri z napenjanjem žic. drugi so sadili pri fižolu sončnice, da se fižol opleta njihovih stebel, in podobno. Zadnje ni posebno priporočljivo, ker v takem sožitju uspeva pač »ijajuo »uuuuia, no pa
fižol, ki sicer bogati sončnico z dušikom, ta pa mu odjeda potrebno vodo In rudninske snovi v zemlji. Sedaj gozdni posestniki sekajo po narodbi les ob cestah in železnici. Med debli je mnogo mladega lesa, pri sekanju pride mnogo pripravnih vej "v izgubo, ker niso niti za drva, zakaj |>revoz se nikakor ne lil jzplačal. Taka mlada debelca in veje torej predela|mo že sedaj v fižolove preklje: pri-liodjo lelo jih bodo dobro prodali, če drugje ne, v LJubljani prav gotovo, ker ho po vsej verjetnosti prihodnje leto zasajenega tu Šo več fižola kakor letos.
— Revna žena s tremi malimi otroci, ki je brez lastne krivde zašla v veliko revščino in pomanjkanje. prosi dobre ljudi za podporo v obleki ali denarju. Naslov in vsa jiojasuila v naši upravi.
Ljubljana
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata bo z današnjim dnem začel razdeljevati rani krompir na julijske živilske nakaznice po 6 kg na osebo na odrezek »G». Stranko dobijo krompir pri trgovcu, kjer dobivajo tudi druga rarionirana živila. — Cena v prodaji na drobno za krompir je določena na Lir 2,25 za kg.
Potrošniki se opozarjajo, da s lem krompirjem varčujejo, ker so ponovne dobave negotove.
»Prevod*, Prehranjevalni zavod Visokega Ko-inisariala za Ljubljaiisko pokrajino.
11 Zaradi nakaznic krompirja obvešča mestni pregkrbuvalni urad vse trgovce, ki niso člani niti Gospodarske uiti Skupne prodajne nabavna zadruge, naj pridejo ponje v sobo štev. 8. II. nadstropje Mestnega doma po sledečem razporedu:
V	četrtek 9. t. m. trgovci z začetno črko A—K, v petek 10. t. m. od L—P in v soboto 11. t. m. od S—Z. še isti dan bodo trgovci na drobno j>re-vzeli krompir tam, kjer jim Iki nakazan. Konsu-menti pa IkkIo že prihodnji dan lahko dobili |k> 6 kg krompirja za osebo na odrezek G julijske živilske nakaznice. Trgovci bodo krompir prodajali po 2.25 lire kilogram. Kdor pa se ni prišel po pripadajočo količino krompirja na odrezek H, naj to takoj slori, a plačal bo ta z odrezkom H dobljeni krompir po stari ceni 2.CO lire. Pri|>oročanio potrošnikom, naj ne porabijo vsega krompirja takoj, ker ni gotovo, koliko ga bodo še dobili, če bo sploh še dodeljen.
I Strokovno nadaljevalna šola la stavbne obrti se je iz poslopja meščanske šole v Mostah spet preselila v ljudsko šolo na Grabnu ter nadaljuje s jKHikom kot doslej ob sredah in petkih.
1 Nagrajeni obiskovalci razstave Gerse-Maleš v Jakopičevem paviljonu prejmejo sliko — sanirani petharvni lesorez Marija (|>o slovenskih narodnih motivih) od M. Maleša v četrtek, 9. t. m. in petek, 10. t. m. med 11 in pol 12 v Jakopičevem paviljonu. Slučajni zamudniki naj se blagovolijo obrniti na upravo revije »Umetnosti«, Pod
1	umom št. 5 (telef. 22-88). Izžroban je bil jk> eden izmed vsakih 50 obiskovalcev razstave: 7, 04, 115, 176, 223, 288, 849, 365, 419, 4rtJ, 501, 590, (>29, 683, 783, 756, 842, SO:) in 004. Vsak katalog, ki je veljal za vstopnico, ima zaporedno številko zadaj na hrbtu — izžrebani naj ga pri-neso s seboj.
1 Pisarna Glasbene Matice ima ob počitnicah uradne ure od 8—12 in od 15 do 17. V soboto popoldne je pisarna zaprta.
1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je jx>klonila magistralna uradnica gdč. Manica Romanova tovariško darilo v znesku 200 lir 75 cent. in izkazala lako posnemanja vredno pomoč našim največjim sirotam. Odbor društva ji izreka za to materinsko dobroto najprisrčnejšo zahvalo.
I Sodne počitnice. S 15. t. m. se prieno sodne počitnice, ki trajajo dober mesec. Na dopust pa je že sedaj odšlo mnogo sodnikov in sodnijskih uradnikov. Med sodnimi počitnicami se rešujejo samo nujne civilnopravdne zadeve, rubežni, ko drugače druge velike pravde počivajo in se bodo razprave o njih razvijale šele po počitnicah. Kazenske zadeve se tudi med počitnicami obravnavajo, v kolikor so dozorele za razprave. Vendar posluje .na okrožnem sodišču le počitniški senat.
V	sobi št. 28 na okrajnem sodišču se med počitnicami vodijo razprave o raznih prestopkih, posebno razprave o prestopkih določil raznih proti-graginjskih in drugih uredb.
I Iztaknil in odnesel je lopo zalogo živil. Samski krojaček Marlinek, doma iz novomeške okolice, se je splazil v podstrešje neke vile in od tam odnesel čedno zalogo raznih živil, tako 10 kg riža, 4 kg testenin, 35 kg enotne moke, 15 kg Žika-kave, 20 zavojev »knajpa«, 8 škatelj sardin,
2	kg šihtovega mila, 5 kg ješprena in še druge stvari v skupni vrednosti 2.500 lir. Vlomil je 9. maja ponoči. Dolgo se ni veselil tega plena, ki ga je skušal vnovčiti pri raznih interesentih in prekupčevalcih. Bil je aretiran in izročen sodišču. Pred malim kazenskim senatom je bil Martinek obsojen na 5 mesecev strogega zapora.
Nabiraj peške za zimo!
Hrup poneha, dan zaznž se, zlato sonce priblešoi. in veselo pevka vsaka svojo pesein zažgoli. O tia hi jim njih veselja ne kalij prihodnji čas,
Tako je 1864 v >Novicah« zakrožil France Svetličič, imenovan »Prešeren v duhovski suknji«, želefi našim kljunatim prijateljem tišine in obilo lovine. Junaška sodobnost pa se bo kmalu poznala krilati družbi. Prikašljala bo starka zima in z njo potrka lakota in še hujša nevarnost — večni skobčevi obiski v Tivoliju. Do tedaj malce oljašamo boj za obstoj, nabjrajmo vse sadne peške in jih dobro posušimo, da ne splesnijo Tako bomo jmoli kaj ppkladati ljubkim krilalcem ki nas ne samo vesele s svoio umetnostjo, marveč, nam jih je višja modrost poslala za pomočnike v življenjski borbi. Ko bi danes preminule hkrati vse ptice, bi po preudarkih učenjakov ves človeški rod propadel v 7 letih ker bi mu mrčes ugonobil vsakršno hrano Hranimo torej pevce, da ohranimo srhe! Z nabiranjem in sušeniem pač ni kdo ve koliko posla. Komur pa ni do tega, da bi jih še tri, naj jih rele položi v krmjlnice. Go-tovo se l»o kdo našel, ki reši jedrca iz koščic in jih da na porabo pernati družini. - Radouur Tičar.
