St. 32 rmu iMgv1 i*lM (tu oran nm ftt$	v	n srtdo 7. ftbruirll 1923._Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIll
Izhaja, lzvsemii pocdcllek,	V Urcdniltvo: ulica tv. PmW *
▲silkega it 20. L nads^T^j^^^ pošiljajo .^-d-'*-.
pisma te ae sprejemajo, rr --Ap^^^Cajo. Izdaj" -
Anton Oerbec. — Las" T ^^^MooatTlak 1
znala za meae: L 3 mesece	pol leta L »	_
Za laoaemsrvo mcaecfe* Mre ^ylefon uredaiitv.. . .,-mi* it 11-JT
..iJlNOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se ratunajo * Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent. osmrtnica zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica tv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva In uprava 11-57.
Težave Italijanske vnanje politike
Vsled francoske akcije na ruhrskem ozemlju in dogodkov na Jutrovem je postal mednarodni položaj skrajno nejasen. Evropa ima zavest kakor da se nahaja v blizini velike zaloge razstrelivih snovi. Naj se sedaj uradno oporeka, kolikor se hoče, vendar stoji dejstvo, da je hotel sedanji voditelj italijanske vnanje politike izdatno poseči v ta tako usodno zapleteni vozel. Posebno še za. rešitev v tem -h pu najnevarnejšega francosko^nemškega spora radi zasedbe ruhrskega ozemlja. Gospod Mussolini si je hotel ob tem vprašanju priboriti prve lovorike kot voditelj italijanske vnanje poltike. Ravno italijanski listi ne morejo tajiti tega dejstva. Saj so ravno oni na dolgo in široko razpravljali o — kakor so govorili — «ini-ciativnem* przdlc^u g. Mussolinija za novo razvrstitev velesil v Evropi. Ne da bi se !*>teli spuščati v razpravo o vzrok h, tgotovljamo le dejstvo, da je g. Mussolini sam kmalu na to namignil italijanskemu časopisju, naj odneha in se umakne v ozadje. Izjavil je v ministrskem svetu, da Italija za sedaj ne more poseči vmes, da je treba dobrohotno čakati na razvoj dogodkov in ohraniti nevtralnost. Od tedaj se italijansko časopisja — posebno ono, ki služi politiki vlade — omejuje na beleženje dogodkov.
Stvar ulegne biti taka, da vlada noče, da bi časopisje prejudiciralo morebitnim nadaljnjim ukrepom, ali pa hoče s previdnim molkom prkrivati dejstvo, da je kraj vse nevtralnosti le na strani Francije. Ali ta taktika služi koristim Italije — to je dru^o vprašanje, kajti dogodki na ruhrskem ozemlju učinkujejo vendSar-le silno in grozilno na vso Evropo. Vprašanje je, ali ne bi bilo koristnejše za državo, če bi jasno zavzela svoje stališče napram (Sedanjemu nevarnemu položaju v Evropi. Ni je nobene države v Evropi — ne male, ne velike — ki bi mogla imeti zavest, da se je francoska akcija nič rce dotika, in ki bi mogla biti brezbrižna za ta dogodek. Amerika n. pr. se je — kakor se že glasi beseda — umaknila iz Evrope. Vendar pa so tudi nje prisilili tehtni razlogi — med temi misel na vojne odškodnine — da vendar posveča vso pozornost dogodkom ob Renu. Kdo more reči, da se ne oglasi nekega dne tudi Amerika: tudi jaz sem tu^ tudi jaz hočem imeti besedo, ker sem v visoki meri interesirana na uredbi bodečega položaja Evrope, posebno gospodarskega?!
Tako je tudi z Anglijo. Tudi glede te države se je zdelo, da se hoče umekniti v Etran. V resnici pa vsa angleška javnost, posebno pa njeno časopisje, najživahnejše razpravlja o možnostih, ki bi mogle nastopni vsled nemško-franceskega spora. Tako tudi Italija ne bo mogla drugače, ne^o da zavzame jasno stališče, ker so v igri njeni veliki interesi, zlasti radi reparac:jskega vprašanja, ker je pustošila vojna vihra tudi italijanske dežele.
Mnoro se danes naglasa, da je ruhrsko
vprašanje zgolj gospodarsko, da se je z zasedbo tega ozemlja začel gospodarski boj med Nemčr jo in Francijo. Je že res, da ie ta boj izvrstno gospodarskega značaja. Ne pa v tem smislu kakor da bi bil ta spor izključno le stvar Francije in Nemčije. Če bi tisti neizmerni zemeljski zakladi, ki jih krije ruhrsko ozemlje, prešli iz rok Nem. čije v francoske roke, bi bil to dogodek, ki bi zadeval kor sti vseh držav <na kontinentu. To so začeli naglašati tudi ugledni italijanski listi, kakor sto fašistovski «Po-polo d'Ital'a»( «Corriere della Sera*, «Stampa». Samo da nočejo zavzeti jasnega stališča, da se nočejo odkrito odmakniti od Francije, ne nastopiti .odkrito proti Nemčiji, temveč svetujejo Ital ji, naj se ravna po geslu «sacro egorsmo*, to je naj varuje svoje interese v tej ali oni kombinaciji. Priznati je treba, da je tako stališče teoretično pravilno. Da-li ga bo Italija mogla vzdržati tudi v praktičnem razvoju dogodkov, v verjetnih zapletljajih mednarodnega značaja, to je vprašanje, ki mu ni lahko videli na ino.
«Stampa» se je celo toliko osekol la, da govori Francozom, naj si ne domišljajo, da bi evropske države mogfc ostati brezbrižne, če bi hotelo 40 miljonov Francozov popolnoma podjarmiti 70-miljondk> nemški narod! Ali z drugo besedo: če bi hotela Francija priti do številnega ravnovesja s tem, da odtrže 20 miljonov Nemcev od nemške skupnosti! Taki načrti da se mora io izjaloviti!
Kakor vidimo, naleta sedanja vnanja polnilca Italije <na velike težave, ker njena pot ni dovolj ravna, marveč preveč vijugasta. Od predloga- za ustanovitev kontinentalnega bloka je prešla — ker se je ta predlog odklanjal od vseh etrani — k taktiki nevtralnosti in ^dobrohotnega čakanja«. S tem pa si ne utrjuje zaupanja cef sirani Francije, na drugi strani pa o zlovolja Nemčijo.