'a	Naznanila
GLEDALIŠČE. I) r a 111 a i Četrtek, 9. Julija ob
17.30 .Kralj na llulajuovi.. lieii Četrtek. — Petek, 10. julija uli 15, • Vcjova liošlinka«, Izven. Zelo znižane ran« ml ia lir navadni. — Solmi«. 11. julij« oh |7.g|l: • Por ne mi darilo« litm A. Nadulj«, 12. .iujij« ob 17.30: »Sol« z« žene. Izven, znižane c.uiie.
Opera: Četrtek 9. julija; Zaprto. — Petek, 10. julija oh 17: •Krlipin in njegova botra«. Umi II. _ Sobot«, ll. julija oli 17: »La Buiieinv. Izven Znižane cene od lh lir navzdol — Nedelja, 13. julija ob 15: -Krišpin In njegova botru«. Izven.
HA 1)10. Četrtek. !). j u I I .i a : 7.110 Poročilu v slovenščini — 7.45 l.ulika irUsba — V odmoru (S); N«. puved časa — H.15 Porodit« v italijanščini — 12.211 Prsmi In melodije 12 tli Koneert čelisla Cenile Sedlbnu-erja (pri klavirju Marijan Lipovšek) — 13 Napoved čosa Poroti ln v italijanščini — j;i.|5 Poročilo Vrhovnima Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 1.117 Koncert Kadilskega orkestra, vodi dirigent n. M. Sijanee, aodoluje violinist AlborI Dermeli — H Poronla v italijanščini - M.15 Umenjalni koneert z Nemčijo — 14 45 Poi očita v slovenščini 17.15 Koneert sopranlstke Marije Patria - 17.:|5 Pesnil In melodije lli.;in Poročila v slovenščini — 111,45 pisana kIhsIis 20 Napoved časa — Poročila v HalijanSčinl — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — "OHO VoiaSke pesnil - 20 15 Orkester Oelrn vodi dirijrent Ilarzizza — 21.25 Predavanje v slovenščini — "1.35 Operetno iflasbo vodi diriuent Petralla — 22.20 Trio Emona — 112.45 Poročila v italijanščini , LEKAPJVE, No«iio služIlo Imajo lekarne: mr. Da-knrčič, Sv. .Inkoha trir 9:mr Kamor. Miklošičeva °0, in mr. Murmayer It.. Sv Petra c 78
POIZVEDOVANJ K Zeiiblla se je v soboto, 4 t. m. masna kn.ližirn na Martinovi eestl. Ker ie drnif spomin, «e prosi najditelj, da jo odda proti primerni nagrad v upravo >Slovepca«,
Zculilla se ie zlata verižic« r. zlatim zaprtim obeskom in » svetiniien Malere ho/le. tudi zlato Ker ie linh spomin, leno prosim naidllelja. na i vrne v upravi ■ Slovenca« proli nagradi, ali v upi-avi vzame naslov in prinese osehno.
Z Gorenjskega
Generalni polkovnik Daluege, vrhovni poveljnik oddelkov SS, ki se je mudil v Celovcu, je obiskal tudi Gorenjsko.
Zborovanje vseh voditeljic pomožnih uradov radovljiškega okraja je bilo te dni na Bledu. Na zborovanju so razlagali narodni socializem in nemško^ narodno socialno skrbstvo. Vse voditeljice pomožnih uradov t,o prisegle, nakar je sledil kratek koncert.
Na višji šoli v Kranju (bivši realni gimnaziji) bodo sprejemni izpiti za prvi razred v sredo 28. avgusta dopoldne, za višje razrede pa 27, avgusta. Prijave je treba vložiti do 8 avgusta. Priložili se mora dokaz o arijskem pokolenju. Sprejemni pogoji so: lolesno in duševno zdravje, osnovno znanje nem&čine in računstva.
Prvi driiiabnj večer je priredila ženska sku-pina v Naklem jiri Kranju. Voditeljica šolanja je govorila o nemški ženski organizaciji. Mladinska skupina je prepevala in izvedla tudi nekatere ljudske |ilese.
1'rešiče bodo popisali. Na Gorenjskem bodo izvedli popis vseh prpšjčev dne 3. septembra. Tudi v mestih bodo morali lastniki prešičev prijaviti števila domače reje.
S Spodnjega štajerskega
Jubilej živinozdravnika. Te dni je preteklo 40 let, odkar opravlja živinozdravniško službo uradni živinozuravnik v Radgoni višji vladni svetnik Edvard Rezač. S svojim vestnim, pa ljudomilira delovanjem si je pridobil splošno priljubljenost med tamkajšnjim ljudstvom in ga vsi zelo spoštujejo. Tudi od svojih predpostavljenih oblasti je bil deležen visokih priznani.
V mariborski bolnišnici sta umrla 45 letni
ključavničar državnih železnic Štefan Brezov-nik in b3 letni bolnišnični sluga Franc Kram-berger. V Mariboru je umrla 29 letna žena železničarja Marija Močnik. V Brežicah je umrl Anton Kralj.
Glede delovnega časa, zlasti nočnega dela na Štajerskem so izšle posebne uredbe, ki so iste, kakor jih imajo v Nemčiji. Odpravljeno je nočno delo v pekarnah, drugo nočno delo pa morajo delodajalci plačati z dvojno tarifo. Uredba tolmači med drugim tudi, da je dopuščeno za sprejem za delo pri fantih, starih 18 let, deseturni delavnik. V posehnih primerih dovoljuje uredba, da lahko izrabijo ženske in mlajše moči tedensko po 56 ur.
Iz Hrvatske
Poglavnik na obisku pri posameznih vojaških edinkah« Poglavnik je prejšnji teden obiskal več hrvatskih vojaških edinic v Bosni, ki čistijo posamezne okraje pred partizani ter je osehno odlikoval najhrabrejše častnike in vojake. Med drugimi je bil odlikovan polkovnik Ruboič.
Kpopolnjevanje hrvatske vojske. Prejšnji četrtek je priletela na zagrebško letališče skupina najnovejših italijanskih vojaških letal, ki jih je hrvatsko domobransko ministrstvo naročilo pri italijanskih tovarnah >FiaU, »Caproni« in »Aviac za po-trebe hrvatskega letalstva. Med letali so lovci, razna šolska letala in bombniki. Prevzemu letal sta prisostvovala tudi Poglavnik in italijanski poslanik v Zagrebu ekscelenca Casertano, ki sla se skupno pripeljala na letališče, ter vsi člani hrvatske vlade s podpredsednikom dr. Džaferjem Kule-navičem iu domobranskim ministrom maršalom Kvaternikom na čelu.
Novi regulacijski načrt za Banja Luko. Po odredbi državnega tajnika v hrvatskem prometnem ministrstvu bo hrvatska državna gradbena uprava izdelala nov regulacijski načrt za mesto Banja Luko. Novi načrt predvideva vse možnosti novega razvoja tega mesta, ki ho po odločitvi samega Po-glavnika v kratkem dobilo tudi več hrvatskih ministrstev in ostalih državnih uradov iz Zagreba. Hrvatski merodajni krogi računajo, da se bo Banja Luka v bodoče zelo hitro širila ter bo mesto v štiridesetih letih imelo nad 100.000 prebivalcev.
Posevki v Sremu in Slavoniji dobro uspevajo. Iz posameznih sremskih in slavonskih krajev prihajajo v Zagreb poročila, da vsi posevki v tamoš-njih krajih zelo dobro uspevajo in je zaradi tega pričakovati dobre želve.
Hrvatska monopolska uprava je sklenila razširiti tobačno tovarno v Banja Luki.
Hrvatska vlada je z vsemi sredstvi pričela pospeševati čebelorejo v Liki, ki je za to panogo narodnega gospodarstva posebno ugodna.
1'atlee Sebaslojiola so ustaši proslavili v Zagrebu z mimohodom po mestu in s koncertom vojaških godb na Zrinjevcu.
Drugo poslopje zagrebške tehnika bo v kratkem gotovo. Stroški zanj so znašali 30 milijonov kun.
Prihodnje dni bodo pustili v promet avtomatične telefonske podcentrale v Vrabču, Podsusedu in Remetincu, ki so vse priključene na razširjeno in modernizirano telefonsko centralo v Zagrehu.
Ustavitev dviganja cen. Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je z najnovejšo odredbo najstrožje prepovedalo vspkršno sijmolastno zviševanje cen raznim življenjskim potrebščinam.
Prejšnjo nedeljo je hrvatska železniška uprava obnovila promet na progi Sarajevo—Višegrad.
Hrvatska poštna hranilnica sporoča, da od 1. septembra lega leta ne bo več, priznavala starih hranilnih knjižic. Stare knjižice zamenjuje ista hranilnica z novimi,	'
Iz Srbija
Natečaj za napovedovalca v srbskem radiu.
Belgrajska radiooddajna postaja je razpisala na-tečj z« napovedovalce za srbsko oddajo. Za j>o-delitev teli mest se je potegovalo več tekmovalcev. Posebna komisija, kakor tudi občinstvo, je proglasilo za najboljšega na|>ovedovalca gledališkega igralca Miodraga Peneič-Poljanskega. Drugo nagrado je dobil Koatruhn, Ireijo nagrado p« zopet gledališki igralec in tajnik Ljuhivoj Jova-uovič.
Stari baker so za modro galico zbirali tudi v negotinskem okraju, ki proizvaja dobra srbska liegotinska vina, Za stari Imker so dobili kmetje-vinogradniki trikrat loliko modre galjce.
Konference z delavstvom v Nišu. Nameetnik starešine »Srbsko skupnosti dela«, Zarija Popo-vič, so je pred kratkim mudil v Nišu ter je imel več sestankov iu razgovorov z vsem delavstvom, zaposlenim v tamoinjih industrijskih obratih ter se je posebno zanimal za zadostno prehrano d<v lavcev in njihovih družin ter za njihove stanovanjsko razmere.
Natečaj za ravnatelja in tajnika belgraj-»kega vseučilišča. Srbsko prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za administrativnega ravnatelja na vseučilišču, kakor tudi za v«eu6ili-škega tajnika.
Veliko zanimanje ta kulturne filme v Belgradu. Kolarčeva ljudska univerza je pričela že pred časom prikazovati v svoji dvorani kulturne filme za šolsko mladino in tudi za odrasle. Za prikazovanje teh filmov je v vseh slojih veliko zanimanje ter je dosedanje filme gledalo nad 16.000 obisko-valoev.
Debeluh
•STR9GLED
Risbe: ROM. - Besedilo po K. J.ERBENU ^)llitailllU*itl>bt>atlIlllitilTtTia(ilf1ltiitIltTtiiattlt*a)tlt*tliifinttia<tlttii*fr*Ttatti*1TlirialtttititliVC 10.
KRALJEVIČ SE POSLOVI OD OČETA, SEDE NA KONJA IN ODJAHA PO NEVESTO.
11.
PRIJAHA V GOST GOZD, JAHA IN JAHA PO NJEM IN SE ZGUBI V GOŠČAVI.
12.
TEDAJ ZASLISI ZA SABO: »HEJ! POČAKAJ!« KRALJEVIČ SE OZRE !N ZAGLEDA VISOKEGA ČLOVEKA.


Neka! za mlada ir<a
Č
E K A N
(Parilo Indijanca.)

Pozimi je hilo in burja je brila in tulila nreriji in nanašala sneg, ko je na vrata anlovove farme potrkal ves sestradan Indijanec in je prosil strehe. Stari Manlov je najprej zarentačil in se zaklenil, češ, tem rdečekožcem ne smeš zaupati. Prisegel bi bil, da je prišel ta zlikovec le zato, da bi mu kako zagodel. Toda njegova žena se je s svojimi prošnjami pridružila Indijaneevemu moledovanju in slednjič se je stari vdal. Ko se je Indijanec ob ognju otajal, je začel govoriti in je dejal, da bo poleti prignal s seboj izvrstnega psa-ovčarja. ki ga je sam izučil, v zahvalo za to ker so ga vzeli pod streho.
Pomlad je že minila in Manlov je bil že zdavnaj pozabil na Indijančevo obljubo, ko se je pojavil v hiši prekupčevalec s krznom, ki je imel med kožami majhno, bevskajoče ščene. Dejal je, da mu ga je dal neki Indijanec, češ tla ga naj izroči Manlovu, in da se pes imenuje Tapn-ini, to je: sreča črede.
Stari farmar je bil kar malce v zad"cgi( ko je spoznal, da se je bil zmotil v presoji Indijanca, in je dal psička v nego svojemu velikemu pastirju Brovnn. Ta je spoznal psička na ta način, da je začutil nn roki množino ostrih zob in sp ga je komaj otresel. V spomin na to je nazval psička Cekan — in to ime je tudi ostalo.
Leto dni je ostal čekan zunaj pri živini in zaradi krepke hrane in neomejene svobode je postal močan pes, ki je prerasel za več palcev^ svoje tovariše. Kadar je Manlov zvečer prišel v stajo pogledat živino, je vprašal tudi po čekanu, kako da kaj uspeva, Takrat je Brovn kar čepico dvignil iznad svojih obledelih
las in se je počolia >Ha, tale Čekan
:>o glavi, rekoč: To je res poseben pes. Po telesu je kakor iz brona vlit, čez križ kot konj in zobe, da je kar strah! Ampak nekaj pa tu le ni v redu. Precej dam glavo, če je to zares pravi pes! Ponoči, ko leži zraven mene, se mu oči kar zeleno bliskajo in tako Čudno mu drgeta krog smrčka, kot bi se iz človeka norčeval. Drugi psi se ga bojijo in stopajo krog njega, kakor bi bil knj boljšega. Drugo leto bo moral postati vodnik pasje tolpe, čeprav to nerad storim, veste. Ta pes je ves vražji.«
Po takih dolgoveznih besedah se je Manlov zmeraj dobrodušno nasmehnil, rekoč Brovnu, da pretirava, in je pobožal Čekana po skuštrani dlaki, dasi je pes pri tem hudobno zarenčal in pokazal zobe.
Pozimi je bil Čekan na farmi zmeraj priklenjen. Tako je moralo biti, ker ni bil noben hlapec varen spričo psa. Sploh ni pustil razen Manlova in Brovna nikogar k sebi. Spomladi so ga odvedli spet daleč ven na prerijo, kjer je bil zdaj vodnik psov.