Značilna za težave italijanske vnanje politike so izvajanja v < Idea Nazionale». Poincare je postavi dve načeli. Odklanja vsako «tuje vmešavanje* in Francija ostane na ruhrskem ozemlju, dokler Nemčija ne poplača svojega dolga. «Idea» odgovarja, da ne more biti govora o kakih »tujih interesih*, ko je v igri evropsko ravnovesje. Če ujvažujemo — pravi- «Id'ea» — da je Nemčija neodjenljiva, potem je razumljivo, da izjave g. Poincareja ne pomenijo nič drugega, nego enostavno in dejansko zasedbo ruhrskega ozemlja, even-tuelno tudi proti volji prijateljski in nasprotnih vlasti! Stojimo tcire<j — zaključuje oJdea Nazionale* — pred dovršenim dejstvom!
Še bolj značilen je komentar v socialist 'čnem «Avantiju» o teh izjavali nacionalističnega lista. Pravi, da se te izjave ne morejo tolmačiti v Franciji sovražnem zmislu, marveč kot izraz kesa, da se Italija ni odločno postavila na stran svoje latinske sestre! '
Italija
Otvoritev zbornice
RIM, 6. Danes ob 15 je predsednik De Nicola otvoril sejo poslanske zbornice. Prečtana so bila imena poslancev, ki so prosili za dopust, nakar je ministrski predsednik Mussolini javil zbornici, da se je sinoči zaročila princezinja Jolanda z grofom Calvijem di Bergolo.
Mussolini je poročal o nekaterih spremembah v upravi, med drugim o združitvi zakladne ga ministrstva s f nančnim, o razpustitvi upravnega sveta za železnice in ustanovitvi komisariata za aeronautiko. Proslavil je spom n pok. ministra Tangor-re, čemur se je pridružila vsa zbornica. Ravno tako se je zbornica oddolžila spominu poslancev Borellija, Amata, De Donna, Filipa Mascija in Innammoratija.
Senator Rikard Luzzrtto umrl
MILAN, 6. Snoči je tukaj umrl senator Rikard Luzzatto. Pokojnik je bil znana oseba v krogih italijanskih demokratov. Bil je tud eden najbolj gorečnih zagovornikov vstopa Italije v vojno proti Avstriji, kateri je ostal smrtni sovražnik že izza mladih let, ko je zbežal iz Padove, da ne moia služiti v avstrijski vojski. Rojen je bil l. 1892. v Vidmu, udeležil se je z Gari-baldijem bojev za ujedinjenje- Italije in je bil tud: v zadnji vojni kot 73-letni poročnik ranjen v bojsh pri Gorici. De zadnjega se je irdejstvoval kot pravnik in politik.
Vojaki niso prisiljeni pozdravljati častnike fašistovske milice
RIM, 6. Tiskovni urad vrhovnega povelj-ništva fašisiovske milice je fzdal poročilo, s katerim opozarja člane fašistovske milice, da so primorani pozdravljati višje črne v red"ni vojski in da ne smejo klicati na odgovornost vojakov, ki bi ne pozdravljali častnikov fašistovske milice, že zaradi tega, ker vojaki večinoma še ne poznajo činov fašistovske milice.
Fašistovske zmage pri volitvah
JAKIN, 6. V okrajih Jesi in Sinigaglia pri volitvah občinskih in pokrajinskh svetovalcev je zmagala fašistovska lista, h kateri so pristopile ostale nacionalne stranke. Manjšina je bita dogovorno prepuščena popolarom.
Komunistična Intercadonala poziva delavstvo vsega sveta u neizprosen boj proti fašistovski Italiji. - Fašistovska vlada odgovarja z aretacijami komunističnih voditeljev. Uveijavljenje zakona za zaščito države.
RIM, 6. Kakor že javljeno, je vlada prišla na sled proglasu komunistične Internacionale, s katerim se delavstvo poziva na boj proti fašizmu in je vsled tega ukrenila najstrožje mere proti komunistom in F-ocialistom Po vseh mestih so bili bolj znani komunisti aretirani in sedeži komunističnih organizacj zasedeni po policiji. Poročilo agencije «Stefani», ki poroča o posameznih aretacijah in objavlja tozadevni manifest komunistične Internacionale, pravi, da bodo areiiranci izročeni sod-nijam pod obtožbo ogrožanja državne varnosti. Fašistovska vlada — pravi poročilo — .je odločena zlomiti hrbtenico tem zadnjim zape-ljivcem mednarodnega javnega mnenja. V dokaz potrebe teh ukrepov bodi dejstvo, da se ;e pri g Amedeu Bordigi, ki je bil aretiran v Rimu, našlo za 240.000 it lir angleških šter-lingov. Poročilo poudarja tudi, da je gotovo, da bo ta pratifaŠistovska gonja s strani .komunističnih voditeljev Tretje internacionale imela vpliv na odnošaje med Italijo in Rusijo.
Poročilo komunistične Internacionale, naslovljeno na delavce in kmete vseh držav, nosi naslov «Boj proti italijanskemu fašizmu» in se glasi: Po dveh letih pustošenja, zažiga-n:a in morj-enja, vprizorjenega proti delavskim slojem, so se fašisti polastili državne oblasti v Italiji. Parlamentarni režim je odpravljen, svoboda tiska, celo glede meščanskega, napol liberalnega časopisja, je odpravljena, vsa zakonodajna, izvrišlna in sodna oblast je v rokah majhne klike z Mussolinijem na čelu, ki se imenuje Veliki svet in katero podpira pre-tori:anska straža 100.000 mož. Za delavce in kmete so odpravl'iene vse državljanske pravice, za fašiste vsi kazenski zakoni. Za delavski sloj so popolnoma odpravljene vse civilne in državljanske pravice, kakor tudi pravica sestajanja in organiziranja. Imetje in premoženje delavcev se uničuje in pustoši. Pustošijo se stanovanja proletarcev, zažigajo in zasedajo se s silo n:ihove zadruge njihovi sindikati in njihove politične organizacije. Najboljši med delavci se nekaznovano pretepajo, njihove žene skrunijo, starci in otroci ubijajo. K temu prihajajo še, da bo slika popolna, s strani sodni| akutne obsodbe delavcev, ko se ti branijo.
Fašistom pa so dovoljeni najbolj sramotni zločini, najbolj okrutna nasilstva. Za nje ni drugega zakona nego samovolja. Teror presega že vse meje. Taka vlada samovoljnosti in uo-rilstva vlada v Italiji.
Sodrugi, delavci! Sedanje razmere v Italiji vam kažejo sliko tega, kar bi se moglo goditi jutri v vaši zemlji, če ne posla vi le joza poplavi fašizma in ga ne uničile, kjer je nastal.;
Posebni položaj Italije ne nudi tam fašizmu posebne mo£L Vzroki postanka fašizma m njegovega razvoja niso kaka posebnost Ita-. lije, temveč so skupni vsem državam. Svetovna j kriza kapitalizma nosi v sebi kal širokopo-, teznega razvoja fašizma po vsem svetu. V vseh državah obstoja malomeščanski sloj, za-; det po vojni in razočaran. Ta slej pričakuje, seveda zastonj, od fašizma izboljšanja svojega : bornega in nestalnega položaja. Obstoja razen i tega velika agrarska in industrialska buržoa-. zija, ki podpira fašizem izravno in mu po-i maga s svojim državnim aparaiom. Na tej podlagi ravno se je fašizem razvil in zmagal tudi : v Italiji.
Da bi vzpostavila kapitalistično gospodar-' stvo, razrušeno po imperialistični vojni, skuša mednarodna buržoazija, ne samo skrčiti živ-■ lren&ka sredstva delavstva na meje bede in i lakote, temveč tudi strti v delavcih vsako [ možnost upora in želje po njem. Ta cilj skuša , doseči potom faišzma, ki se razvija vzporedno I s protiproletarsko ofenz*co kapitala in v tesnem stiku ž njo ter predstavlja rje no zadnje razdobje. Nasilstvo in klanje, lakota m beda, to so sredstva, katerih se poslužuje fašizem, 1 da bt strahova) delavske množice, da bi uničil i njihove razredne organizacije, da bi jih vpre-gel v nezaslišano suženjstvo. Fašizem se ne bori proti tej ali oni politični struji delav-Jsikega razreda, temveč proti vsemu razredu, Iker buržoazija vkH možnost obnove kapitalizma samo v intenzivnem izkoriščanju in po-. polnem političnem usužnenju vsega delavstva.
Fašizem predstavlja tudi pretirani nacionalizem. Fašizem dviga število vojske, pomnožile imperialistične težnje in povzroča povsod politične konflikte. Imperialistična vojna je ena glavnih toček fašistovskega programa in njegova vlada mora na vsak način dovesti do novega imperialističnega klanja, v katerem bo pokazal isto okrutnost, ki jo kaže v družabnem boju
Fašizem se skuša razširiti v več držav, da bi rešil krizo kapitalizma na troške delavskih slojev. Že se za pa ža jo poiavi fašizma na Madžarskem, v Nemčiji, na Poljskem itd. Evropske vlade se bratimijo s fašizmom. To dokazuje, da je nevarnost resna in blizu in da je nujno potreben nastop mednarodnega prole-tariata.
Sodrugi, delavci in kmetje I ■ Da se stre ta kuga in da osvobodi italijanski proletariat krvavega fašistovskega jarma je potreben z vaše strani nujen in složen nastop v obrambo. Vaši lastni vladajoči sloji in vaše vlade so sokrivi zločinov fašizma. Brez njihovega odobravana bi se diktatura fašistovske tolpe ne bila mogla razpasiti ne zmagati. Zbrati morate vse zdrave elemente ter udejstviti popolno moralno blokado fašistovske Italije. Svoji buržoaziji in svojim vladam morate pokazati nezlomljivo voljo. Skušati morate z vsemi sredstvi izolirati fašistovsko državo in ?vlado. Dokler italijanski delavski sloj ne bo osvobojen od samovoljnosti, od vandalske raz-besnelosti, od zločinskega nasilstva buržoa-ziiskih morilcev, se bodo morali delavci vseh držav smatrati za mobilizirane in bodo morali začeti neizprosen boj proti onim, ki so direktno alt indirektno odgovorni za fašistovsko banditstvo. Po vseh državah po vseh mestih in vaseh naj se organizirajo velike manifestacije, katerih naj se udeležijo vsi delavci in vsi kmetje brez razlike. Zastopniki italijanske fašistovske države v inozemstvu naj vidijo prezir in mržnjo delavskih slojev proti krvnikom njihovih bratov. Vsak čin, vsak uradni korak fašistovske države morajo množice sprejeti z izrazom studa. Italijanski izseljenci in begunci v inozemstvu bodo gotovo predstraža v bofu proti okrutnemu tiranstvu, katero vlada v deželi, katero so morali zapustiti, da se izognejo lakoti in bodalu črnih srajc.
Komunistična Internacionala in Internacio-nala rdečih sindikatov sta sklenili dati vso svojo politično, moralno in materialno podporo nastopu svetovnega proletariata proti fašizmu. V ta namen je bil že sestavljen mednarodni fond za boj proti fašizmu. Ustanovljeni so bili tudi organizmi, potrebni za vodstvo tega boja. Toda potrebno je, da vse politične, sindikatne in zadružne organizacije, z eno besedo da proletariat vsega sveta zastavi svoje moči v ta boj in da pripravi sredstva potrebna za zmago. Treba je pripraviti primerne oblike za organizacijo in boj proti katerikoli obliki fašistovske organizacije v katerikoli državi.
Delavci Francije, Nemčije, Anglije, Amerike in vseh drugih držav! Boreč se proti ita-Hjanskenv.i fašizmu, se" borite za svojo svobodo in dokazujete vladajočim slojem, da ne bcslr; dovolili nikoli, da bi se gospodstvo nasilstva in zločinov, kakor ga mora prenašati Italija, razširilo v druge države. Napnite vse svoje sile, da streSte predstražo mednarodnega fašizma italijanski fašizem! 2ivel junaški italijanski delavski sloj! Živela sloga med delavstvom vseh držav! Deli s fašistovakimi krvniki! — Izvršilni odbor komunistične Internacionale.*
Vsled tega proglasa je vlada, kakor znano, zaukazala aretacijo velikega števila komtmi-sitčnih voditelja Po vseh mestih se vrše policijske preiskave po stanovanjih komunistov in po sede/ih komunističnih organizacij. Ponekod je prišlo tudi do manjših spopadov.
Jugoslaviia
Novi čehoslovaiki poslanik ▼ Beigradu BELGRAD, 6. Čehoslovaška vlada je zaprosila jugoslovensko vtadb za agrement za novega poslanika v Beigradu* Jana Šeba, dosedanjega konzula v Hamburgu. Pri i tanek, jugostovenske vlade je siguren in gosp. Šeba bo v najkrajšem času imenovan.
Jan Šeba je eden najsposobnejših čeških diplomatov. Star je šele 37 let, po poklicu novinar ter odličen gospodianski strokovnjak. Predsednik Masaryk ga posebno visoko ceni. Po prevratu je bil gesp. Šeba češki konzul v Trstu, lani je bil imenovan za generalnega konzula v Hamburgu.