Tisto poletje je bilo zelo hudo za čredo. V poslednji zimi, ki je bila nenavadno mila, so se prerijski volkovi neizmerno razplodili. Velikanske tolpe so begale po divjini in nobena stvar ni bila varna spričo njih. Zlasti pa je bila tu tolpa volkov, ki se je še posebej spravila na Manlovo čredo. Po sledovih, ki so bili videti krog staje, ie bilo spoznati, da vodi te volkove prav poseben koren jaški volk. Noben farmski pastir se ni spominjal, da bi bil že kflaj videl take, za dlan velike sledove.
Psi so imeli ponoči besne in krvave bitke z volkovi. Ko se je zdanilo, so se vsi zdelani priplazili k staji. Vsi so bili oklani in krvave pene so imeli krog gobca. Vendar je bilo vsako noč raztrganih tudi dvoje, troje glav goveje živine in le malokdaj je obležal na bojišču kak prav slaboten volk.
Brovn je bil že ves obupan, saj niso zalegle ne strupene vabe in ne pasti. Rajši se je ujel kak pes v železje, kot da bi bil kak volk požrl le nekaj grižljajev nastavljene vabe. Zdelo se je. ko da bi bil nekdo volkove opozoril na vse, ' ar je bilo od človeške roke.
t*
Nekaj smešnic
»Pomisli, Pavla, včeraj mi je mati povedala, da je naš praded našo prababico odvedel skrivaj od staršev.«
»Čudnol Taki stari ljudje — pa tako ne-umni!«
•
»Torej, vi mladi gosj>od, bi radi vzeli mojo hčer za ženo?«
»Tako je, gospod Poljanec.«
»Ali pa imate toliko, da bi mogli ženo preživljati?«
Tedajci se oglasi hči:
»Oh, očka, ti pa tudi ne misliš na drugo, kot na jed!«
Manlov je prišel in je zmajeval z glavo, ko je poskušal Brovnova sporočila.
»To ni kar tako,« je dejal pastir in zavzdihnil. »Te volkove vodi sam zlodej. Psi so ponoči skoraj ne upajo več ven čez ograjo. In tudi složni niso več in skoraj bi dejn' da In
najrajši napadli svojega lastnega vodnika. Toda Čekan je zdaj moje edino upanje. Kadar l>o temu prišel tisti zlodej pod tace — no, potem ne bo več živ. Se to bi rad doživel, da bi Čekan tistega zlodeja razčesnil. Veste, saj sta kar
vredna drug drugega.« Čez čas je dejal: »Saj sta iz istegu peklu doma.«
Ker tega klanja le še ni hotelo biti koncc, ampak se je i jesenjo še poslabšalo, se je Manlov odločil za prav poseben naskok. Vse hlapce jo z«|>oslil in po trdem delu so pripravili številne kole, ki so jih ovjli s predjvom, prepojenim s sniolo. Zabili so jih krog in krog staje v tla. Nato so okoli in okoli natresli smodnika. Na vse kraje so nastavili lovišča, kamor so se skrili hlapci na nočno stražo, Brovn pa je čepel v neki jami in imel pripravljeno v/igalno vrvico.
Več noči se ni ničesar zgodilo. Kazalo je, ko da se morajo volkovi šele navadili na novo-tarijo in se prepričati, ali jim preti kaj nevarnosti. roda stražarji se niso naveličali čakanja. N ideti je bilo, da psi nekaj slutijo in so bili kur divji, Čeknna pa ni bilo moči niti več krotiti. Tuljenje volčje tolpe se je oglašalo zmeraj bliže. Neke temne noči se zverine niso mogle \eč obvladati. Mukanje goveje živine in besno bevskanje psov je naznanjalo, da so zverine že napadle.
Manlov je kriknil, kakor je hilo dogovorjeno, in je dvignil puško. Smola je vzplaintela. Tedaj so Manlovu otrpnili prsti na petelinu.
Presenečena volčja tolpa se je zagnala tuleč v ognjeni krog in sredi meti njimi se je boril, zbiral krog sebe in vodil volkove — njihov skrivnostni vodnik — Čekan! — darilo zahrbtnega Indijanca.
Manlov je divje zavpil, ogromni volk ga je opazil, se za hip zdrznil, nato pa planil na svojega gospodarja. Za njim je vdrla tolpa volkov skozi ognjeni krog. Puška starega farmarja je počila. Čekan jo visoko poskočil, besno zatulil in se zvalil na tla. Konec je bilo zahrbtnega izdajalca.
Indijanec namreč ni bil pozabil žalitve. Tnpa-ini, sreča čredo, je bil volčji mladič. Vse leto je vodil ta volk, tako sličen indijanskim psom, svoje sovrstnike v stajo, saj se jp bil dobro seznanil z vsemi zvijačami ljudi in je postal strah čredo na Manlovi farmi.
Ko ni bilo volčjega vodnika, se je tolpa brž razkropila. Kasneje ni več ogražala živine na tej farmi.
Toda, kadar govorijo ob taboriščnem ognju o volkovih, tedaj Brovn ne pozabi povedati zgodbe o Čekanu, darilu Indijanca.
Ceščeni krokodili
V Afriki častijo ponekod krokodile kot božanstva Ze pred lt)0 leti so raziskovalci pripovedovali o »svetem« krokodilu v kraju Jortiba ob izlivu reke Niger. Tako »sveto« kuščarico imajo tudi v mestu Ibadau. Njeno f>odobo imajo vsa »uradna fioslopja«. »Ko sem že dolgo romal |K> ozkih ulicah zamorskega mesta« (pripoveduje potopisec), »60 me odvedli v veliko, z ilovnatimi 6tenami obdano dvorišče. Ondi sem med goščo zagledal globoko jamo- ki je bil obdana z nizkim ilovnatim obodom. Spodaj je ležal velik, rejen krokodil. Zaradi lepšega sem moral dati tej zverini velike kose mesa, ki sem jih od svojega vodnika kupil za drage denarje. Nato je prinesel »krokodilski svečenik« (krokodilski oče) dve kokoši in ju vrgel v jamo. Obe 6ta kot bi mignil izginili v žrelu zverine. Medtem 60 se bili zbrali godci in zamorci z ženami in so začeli na V60 moč prejievati pesmi v čast krokodilu.
Takih krajev, kjer krmijo »svete« krokodile, je neskončno veliko. To so večidel luže blizu skalnatih votlin. Cez dan so zverine v votlini. Skoraj povsod so 6tare ženske čuvarice teh »svetih« krokodilov. Krmijo jih z ovcami, s kozami in kokošmi.
Po enkrat na leto priroma množica ljudi na tak kraj. Krokodilski svečenik se pcjavi v j>osebnem strahotnem oblačilu in ob bobnanju zapleše svoj krokodilski ples. Ko sem nekoč nekega takega svečenika zasmehljivo vprašal, ali ne žrtvuje svoji ■sveti zverini' časih tudi kakega človeka, mi je
mirno odvrnil: »Zdaj nič več. A ko sem bil mlad, smo to delali.«
Že davni Fgipčani so — po podatkih Grka Slraba — krmili krokodila v mestu Arsinoe.
»Imenuje se Suhos«, pripoveduje Strabo, »dajejo mu meso, kruh in vino in la živila prinesejo tujci, ki ga hočejo videti, zmeraj s teboj.«
Indijanske besede v našem feziku
Kdo bo to verjel! In vendar je res. Te besede izvirajo iz najrazličnejših indijanskih jezikov, saj Indijanci ne pripadajo samo enemu ljudstvu, ampak so razdeljeni na več narodov, ki 6e potem spet razdelijo na več plemen.