Krvav tfacfičevaki shod
CIRKVENICA, 6. V nedeljo jc b la ht skupščina radičevcev. Na sho41 ie pri le! tudi po^-T-edsedttttk HRSS dr. Maček. Shj_j da ie udeležilo veliko število nacicnn-1
i listov, ki so govornike mot:li z vzkliki: i «Živio kralj*. Ker so radičevci kričali «Do-'	jc nastal pretep. Nastala je panika.
12 oseb je ranjenih in s^cer 6 težka Dva ' ranjenca so morali oddati v bolnico.
Protinemske demonstracije v Celju — Odločen nastop vlade
LJUBLJANA. 6. )ne 1. februarja se je . vršila v Celju nemška plesna prireditev, . ki je znana iz predvojnega časa pod ime-; nom «JagabalU. Kljub temu da je jugoslo-' venska vladša prireditev odobrila, so jo smatrali nacionalisti za izzivanje ter so zahte-t vali, da se ples ne sme vršiti. Jugcsloven-ska oblastva so podvzela stroge varnostne i mere, tako da se je mogla nemška prire-
>	ditev m'irno vršiti. Nacionalisti so prire-i dili protinemško demonstracijo, ki pa je
>	imela vsled odločnega^ nastopa oblastva le ; neznaten obseg.
' Pokrajinski namestnik Hribar je izdlal | po teh dogodk h sledeči proglas na prebi-l valstvo:
Rojaki! Slovenci! Sinoči je bilo Celje ! prizorišče obžalovanja vrednih dogodkov. ' Nekaj domačih, nekaj od/ drugih krajev ; prispelih mlad'h l/uđi, katerih idealizem izrabljajo gotovi brezvestneži v samopašne , svoje namene, vzelo je brezpomembno . nemško veselico, ki se je prav pod istim
■	imenom in v istem obsegu vrš la že lani I in predlanskim, ne da se je na tem kdo ! izpodtfikal, za povod nasilnega tnastopa | proti sodržavljanom nemške narodnosti v
>	Celju. Peščici teh mladeniče v je uspelo . kljub obsežnim varnostnim ukrepom razbiti v neki kavami šipe in povzročiti pHL
i bližno 100.000 K škode. 1 Po ustavi je zajamčena vsakemu na-' šemu državljanu, ne glede na narodnost in . vero, varnost življenja m imetka. Vče-. rajšnje početje v Celju je naperjeno proti • temeljni določbi ustave in je zločin nad državo. Zločin pa tudi zato, ker morejo 1 taki dbgodki roditi našim srcem neizmer-; nega gorja in izpodkopavati jako občutno ' naš ugled in kot pcsledica tega tudi kredit | naše države.
Rojaki! Deloval sem za ujedinjenje kra-
■	1 je vine Srbov, Hrvatov in Slovencev in za sedanjo državo tega imena že takrat, ko je to pomenilo nositi svojo glav.o? na trg. Ničesar si torej iskreneje ne želim, ko da gre ta naša država s sodelovanjem vseh svojh državljanov, ugledna in spoštovana po vsem svetu, mirnemu razvoju in lepi bodočnosti nasproti.
Kar najresneje svarim pred ponavljanjem podobnih dogedkov. Če bi te moje besede ne zalegle, pa izjavljam, da mi je ostalo dovolj trdne volje in energije, nastopati z vso brezobzirnostjo in strogostjo proti rušilcem javnega miru in reda, ki morata biti in ostati temelj naše države.
Včeraj so šli zastopniki Orjune, Udiru-ženja jugoslcvenskih četnikov in Narodne obrane k namestniku Iv. Hribarju in so mu izročili sledečo izjavo: Gospod namestnik!
Prihajamo kot zastopniki Orjune, Udruženja jugcslovenskih četn.kov in Narodne obrane. Ker je glavni in edini cilj teh organizacij dobrobit in sreča nacije in države, prehajamo, <£a Vas poslednjikrat najbolj resno svarimo in povabimo, da prenehate z Vašim političnim početjem, ki ga opazujemo že nad eno leto. To početje kulminira v najbolj izrazitem izrabljanju Vaše službene pcizicije. Ono Vas je do-vedlo v zaslepljeni politični strasti tako daleč, da z negami teptate ugled države 'n nacije, da pozabljate na svoje dostojanstvo in na svojo preteklost, da sklepate zve-ze z dednimi sovražniki našega naroda in da njih prepotenco podpirate ter jih pri tem ščitite z bajoneti naše nacionalne armade proti onim osebam, ki so z istimi bajoneti uničili tega sovražn ka in katerim se Vi morate zahvaliti, da ste na tem visokem položaju. Vaše početje je preseglo že skrajno mejo naše* potrpežljivosti. Kličemo Vam poslednjikrat, da prenehate!
VedTte, da se Vaših groženj ne bojimo in da se bemo proti Vam borili z vsemi sredstvi, ki nam stojijo po zakonu na razpolago. Vedite, da imate proti sebi strnjene vrste vseh nacionalistov, državnu in pošteno mislečih ljudi, ki so pripravljeni z najskrajnejšimi zakonitimi sredstvi db-seč* svoj cilj.
Svarimo Vas poslednjikrat in odklanjamo vsako odgovornost pred javnostjo za posledice, če bi tudi to svarilo ostalo brezuspešno.
V Ljnbljani, 5. februarja 1923. UdiriLŽenje j ugaslo v. četnikov: Anatazije Ristić.
Orjuna:	Narodna obrana:
Inž. Kranjec.	Stanko Žn'deršić.
Vsi listi razen «Jutra* odobravajo odločni nastop namestnika Hribarja.
Bolgarska
Zopetni atentat na Stambolijskega
SOFIJA, 5. Pri včerajšnji slavnostni predstavi v tukajšnjem gledališču, ki se je vršila v proslavo 65-obletnice prve predstave v bolgarskem jeziku, je bila v ložo, kjer so se nahajali ministrski predsednik Stambolijski in drugi ministri, vržena bomba, ki je eksplodirala. Vendar človeški žrlev ni bilo. Tudi materialna škeda je neznatna.
FELGRAD, 5. Presbiro poroča oficialno:'
PoIgrrsVo pedzmištvo v BcI^radu je po cci;a:skcm minislru za zunanje stvari pooblaščeno, da sporeći sledeče: Včeraj, 4.
februarja ob 10. zvečer je bil izvršen atentat na ministrskega predsednika Stambou li>skega( ki je prisostvoval slavnostni pred. stavi v narodnem gledališču. Žrtev ni bilo, atentator je aretiran, v mestu vlada mir.