Imanio besedo, ki jo večkrat imenujemo, in to je »orkanV indijanskem narečju Taino se zove ta beseda »hurakant in pomeni vrtinčasti vihar. Spanci so prevzeli to besedo pristno — huracan —, a Nizozemci so iz nje napravili »orkaan«. »Tobak* je seveda indijanska beseda, saj so to navado ali razvado zanesli pomorščaki k nam iz Amerike, in sicer od Indijancev. Beseda se imenuje Mobako« in prav za prav ne pomeni rastline, pač pa cev pri pipi za kajenje, in sicer je ta pipa viličasta in jo indijanski čarodej vtakne v obe nosnici, a ne v usta kot pri nas. To je bil zmeraj verski obred. Z dimom so preganjali hudobne duhove. — (Kakor je videti, je na svetu zmeraj več hudobnih duhov — ko zdaj že kar vsak človek kadi.)
Indijansko je ime reke Amazonke - mattunu, kar pomeni »hrup vode« ali bobneča reka. Beseda Apači pomeni vojščake. Kanu iz besede »ukuni« = deblo prav za prav čoln iz enega samega debla, kakršnega so imeli ljudje iz tjjavb na koleh. Mehika izhaja iz besede »Mečitii«, ki je bil pridevek mehi-kanskega boga vojne: Nicitopočtlija
Dalje imamo še celo vrsto indijanskih besed: ananas, boa, gaučo = prebivalec prerije; dalje jaguar, kaiman, kakao, kavčuk, kondor, lama, maha-goni, mokasine, oposum, savana, totem, tomata (paradižnik).
Brez dvoma je pa še več indijanskih besed, ki smo jih sprejeli mi in drugi narodi v 6voj jezik, ne da bi se tega zavedali.
lidečekožni Indijanci so se v Severni Ameriki deloma pomešali med belo pleme. Drugi Indijanci pa, ki so ostali zase in so še čistokrvni, živijo po tako imenovanih »rezervatih«, katere jim je od-kazala ameriška vlada.
Zanimiv načrt železniške proge:
Ljublgana-Trieste skozi Postumiisko lamo
Izmed številnih obiskovalcev svetovnoznane podzemske jame Postumia bo pač malokdo vedel, da so o teh podzemskih jamah, ki se na daljavo in širjavo raztezajo pod zemljo in ki se je o njih dozdevalo, da so zanimive samo za geologe in za prirenlo navdušene turiste in za strokovnjake tujskega prometa, svoje dni razglabljali o njih tudi glede na prometne zveze na Carsu. Pri tem ni šlo za nič manj in nič več ko za načrt, da bi jame na Carsu, zlasti pa glavno jamo v Postumii in jamo z Uncem, uporabili kot naravne predore za železniško progo, ki bi spajala Adrijansko obalo z zaledjem, zlasti z Ljubljano, daije pa tudi z Dunajem po južnoželezniški progi in z ozemljem spodnjega teka Save in Drave.
Nekako pred 100 leti, ko so se začeli bolj živo zanimati za podzemske jame, ki dotlej še niso bile skoraj nič raziskane, je bilo to vprašanje tudi sodobno. Že lota 18H7 je dr. Adolf Selim I (11, ki si je pridobil veliko zaslug za pogozdovanje Car.sa krog Postumie, omenil v svojem spisu avstrijske monarhije te podzemske zveze in je poudarjal njih pomen. Spomladi leta 1849 je nalo na Dunaju izšla brošura profesorja dr. Chr. A. Voigta, ki se je pobliže havila s to zadevo. Brošura ima precej dolgovezni naslov in sicer: »Predlog za železniško progo, ki bi neposredno vezala Trieste a Fi-ume in oba še z Ljubljano«. Voigt je spisal^ ta predlog malo prej. preden je bila zgrajena južno-železniška proga Laško—Ljubljana v zvezi s posvetovanji o načrtu železniške proge iz Ljubljane v Trieste, ki so Imeli zanjo tedaj že dva predloga. Voiglov predlog železniške proge skozi jamo v Postumljl je bil torej že tretji tozadevni predlog.
Voigt prizna, da je videti ta načrt na prvi pogled kot neizvedljiv, celo fantastičen in da je bil to tudi vzrok, da se pri tozadevnih načrtih niso inženirji niti zmenili za kako progo skozi jamo. Toda če bi si inženirji pobliže ogledali ta načrt, bi bržkone izginili vsi pomisleki. Če hi natančna preiskava dognala izvedbo načrta — za kar je bilo na razpolago mnogo vzrokov — poleni bi morala ostala dva načrta za progo ostati v ozadju.
V uvodu svojo spomenico se profesor Voigt bavi najprej s hidrogeografskimi oziri svojega načrta, torej z vodno strugo reke Pivke. Na priloženem zemljevidu je začrtal pot te skrivnostne vodne žile, ki so se z njo že tolikanj belili glavo razni zemljepisni in geološki strokovnjaki. Ko pride Pivka iz svoje podzemske poli na dan, se — kot je znano — obrne proti severu, teče polr-m mimo Postumije, kjer v začetku jame izgine. Potem teče nekaj časa pod zemljo in se pojavi pri Planini kot reka Unec, ki teče po svoji vijugasli slrugi še nadalje od juga proti severu. Nato spet izgine pod zemljo in se šele pri Vrhniki prikaže nn dan kot reka Ljubljanica. Da je to nadaljevanje Unca, ki je bil izginil pod zemljo, sklepa Voigt zaradi smeri reke in zaradi velikosti ob izstopu iz skale. Zakaj reka je tu že tako silna, da je že nekaj let prej plul poseben parnik od tu do Ljubljane in nazaj in so s tem parnikom prevažali tovore. Pivka, Unec. in Ljubljanica so torej trije deli ene in iste reke, ki dvakrat teče pod zemljo.
Voiglov predlog poudarja, da hi potekala železniška proga od Ljubljane dalje zmeraj ob Ljubljanici. Do Vrhnike ne bi imela nobenih ovir. Od tu do Unčeve doline bi morala potekati pod zemljo in bi se morala pri tem zmeraj držati podzemske struge Ljubljanice in uporabljati jame in prostore, ki jih je reka v tisočletjih izdolbla. Torej hI bo proga ondi, kjer Unec Izgine, spet prikazala na dan in bi potekala oh cesti do Planine, kjer bi tam, kjer se Unec pojavi iz zemlie. sle-
dila strugo Pivke, a bi nato potekala podzemsko prav do jame Postumia. Čim bi železniška proga stopila na dan iz tega podzemskega predora, iz Poštninijske jame, bi se železnica od Postumije dalje vila vzdolž Pivke in bi se vzpenjala pri S. Pie-tru na višavo, ki loči dolino Pivke od doline reke Fitime. Nalo hi se obrnila proga nizdol in bi prispela do reke Fiume.
Tu bi se železniška proga razcepila: daljša veja bi potekala do mesta Fiume, krajša pa do Triesteja. Tisti del, ki bi vodil do Fiume, bi ob reki Fiume potekal do razvodnice med izvirom reke Fiume do one rečice, ki se pri mestu Fiume izliva v Adrijo. S to višine bi železniška proga knj kmalu dosegla mesto Fiume. Krajša, v Trieste vodeča proga, bi potekala v zahodni smeri vzdolž reke Fiume v S. Canziano. kjer la reka Izgine. Za končni del te železniške veje hi morali skozi Carso zgraditi predor do Triesteja.