Častitke jugoslovenske vlade Stambo-lijskemu
BELGRAD, 6. Povodom atentata na ministrskega predsednika Stambolijskega je ministrski predsednik Paš!č brzojavil predsedniku StamboHjskcmu in izrazil svojo radost, da atentat ni uspel. Ravno tako je minister za zunanje stvari dir. Ninčič brzojavno izrazil svoje veselje, da se ate-itat ni posrečil. Naročil je tudi jugoslovenskemu poslaniku v Sofiji, da poseli Stambo-1'jskega in mu ustno izrazi svojo radost radi neuspelega atentata.
Atentat izvršili komunisti
SOFIJA, 6. Kakor se naknadno doznava, atentat ni dšelo makedonstvujoČih, temveč delo komunisitov. Vlada je odredila, da se aretira več komunistov.
Avstrija
Nemili med znanstvenim predavanjem na Dunaju
DUNAJ, 6. V dvorani Konzerthausa je imel prof. Hirschfeld predavanje o seksualnem vprašanju. Dijaki katoliške omladine so smatrali precJmet predavanja za nemoralnega in so priredili hrupno demon-strac:jo. V dvorani je prišlo do pretepa, padale so smrdljive bombe in petarde. Med ranjenci se nahaja tudi urednik «Neue Freie Presse». Preitepenih je bilo tudi več gospa, med katerimi so nekatere pad&e v , omedlevico. Policija je aretirala kakih . dvajset dijakov. Javnost se zgraža nad ta-, kim početjem.
Ruhrska kotlina
Belgijski zunanji minister o korakih Belgije
BRUXELLES, 6. V nekem pogovoru z diplomatskim urednikom' belg jske brzojavne agencije je belgijski zunamji minister Jaspar podal razloge, ki so privedli Belgijo do tega, da je izjavila, da se od 1. februarja naprej ne bo več pošMjal nikak premog na Nemško. Belgija je stopila na ruhrsko oizemlje z namenom, da v sporazumu s Francozi in Italijani organizira gospodarsko misijo, katera bi imela nadzorovati, razdeliti in razpošiljati premog tako, da bi se izvršile dajatve predvidene od reparacijske komisije- Vsled zadržanja, ki so ga zavzeli nemški indiistrialci po nalogu nemške vlade, je bilo to onemogočeno. Spričo nojvega položaja, ki ga je ustvarilo zadržanje nemške vlade, sta brli Francija :n Belgija mnenja, da morata U-kreniti nove mere. Sklenjeno je bilo vsled tega, da se Nemčija odreže od r u lirskih rudnikov. Minister je ponovno poudarjal nemilitaristični značaj, zasedbe. Vojaštvo poalano v ruhrsko kotlino ni imelo druge naloge, nego' da ščiti inženirje, poslane tja. Nadaljni ukrepi, ki: bi jih zavezniki utegnili storiti, je nadaljeval minister, so odvisni od zadržanja nemške vlade. Gotovo je, da si Francija in Belgija pridržujeta pravico storiti te ukrepe, če bodo potrebni. Štiri leta že čaka Belgija na popravo škode, povzročene od Nemčije v naši lastni, hiši, popravo, h kateri se je Nemčija formalno obvezala. Zgodbvina številnih konferenc, pri katerih smo isodelo«vali, kaže, da je Belgija storila vse, da se vprašanje reparacij resi pametne in pravično. Nemčija pa ni ! dovoljevala, da bi prišli do tega cilja, si tem, da je predolgo časa kazala svojo slabo voljo. Znano je n. pr., da se je Nemčija obvezala k dajatvam lesa. Kljub temu, aa so nemški gozdovi, ki so še zraven po večini državni, vrgli enajstkrat toliko, kolikor se je bila Nemčija zavezala dati, nam ni bilo skgraj nič :izročenot Mi pa srno med tem najeli notraaja in zunanja posojila, da omogočimo obnovitev, in obresti naših dolgov tišč jo na naše rame. Ljudstvo ob Renu, je končal minister, ni nikoli kazalo prenapetosti, ves odpor je pripisovati podpihavanju nemške vlade. V mnogih kraj h se jc ljudstvo že povrnilo k delu. Prehrana pokrajine je zasigurana za dolgo dobo. Le če bi se Nemčija branila pošiljati živila, bi prehrana trpela; v tem primeru pa bi seveda padla vsa odgovornost za posledice na Nemčijo.
Državni kancclar Kuno na zasedenem ozemlju.
PARIZ, 6. Iz Dusseldcrfa poročajo, da jc odpor nemških delavcev pričel popuščati. Na splošno se opaža med prebivalstvom nekako trudno razpoloženje. Nemški kancelar Kuno je prišel v Essen, da se prepriča na licu mesta o položaju v zasedenem ozemlju ter prepriča prebivalstvo, da bo ves nemški narod napel svoje moči za obrambo interesov tako težko preiskušane dežele. Pri tej priliki je kancelar konferiral tudi z nemškimi uradniki ter zastopniki industrialcev in delavcev. Posebno važnost se pa pripisuje pogovoru s funkcionarji Stinnesovih rudnikov.
Med tem so danes izbruhnile nove manjše stavke. Zasedbeno oblastvo je s svojim osob-jem zagotovilo redne železniške zveze med zasedenim ozemljem ter Belgijo in Francijo. Med Mainzem in Du&seldorfom vozi dnevnof pet vlakov. Ravno tako vozijo redno tudi delavski vlaki.
Amerika ne bo odgovorila na apel nemških" delavsldh sindikatom
PARIZ, 6. Časopisi poročajo iz Washing-tona, da je predsednik parlamentarne komisije za zunanje stvari Porter izjavil, d« nL treba odgovoriti na poslanico nemških? delavskh sindikatov ameriškemu kongresu. Na splošno menijo člani kongresa, da*
te Francija z zasedbo ruhrske kotline izvršila le svopo pravico,
Eelezničarsk« stavka pojema ▼ nekaterih krajih
DOSSELDORF, 6. Splošna železničar-ska stavka se nadaljuje v Mainzu in Koblenzu, medtem ko je bil promet v
Ludwigshaf«nu in Palatinatu že popolnoma vzpostavljen. Policijski prefekt v Essenu je b?l aretiran ter bc- najbrže izgnan v nezasedeno Nemčijo, Zasedbeno oblastvo je prepovedalo izvoz bencolnega katrama.
Konferenca v Lausannl
Po neuspehu laosssTinske konfeifence — Odhod zavezniških delegacij — Izmet paša fte vedno v Lausaam — Pred novo vojno med Turčijo, Grčijo in Anglijo?
PARIZ, 6. Nepričakovani odgovor turške delegacije je zelo vznemiril zavezniške kroge, ker bi mogel imeti neuspeh lansannske konference za posledico novo vojno, v kateri bi bilo zelo težko vzpostaviti enoino zavezniško fronto. Dočim se tu prip suje glavna krivda nad neuspehom laufannskc konference Turčiji, se po ve-sLeh iz Londcria smatra, da je zakrivila neuspeh konference — Francija. Kljub uradnim zanikanjem s francoske strani prevladuje v Angliji prepričanje, da je Francija res obljubila Turkom še nadaljnje koncesije, ki niso bile predvidene v zavezniškem načrtu, in s tem dala Turčiji nov pogum. V dokaz se navaja dejstvo, da je turška delegacija dala največ važnosti vprašanju kapitulacij, kljub temu, da je kazala do zadnjega na-jvečji odpor glede povsem drugih teritorialnih vprašanj. V Ajigl ji se smatra, cfa se hoče Francija iz-lebiti angleške kontrole v ruhrski kotlini in da je zato naredila vse mogoče, da se spor med Anglijo in Turčijo ne reši.
Agencija *Havas» javlja medtem iz Lau-sanne. da se cdhod! zavezniških delegacij ne sme smatrati za definitivno prekinjenje podajanj. Konferenca bi se smatrala za ponesrečen o, če bi bila o tem turška de-fegac'ja uradno obveščena. Ministrski predsednik Poincare je izjavil diplomatskemu urec.iiku agencije «Havas , da se raci a pogovoriti s francoskim delegatom v Lau-sanni Bompardcm, preden se odloči za nadaljnje ukrepe. Treba je predvsem po-jasn ti vzrok tamestnega zadržanja Turkov, ki so odklonili pc fipis pegodbe zaradi kapitulacij, kr so pravzaprav manjše važnosti in ki se ne tičejo posebej Franc "je temveč vseh zaveznikov. Poincare je tudi ponovno pzvdarjal, da je naredil vse mogoče, da bi pregovoril Mustafo Kemala na podpis pogodbe. Francoska delegacija v Lausannii je ostala v stalnem stiku z italijansko in angleške! delegacijo in je podpirala angleške zaL te ve glede Dodekaneza in Galipclja. Poincare je končno poudarjal, da je absolutno petrebno, da zavezniki ostanejo skžni in da se pogajanja nadaljujejo z angorsko vlado, ker nova vojna se mora na vsak nacn preprečiti.
Kljub težavnemu položaju* se vendar ni izgubilo upanje, da bo imelo potovanje Izmet paše v Angoro za posledico, da bo Turčija vendar podpisala pogodbo, čeravno se je Izmet paša v Lausanni pokazal skrajne nepopustljiv. Vsa prizadevanja zavezniških delegatov, da bi ga pregovorili na podpis pogodbe so bila zastonj. Lord Curzon je zastonj odlagal svoj odhod m čakal na postaji, dekler mu niso javili, da je vsako upanje zastonj.
Če pa. se ne posreči doseči sporazum, je nova vojna na vzhodu neizogbna. Doslej vež? Turčijo Še premirje, sklenjeno v Mut-darr.ji, ko pa bi bila trrad-no obveščena o prekinjenju pogajanj, ni izključeno, da bi zopet ne začela vejno kljub rožljanju z mečem v Lcndonu. Spričo takega položaja je razumij'.va nerveznost, ki je zavladala v vseh prestolnicah, kajti ne da se utajiti, da bi se vojna na vzhodu mogla kar črez noč izpremeniti v novo svetovno vojno.
IlsTljanski delegati gredo poročat ▼ Rim.
LAUSANME, 6. Marchcsc Garroni in comm. Montažna sta danes zjutraj odpotovala v Rim z edinim namenom, da poročata min. predsedniku o pretrgar.fu del na konferenci. Vsi drugi člani delegacije so ostali v Lausanni, ker obstoja mnenje, da se bo megla konferenca lakoj zepet pričeti. Izmet paša je šel na kolodvor pozdravit marchese ćarronija, s katerim je imel prisrčen razgovor.
Odmevi poloma lausannske konference v Grčiji
ATENE, 6. Pretrga nje pogajanj v Lausanni je napravilo tu globok vt's-. Ministrski preesednik Gionatas je izjavil časnikarjem, da ne verjame, da b-o prišlo do novih sovražnosti Vladi blizu stoječi listi
menijo, da bi v slučaju nove vojne Grčija ne bila osamljena. Popoldne je imel ministrski svet dolgo sejo, kjer je razprav. Hal o novem položaju.
Presenečenje v Carigradu radi zadnpk dogodkov v 1 mimmmi — Turški odpor le
LONDON, 6. Agencija Reuter poroča iz Carigrada, da je tamošnje uradne kroge pretrganje pogajanj v Lausanni zelo presenetil o. Vendar prevladuje mnenje, da se Turč ja ne bo spuščala v nove sovražnosti. Sodi se, da ni hotel Izmet paša podpisati mirovne pogodbe, ker je tipal, da bodo zavezniki popustili v spornih vprašanjih Turčiji v prilog.
Dnevne vesti
Materinski jezik r sodni dvorani. Prejeli smo: Z velikim zanimanjem in še z večjo grenkobo v duii smo čitali članek v nedeljski številki «Edinosti«, ki govori o neizmerni važnosti materinskega jezika na sodniji. Naravnost neverjetno je, da so ravno sodniki: — uver-jeni pa smo, da ne vsi — najglasnejši pri izganjanju našega jezika iz sodnih, dvoran. Saj se s tem iz-neverjajo svojemu vzvišenemu poklicu, čigar važnost za človeško družbo ste tako plastično označili v svojem članku. In ti sodniki, ki bi morali, kot poklicani in zapriseženi služab_.7ci v hramu pravice in tudi____ _ _ ___ ________
kot izebraženi^ ij^dje, najbolje vedeti, kako pravico in nam jih vlada mora dati! Rešimo
mladino!