Profesor Voigt pa na široko razpravlja tudi o načinih, ki bi jih morali uporabljati pri preiskovanju podzemskih rečnih strug. Pri tem se opira na svojo temeljno postavko, češ da v vseh teh prilikah ni misliti dobesedno na predore, ampak na razširjenje in uporabo podzemskih j am. rovov in prostornin, ki so že od nekdaj In ki so vsi drug 7. drugim v zvezi. Železniški in rudniški Inženirji bi morali seveda vse to podzemlje tozadevno skupno preiskati.
Pri preiskavanju Ljuhljaničine proge hi se morali, začenši pri Vrhniki, voziti s čolni ob slrugi navzgor in nadaljevati pot po jamah v smeri proti Longaticti. kjer najbrž izgine v zemljo neka rečica, ki se izliva v Ljubljanico. Prav tako bi morali preiskovati podzemlje do Planine, do ondod. kjer se Unec prikaže na dan. in potem dalje do jame Postumia. Hkrati bi se lahko skušali sniti s prvo preiskovalno skupino, ki bi sledila Pivki.
(Dalje.)
Zabavna računska prevara.
Ali je M res lahko hI? Ne verjameš, kaj ne? Pa ti lahko dokažem. Kakor vidiš na prvi risbi, si načrtaino gkvadrat, razdelimo
stranice na 8 enakih delov in dobimo nato, ko načrtaino še počezne črte, šahovnico s M majh-nimi kvadrati, ki so  vsi enaki.
Ce si mislimo, da je kvadrat, ki ustreza močnim črtam, razdeljen na dva trikotnika in dva trnpeca, in to zložimo skupaj, da nastane pravokotnik, teda; ima t« stranico v dolžini 1 cm, druga pa je dolga II kvadratov. Iz h4 kvadratov je nastalo kvadratov in je torej b4 h5, kar je bilo treba dokazati.
Tvoja matematična vest te kar zapeče. Le kaj naj bo, če je (»4 zares toliko kot b5? Toliko ti je že znano, d« bi bilo potem konec vse matematike, pa tehnike in sploh vsega na svetu, Saj bi hilo potem tudi črno, kar je belo, in bt bilo sonce toliko kot luna, a hiša taka kot mravlja.
Na vse to pa se matematika nasmehne in ti pokaže črto h b c d. Ta jo namreč le navidezno prema črta. v resnici pa je pri b in e malo ukrivljena. Če tve/eš a s c in n z d, nastane podolgovat paralelogram, ki je prav tolikšen kot kvadrat, ki je odveč.
A
												
					a							
								c				
												
												
												
13
S svojimi' tovariši si lahko privoščiš še to zabavo, da jim dokažeš, da je C4 = hi. Ne bo izlepa kdo spregledal, kje tiči napaka. Na isti način »dokaži«, da je Ih8 = 169, ali 441 — 44J. Pri tem moraš H kvadratov razdeliti na i in B ali 21 kvadratov na 8 in P kvadratov. Nariši si jih po teh dveh zgledih, da bo potem vse »pravilno«.
Hudoba odnese sv. Lovrenca
Oče in mati dolgo nista imela nič otrok. Noč in dan sta prosila Boga, da M jima vendar dal dete. Bog se je dal preprositi, dal jima je dečka, ki so ga krstili za Lovrenca.
Starši so bili zelo veseli otroka. Preskrbeli so mu tri dekle, da so mu stregle: prva ga je dojila, druga ga je povijala, tretja ga je spat nosila. Pa nobeua se ni sj>oninila, da bi otroka kdaj pokrižala.
Ko je nekoč dete samo v hiši spalo, je prišla hudoba, vzela dete iz zibelke in ga odnesla ter skrila v pušpanov grm. Potem pa je sama legla v zibelko.
Dekle niso niti opazile, rla bi ne bilo t zibelki pravega otroka. Hudoba je bila namreč privzela tudi njegovo podobo in se obnašala rav tako kakor mali Lovrenc. Samo lačno je ilo to dete!
Pravo dete je viselo v pušpanovem grmu in milo vekalo. IJolgo ga ni nihče slišal. Slednjič je le prišel tam mimo duhovni gospod, ki je molil brcvir. Začni je otroški jok. stopil bliže in našel izpostavljeno dete: »To mi je pa sam Bog poslal,« je rekel duhovnik in odnesel dete domov. Njegova kuharica je dete po krščansko vzgojila, potem pa ga je dni njegov krušni oče v šolo. Sedem let jc hodil Lovrenc v šolo. Ko je končal učenje, je stopil k svojemu skrbniku: »Bog vam plačaj, moj gospod, ki ste me vzgojili in izučili. Jaz greni po svetu prosit vhogajme.«
Šel je po svetu in potrkal nekoč tudi na vrata svoje, rojstne hiše: »Odpri mi, dekla, če si doma, in daj mi kaj za vbogajme!«
Dekla mu je odprla in rekla: »Kako naj dam ti vhogajme, ko ni ne gospoda ne gospe!«
Ampak Lovrenc nt nehal prositi. Nazadnje mit je dekla povedala: »Kako naj dam ti vbo-gajniel Imamo čudno dete. Ze dvajset let v zibelki leži, vsak rlan sne kruha sedem peči. Pa nič na njem se ne jx>zna, le glava se mu strašno debeli.«
Lovrenc je bil učen in je koj vedel, kaj je to. »Pokaži mi tisto dete!« je rekel. Dekla ga je vedla v hišo in k zibelki. Lovrenc je naglo naredil križ čez dete in iz zibelke je skočila hudoba. Dekla je ni videla. Mislila je. da je popotnik začaral dete. ker je tako nana-gloma izginilo. Poklicala je gospoda in gospo in jima povedala, kako je neznanec pregnal otroka iz zibelke.
Oče se je strašno razjezil. Ukazal je postaviti grmado, vreči nanjo ubogega Lovrenca in jo zažgati.
Lovrenc je junaško prenašal pekoče muke. Ko je bil na eni strani že pečen in zažgan, je zavpil: »Obrnite me še na desno stran, na levi sem že pečen in zažgan!«
Obrnili so ga še na levo stran. Ko so ga obračali, je padlo od njega pismo. Dali so ga očetu in materi, da sta ga prebrala. V pismu je stalo, da je on. Lovrenc, njun pravi sin. Ko sta roditelja to zvedela, sta od žalosti umrla.
Lovrenc pa je zgorel na grmadi in postal svetnik.
Sv. Miklavž vrže hudobo v morje
Sv Miklavž je nekega dne prav zgodaj vstal, se v hladni vodi lepo umil in se odpravil v gozd, da bi si poiskal pripravnega lesa za veslo. Ko si je naredil veslo, je stopil v čoln, da bi se po morju vozil.
Pa je pristopila sama peklenska hudoba In ga milo prosila, da bi jo vzel k sebi v čoln.
Sv. Miklavž ji reče: »Kdor ne zna moliti in Bogu služili, se ne sme po morju vozili. Ali znaš moliti?
»Seveda znam«, pravi hudoba.
»Reci: Oče naš.« jo uči sv. Miklavž.
»Miklavž je naš«, odgovori hudoba.