Dokler pa nas boj za manjšinske šole ne bo dobojevan in sedanji manjšinski sistem ovržen, je nujno portrebno, da organiziramo svojo samopomoč. Ta naj obstaja v tem, da prevzamejo naloge, ki bi jih drugače morala vršiti šola, slovenski domovi in slovenska izobraževalna društva. Stariši in vzgojitelji, ki vam
Borim amUk bratov na Koroškem. Glasilo koroških Slovencev «Korotiti Slovenec* je objavilo v svoji številki od 31. januara uvodni Članek pod naslovom «Rešimo mladino* I, v katerem se v pretresljivih besedah opisuje šokka mizerija med našim tamošnjim ljudstvom. Kljub temu. da bi morala avstrijska vlada v smislu določb o manjšinah, ki jih je podpisala in obljubila spoštovati v senžermen-ski mirovni pogodbi, dovoljevati koroškim Slovencem čisto slovenske manjšinske šole, vidimo, da vztraja trdovratno na stališču mešanih nemško-slovenski h Šol, ki so pravo zasmehovanje temeljnih pedagoških načel m tudi določb mirovnih pogodb. Nemci hočejo imeti za vsako ceno slovensko mladino in jo raznaroditi. Kaj torej storiti. Poslušajm o kaj pravi to pogumno glasilo naših bratov na Koroškem in vzemimo si za zgled njihovo vztrajnost in odločnost:
«Kaj sedaj? Ali naj držimo roke križem in gledamo, kako hira in gineva naš rod? Ne, nikakor ne. Šolski zakoni, st-germainski mir in slovesne obljube koroškega deželnega zbora z dne 28. septembra 1920. nam daje>o dovoli zakonite podlage, da zahtevamo mesto sedanjih zastarelih, protipostavnih in nemoralnih u trak vis ličnih šol narodnostne, oziroma manjšinske šole, kakoršne imajo že zdavnaj vse druge manjšine, tako n. pr. tudi Nemci v Jugoslaviji. Sloveaski stariši in vzgojitelji mladine! Nastopite z največjo odločnostjo za vaše pravice! Proč s nepostavmim in nemoralnim utrakvizmomf Boj reakciji in staraavstrijskemu vladnemu režimu! Zahtevajte brez 6trahu vsepovsod manjšinske šole, do katerih
važna je beseda ljudstva za izsledovanje resnice, torej za vestno izvajanje njih poklica: da ti sodniki sami mečejo iz rok eno najod-ličnejših sredstev pri eni najvažnejših panog javne uprave. Mesto da br — če drugi nameravajo tak atentat na najvišje interese ljudstva — svarili in opozarjali na nevarnosti takega namena, pa še vzpodbujajo, da, naravnost silijo druge k temu! Pa da ne bi taki ^ »7Cu dobrobit vaše mladine!' Skrbite pojavi grenili duše do nje najglobljih globin?!, ja p^de U mladina, ko doseže potrebno sta-Posebno še, ko se nam vsiljuje prepričanje, I rostf v izobraževalna društva, kjer bo našla ' mnogckatcrega teh gospodov vodijo^ pri' prilike za nadalfno izobrazbo in bo estala obvarovana pred kvarljivimi uplivi slabe to variš ije. Navajajte vaše otroke, da- bodo čitali doma ob večerih in praznikih- iz dobrih sk>-
da mnogckatcrega teh tem povsem drugačni razlogi, nego pa skrbi za dobro in zanesljivo sodstvo. Veter je tak in petelin na cerkveni! strehi se rad suče po vetru! Lfudstvo naše pa mora s strahom gledati v bodočnost.
Zopet odu-ec jažaotirolskim Nemcem. Vlada je izdala dekret, ki celo vrsto južno-tirolskih nemških občin odcepija od podpre-fekture v Bočen u in jih priključuje k podpre fekturi v Cavalese. Razlogi zato niso ne zemljepisni, ne gospodarski, tudi ne narodni, ker je prebivalstvo v teh občinah pretežno nemško. V nekaterih ni niti najmanjše italijanske manjšine. Pa tudi zgodovinsko ni nikakor upravičena taka odcepitev, oziroma priključitev. Nikdar ni obstajala v minulosti nikaka politična vez med -temi občinami in krajem Cavalese. Skupni sta jim bili le dežela in država. Edini razlog je — pravi «Der Ti-roler» — poitaU^nčevanje. Prav nič naj ne ostane več iz minulosti. Izbrišejo naj se vse meje, tudi one med okrajL Prizadete občine so priključili k podprefekturi v Cavalese zato, ker računajo, da se bo od tam poitalijanče-van'e vršilo lažje nego pa iz podprefekture v Bočnu. V Cavalese ne bo seveda nobenega uradnika, ki bi znal nemški. Tudi to naj sili nemško prebivastvo, da se poitalijanči. Najhujša posledica pa bo v tem, da bo nemško šolstvo povsem podrejeno podprefekturam v Cavalese in v Bocnu. Šole dobijo italijanskega nadzornika in prebivalstvo ne bo imelo nikakega vpliva nanje. In vse to se je zgodilo, ne da bi kaj vprašali prebivalstvo! Nobeni občini se ni poprej nič sporočilo o tej novi uredbi. Nič niso vprašali prebivalstva ne o njegovi volji ne o njegovih potrebah. In to prebivalstvo ne more niti protestirati, kajti prepovedujejo se vsa javna zborovanja v večjem zlogu. Ljudstvo mora molčati; mora v nemi boli sprejeti tudi ta udarec. «Der Tiro-ler» vzklika: »Nema bol pa se tem globlje zajeda v dušo, ne bo tako hitro pozabljeno!»
Orožje iz rok šolske mlađinef Naučni minister G en tile ;e razposlal šok kim nadzorstvom okrožnico, naj strogo pazijo na to, da šolska mladina ne bo nosila- orožja s seboj. Povod za ta okrožnico so dali opetovani slučaji na srednjih šolah, da so dijaki v Šolskih prostorih sukali v rokah strelno orožje, kakor da cc — pravi okrožnica — na. bojišču. Dogodila se je že tudi smrtna nesreča. Dijak, ki prihaja v šolo z orožjem, naj se kaznuje z odstavitvijo iz zavoda, ak pa z izgubo šolskega leta. — Ta okrožnica je bila res nujno potrebna in le škoda je, da je prišla se le sedaj. Ni še minulo mnogo časa od tedaj, ko so iz-vestui krogi v zgolj politične svrhe naravnost pritiskali šolski mladini orožje v roke. Mi smo tedaj opetovano opozarjali, kako da taka zloraba mladine stavFa v nevarnost vso njeno lastno bodočnost, kako kvari njeno šolsko in umstveno vzgojo. Zato pa pravimo, da ne le v šoli, ampak sploh naj ne nosi šolska mladina orožja pri sebr. G. minister je izdal hvalevredno odredbo, ko zahteva od Šolskih nadzorstev, naj bodo strogi proti dijakom, ki bi se ne pokorili. On, minister, pa naj bo neizprosno strog proti voditeljem šol, ki ne bi strogo izvajali njegove odredbe. Strogosti je treba proti vsem, ki lahkomišl:eno zavajajo šolsko mladino v vrvež političnih dogodkov. Saj pravi g. minister sam v sveri okrožnici, da imajo učitelji in vzgojevalci določati mladini njene prave naloge!
venskih knjig na glas in se tako vadili v slovenskem čtivu. Bodite vaši mladini sami učitelji in vzgojitelji, dokler ljudska šola te naloge ne bo prevzela. Velika je odgovornost, ki jo imate do vaših otrok! Zato ne strašrte se časa in truda, marveč storite vse, da rešimo mladino!