Sv, Miklavž jo zbočki pogleda, pa vendar dalje vpraša: »Reci: češčena Marila!«
»Vesela kompnnija«, odvrne hudoba. »Vesela kompanija. ma|olka polna vina. da bi ga z Miklavžem pila in se po morju vozila «
Sv Miklavž je bil jezen, a ne še dovolj. Se tret|ič vpraša hudobo: »Reci: amen!«
Hudoba pravi: »Kamen«
Zdaj pa je imel sv. Miklavž že zadosti. Zgra bil je hudobo za lase in jo vrgel v globoko morje.
266.
Almirino srcc je olajšano zadrhtclo. Sklep in načrt je storjen. Oči so ji žarele. Zda j se močno zabliska in Almira pogleda v globok prepad, kamor misli pokopati svojo žrtev. Med gorami grmi grom, deklica pa vali težak kamen na kraj, kjer je stala, da ne izgubi pravega mesta v temoti.
265.
>v)četu S?rajniku in vsem znanim pa naznanim, tla je hotela Zala v temni noči iti sama k Mirku na Gradišče. Branila sem ji sicer, porcčem, in jo opozorila na nevarno pot o polnoči, pa vse zastonj. Zala je šla, bom rekla, in zdrsnila v prepad. Tako bo brez hrupa in šuma izginila moja sovražnica in Mirko bo zopet — moj!«
267.	-t
Medtem je Zalika, sedeč pri vhodu na skali, še vedno molila za Mirka, V strahu božjem se je vedno prekrižala, kadar koli se je zabliskalo. V molitvi je našla tolažbo. Čutila sc je nekaj trenutkov zopet zadovoljno in potolaženo. Saj ji je notranja slutnja pravila, da bo I3og varoval tudi njenega moža.
mmm
Predstave ob delavnikih od 16 m 13.15, ob ne-Jeilati In nratmlUl« na 10.30. 1«.30. 16.30 in 18.30
Avanturistična drama
„VelIlta dirka"
V glavn h vlogah: Adolf Menjou in Doloies Costello. Režija Allred Green kino slooa - tfl. 27-30
Največji argentinski film. Velika drama ljubezni in odpovedi
Madreselva
L1BERTAl) LAMAHQUR- IJGO DELCARRIL
kino matica - tel. 22-41
Nadaljevanje odličnega orientalskega filma CAPITAN TfcMPESTA
Leon Damaščan
(po vseDini Kaniostoien tlim) V irlavnili vlogah <'arln Nlnchl. Porls Dnrantl, Cnria Candlanl In druir* kino union - tel. 22-21
Maiioglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—,
Bri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L0.A0 uvek c« računa posebe|. — Male oglase je treba plačati takoi pii naročilu.
Aeomtlo	Kupuiein
fAESI Ib • MASONlTE*IMSULITE
t> q-inisiad inateriaie Iso-1 in podoben material za lanle "imllare. <ainpinnare: I iznlncljo Posilite vzorec _Mi« ahelli — V.Carnvita 15 — Napoti
1 Slu žbc
Dobe:
Uradnico
tudi začetnico, sprejmem tnkoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Currlcu-lum vltae« št. 4022. b
B uničim K
Vajenca
7.n »llkarsko In plefkar-sko stroko sprejme Stano Vojska, Gradišče 4t. 3. v
Žimo za modroce
vseh kvalitet kupite najugodneje pri »2 I M A« Jager MIlan, prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra C. 17, tel. 20-42 Predilnica Fu Ine, tel. 20-45.
Zahvala
Za vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega nepozabnega očeta in strica, gospoda	*
Ignacija Rusa
srezkega tajnika v pokoju
»
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki ste ga v tako lepem Številu spremili na njegov zadnji dom, in g. dr. Brandstiitterju za vso požrtvovalno skrb v njegovi ležki bolezni. Vsem in vsakemu, ki je kakor koli počastil njegov spomin, naša najiskrenejša zahvala.
Sv. maša zadušnica bo darovana v petek, dne 10. julija ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Ljubljana, dne 8. julija 1942.
Žalujoči ostali.
Naprodaj
gramofon s ploščami 400 lir, staro harmoniko 3.">0 lir. Šivalni stroj pogrez-IJlv; bosansko preprogo 3X2, sobno ln kuhinjsko opravo, špansko steno, mize, štokrle In drugo v trgovini »Ogled«, Mestni tre 3.	1
Razno
Prevode
prošnjo Itd. v Italijanščino ln nemšClno ter obratno, sestavlja strokovnjak. Vprašanja na tel. 23-67.
Za prevode
prošnje, privatno In tr-' govsko korespondenco Italijanščini, se priporoča
I Vidmar, Sv. Fetra nasip št. 37, pritličje. Sprejema dnevno od 8—10.
Jnserati
v-Slovencu*
• imajo največji uspeh:
Mesto mačk
Mesto, kjer uživajo mačke posebno zaščito, jo Kopenhagen, prestolnica Danske. Po zadnjih statističnih podatkih so našteli v tem mestu nič manj kakor 50.00'J mačk, ki so takorekoč »javna lastnina«. Sanitetske oblasti za zatiranje mačk ne izdajajo nobenih predpisov, kei so mačke dokazale, da so tudi koristne živali. V mestu je namreč, odkar so se v njem mačke tako močno raz-plodile, vedno manj mišje in jiodganske zalege.
Mravlje uničile milijonsko bogastvo
V španski Saragosi je pred kratkim umrl človek, ki je bil v življenju na glasu kot velik skopuh. Po njegovi smrti so hišo, v kateri je stanoval, radi slabega stanja podrli, vrt pred njo pa prekopali. Fri prekopavanju vr'a so naleteli v zemlji na šop deloma preperelih, deloma pa J od mravelj uničenih bankovcev, ki jih je umrli I skopuh dobil na loteriji ter iz strahu pred tatovi I zakopal na vrtu.
Danes je odšla k Večnemu po plačilo, po daljši mučni bolezni, moja ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
luanha Bizjan r«,Božnar
Pogreb ljubljene pokojnice bo v četrtek, dne 9. julija ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Polhovem Gradcu. Blagopokojnico priporočamo v pobožno molitev. Polhov Gradec, dne 7. julija 1942.
Žalujoči:
Anton Bizjan, soprog; Lado, Andrej, Marjan, sinovi; Ana Rožnar, mati; Pavel, Alojzij, Frane, Janko, Jernej, Anton, Melhijor, bratje; Marija por. Škof, Frančiška por. Založnik, Katarina č. sestra Rafaela, karmeličanka, Anica por. Rihar, sestre, in ostalo sorodstvo.
Giovannl Vergai
11
Tone Nevolja
Roman.
Mairuzza je tedaj, sedeča ob vznožju postelje, bleda in zgnetena kot krpa v pranju, da se je zdela kot Morija Prcžalostna, glasneje zaplakala, z obrazom v predpasniku in gosjH)-dar '1'onc, v dveh gubah, starejši, kot da bi 11111 bilo sto let, jo je gledal in gledal, zmajujoč z glavo in ni vedel, kaj naj reče o tistem dolgem trnu, ki je h'' Boštjanež in ki ga je bodel v srce, kot da bi ga grizel morski volk.
»Santuzza ima medena usta!« jc pripomnila liotra Gracija Gosja noga.
»Za krčmarico.« je odvrnila Zuppidda. »In treba je biti tak. Kdor ne zna obrti, naj zapre delavnico in kdor ne zn« plavati, naj utone!«
Zuppidda je imela polne žepe Santuzzincga medenega obnašanja, da se je celo gospa okrc-nila, da bi se z njo ra/.govur jala, s stisnjenimi usti, ne da bi se ozirala na druge, s tistimi rokavicami, da se je zdelo, kot da bi se bala, da se umaže in vihala je nos, kakor da bi vse ostale zaudarjale hujše od sardel. Medtem pa je v resnici Santuzza zavdarjala, po vinu in po mnogih drugih svinjarijah, pri vsej tisti tem-norujavi obleki, ki jo je imel« na sebi in sve-tinjici Marijine hčere na prebujnih prsih, tako da na njih ni mogla obstati. Onidve sta sc žc razumeli med seboj, kajti obrt pomeni sorodstvo in služili sta denar na isti način, da sta varali bližnjega in prodajali umazano vodo kar se da drago ter sta se požvižgali na davke, onidve!
»Tudi na sol bodo stavili davek!« je dodal boter Rožič. »Lekarnar je povedal, da to piše
v časopisu. Ne bomo tedaj več pripravljali slanih sardel in barke bonjo lahko sežgali na ognjišču.«
Mojster smolnT Turi je baš hotel dvigniti pest in pričeti: »Sveti Bog!«, toda pogledal je svojo ženo in je umolknil, grizoč med zolnn', kar je nameraval reči.
»S slalio letino, ki se pripravlja,« je dodal gospodar Čebula, »ko ni deževalo od svete Klare in če bi ne bilo zadnjega viharja, v katerem je sicer propadla Previdnost, ki pa je, bil pravi božji blagoslov, bi to zimo lakoto z nožem rezali!«
Vsakdo je pripovedoval svoje nadloge, tudi zato, da bi tolažil Nevolje, ki jih niso pač edini imeli. Svet je prepoln nesreč, nekdo jih ima malo, drugi pa več.« Tisti, ki so bili zunaj na dvorišču, so gledali nebo, kajti še en dežek bi bil potreben kot kruh. Gospodar Čebula, 011 je vedel, zakaj ni deževalo kot prejšnje čase.
»Ne dežuje več, ker so napenjali tisto pro-klcto brzojavno žico. ki pritegne nase ves dež in ga odnese.« Boter Rožič in l ine Gosja noga sta tedaj ostala z odprtimi usti, kajti prav na cesti za Trezzo so bili brzojavni drogovi. Toda ker se je don Silvester pričel smejati in vzklikati ah! ah! ah! kot kura, se jc gospodar Čebula dvignil s kaiinnitc klopce, ves besen, in se je siporokel z nevedneži. ki so imeli ušesa dolga kot osli. Ali niso vedeli, da brzojav nosi vesti iz enega kraja v drugi?
To se je vršilo zato, ker je bil v žici neki sok, kot v trtni mladiki in ki je na isti način pritegoval dež iz oblakov in ga nosil daleč, kjer je bil potrebnejši. I.aliko gredo vprašat lekarnar ja, ki je to povedal, zato so postavili zakon, da Ik> zaprt, kdor bo pretrgal žico. Tedaj pa tudi don Silvester ni vedel, kaj naj bi dejal in stisnil je jezik med zobe.
»Nebeški svetniki! Treba bi bilo porezati
vse tiste brzojavne drogove in jih vreči na ogenj!« je pričel l>otcr Zuppiddo. Toda nihče se ni zmenil zanj in so gledali na vrt, da bi menjali razgovor.
iLep kos zemlje!« je dejal boter Rožič. »Če je dobro obdelan, daje mineštro za vse leto.«
Iliša Nevolj je bila vedno ena izmed prvih v Trezzi. Toda sedaj, z Boštjaneževo smrtjo, s Tonetom pri vOjakiji. z Meno za možitev in z vsemi tistimi postopači, ki so bili napoti, je bila hiša, ki je puščala na vseh straneh.
In končno, koliko jc mogla veljati hiša? Vsakdo je stegoval vrat preko vrtnega zidu in je vrgel nanjo pogled, da bi jo ocenil, tako na videz. Don Silvester je vedel liolje od vseh drugih, kako so stale stvari, kajti listine je imel on v tajništvu v Aci Castellu.
»Ali stavite dvanajst tarijev, da ni vse zlato, kar se sveti!?« je govoril in vsakemu kazal novi petlirski novec.	1
Vedel je. da je bil na hiši davek petih tarijev na leto. Tedaj so pričeli računati na prste, za koliko bi lahko prodali hišo z vrtom in vsem ostalim.
»Niti hiša, niti barka ne moreta biti prodani, kajti na njih je Maruzzina dota,« je dejal nekdo drugi in ljudje so se vnemali tako, da so jih lahko slišali v sobi, kjer so objokovali umrlega. »Gotovo!« je končno izustil don Silvester. kar je učinkovalo kot bomba. »Dolg za doto je na njej!«
Gospodar Čebula, ki je bil že izmenjal z gospodar jem Tonetom kako besedo o tem, da bi omožil Meno s svojim sinom Brasijem, je zmajeval z glavo in ni rekel ničesar drugega.
»Tedaj,« je dodal boter Turi. »je pravi nesrečnež stric Križ, ki izgubi kredit za svoj volčji bob.«
Vsi so se okrenili k Lesenemu zvonu, ki je tudi prišel, zuradi preudarnosti in je molčal v
kotičku, da bi slišal, kaj govorijo, z odprtimi usti in z nosom v zrak, da se je zdelo, kot da bi prešteval, koliko žlebnikov in škarnikov je bilo na strehi in bi hotel oceniti hišo. Radovedneži izmed njih so z vrat stegovali vratove in so si drug drugemu pomežikovali, da bi si ga medsebojno pokazovali. »Videti je kot sluga, ki vrši rubež!« so se grohotali.
Botre, ki so vedele za pomenke med gospodarjem Tonetom in botrom Čebulo, so govorile, da bi sedaj pač bilo treba pregnati bolečine botri Maruzzi in skleniti tisti Menin zakon. Toda Dolginka, ubožica, je v tistem času imela druge misli po gluvi.
Gospodar Čebula je okrenil hrbet zelo hladno in ni dejal ničesar; in potem, ko so vsi bili odšli, so Nevolje sami ostali na dvorišču. »Sedaj,« je dejal gospodar Ione, »smo uničeni in bolje je za Boštjaneža, da ničesar o tem ne vč.«
Na te besede so najprej Martizza in potem vsi ostali znova zaplakali in otroci, ko so videli plakati odrasle, so se tudi 0111 spustili v jok, Četudi je bil oče že tri dni mrtev. Stari je hodil sem in tja, ne da bi vedel, kaj naj stori. Martizza pa se ni ganila od vznožja postelje, kot bi ne imela nobenega opravka več. Ko je izgovorila kako besedo, jo je venomer ponavljala, 7. nepremičnimi očmi in se je zdelo, kot da nima nobene druge misli v glavi. »Sedaj nimam nobenega dela več!«
»Ne!« je odvrnil gospodar Tone. »Ne! Treba je izplačati dolg stricu Križu in ne smejo govoriti o nas da »Ko poštenjak obuboža, postane lopov«.
In misel na volčji bob mu je še globlje za-sajala v srce trn Boštjane/a. NeSpIjevo drevo je spuščalo uvele liste in veter jih je nosil sem in tja po dvorišču.
Za Ljudsko tiskarno V Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: Ini Jože Sodiš
Urednik: Viktor CenEH