K aretaciji «Lawratorovih» urednikov. Tistih osem oseb, ki so bile aretirane v uredništvu «Lavoratora», je bilo prepeljanih v zapore v ulici Coroneo. Včeraj sta bila poklicana na kvesturo komunietična mestna svetovalca Ju-raga in Cavarocchi ter urednik «Lav oratora« Berce. Vsi trije so bili na dolgo zaslišani ter začasno pridržani. — K prejšnjem poročilu dodajamo, da nas je družina Andreja Marte-lanca, o katerem smo poročali, da je bil aretiran kot urednik «Dela», opozorila, da Andrej Martelanc ni urednik «Dela», ampak, da se je le slučajno nahafal v. uredništvu, ko je vdrla policija.
Indeksne številka za januar 1923 je znašala v Trstu 105.19 napram decembru 1922: 109.00, januarju 1922: 112.64, januarju 1921.: 117.36. Vidni padec indeksne številke je pripisovati padcu cen za kruh, zelenjavo, slanino, mleko, meso in jajca.____
DruStvcna vesti
. Pevsko društvo «Kolo». Jutri, v četrtek, vaja za ženski zbor ob 7. in pol zvečer. Ob tej priliki se sprejemajo nove pevke. — Odb.
Z. M. D. - Sv. Jakob. Danes zvečer ob 8.30 redna odborova seja. — Predsednik.
šentjakobska «Čitalnica* priredi v soboto 10. t. m. ob 21. zvečer kostumiran pustni ples. Obeta se dobra zabava, za prigrizek bo priskrbljeno z dobrim bufetook Vstopnina za pio&ke L 6, za ženske L 4, za spremstvo L 2. Prilika je lepa, zatorej pridite!
Iz tržaškega življenja
Strojevodje padel z lokomotive. Včeraj popoldne so pripeljali v mestno bolnišnico strojevodjo Hermana Bonagia, starega 24 let iz Bolcn~e. Strojevodja je padel v Grijanu med vožnjo z lokomotive. Pri tem je dobil težke zunanje in notranje poškodbe.
Ponesrečena tatvina. V noči od pondeljka na torek so skušali neznani tatovi vdreti v kavarno «Venezia», ki se nahaja v ulici XX Settembre. Toda pri naflepšem so bili moteni, ter so morali tako zbežati praznih rok. Ponesrečena tatvina je bila naznanjena na policijskem komisariatu v ulici Guido Brunner.
Eksplozija pri Sv. Jakoba. Pred sinočnjim akoii 9. ure se je razpočila pred cerkvro Sv. Jakoba petarda, ki ni k sreči nikogar ranila; tudi druge škode ni povzročila.
Ni bilo ugotovljeno, kdo je vrgel petardo. Policija zasleduje metalca, toda do sedaj brez uspeha.
Nenadni smrt. Včeraj ponoči okoli 1. ure fe umrla nenavadne smrti v svojem stanovanju v ulici Domenico Rossetti zasebnica Josipina Zeni, v dobi 61. let Zadela jo je srčna kap.
Človeški plod v Boeketu. Neki zobozdravnik je našel včeraj zjutraj v Bošketu človeški plod moškega spola. Prenesli so ga v mrtvašnico mestne bolnišnice. Policija zasleduje kruto mater.
PODLISTEK
OLD SLEWTH:
TojinsM kovčeg
Kriminalen roman iz ameriškega življenja. Poslvenil Slavomir Josipovič« .
/ «Das.
♦Videli boste še kovčeg.* . *Podoba je izginila in prikazal še je povčeg».
/ »Odpreti ga hočemo, je velel glas, i Videti je bilo, kako se je kovčeg odprl ter te pokazal denar, zlatnina in dragulji, Stevens je od začudenja kar vzklikniL ♦Ali hrepeniš po tem?*
«Ne.»	---- ■
•In ali se odpoveš?* . «Da».
Zopet se je začul smeh in glas je povzel: ••Prepozno je! Šli ste predaleč in obsojeni Ste v smrt.» —
«Meni je dovolj te komedije!» «Pa, hočete-Ii priznati in izpovedati vse?» ♦Da. priznal bo vse».	^
«Pristaj'eAe-li na to, da je gospod Sifver imel ftoprogo?* •Da*.
«In eno hčer?»
«Da:>.
«In da gospa Brownell ni dedinja?»
«0 gospod 0'Grady», je zaklical Stevens, «vi ste to dosegli,- pa vendar še ne veste vsega!»
♦Torej vi mislite, da govorite z gospodom OGradym?
♦Vem, da je temu tako. Pa pridite že enkrat sem, naredite svetlo in pogovorimo se mirno!
Kar še ne veste, vam povem jaz.»
♦Ali ne kanite že kake druge prevare?» «Ne».
♦Ali naj bo Saunders zraven?* ,
♦Kakor hočete«.
♦In vi boste priznali vse?»
«Vse».
Vse podobe so takoj izginite in soba je bila zopet razsvetljena. Stevens in njegov prijatelj sta bila oproščena. Manfred je slekel masko gospoda 0'Grady-a ter stopil z dvema drugima možema v sobo.
♦ No, gospod Stevens, vi se torej vdajate?»
♦Da. Meni vsa stvar že takoj spočetka ni prav ugajala. Torej najpoprej vam povem, da je gospa Sil ver tu.»
♦Ali ste jo kdaj poznali?
♦Še le pred tednom dni sem jo videL»
♦Kje ste jo videli najprej?«
♦V C.»
In vi 6te preganjali slabotno žensko ?»
Saj vam pravim, da vam	dati pojas-
nila in pri tem mora bdti dotična, oseba navzoča.»
♦	In katera je ta?» -	»
-Gospa Silver».
Dvanajsto poglavje.
Naš junak je za hip pomislil. Igral je bil predobro, da bi si pustil v zadnjem trenotku vse pokvariti.
♦Zakaj bi morala biti prisotna?«
«Imam uzroke za to?»
♦Svoja pojasnila boste morali daAi meni!«
♦Tega nočem in ne storim.«
♦Potem pa pustiva rajše vse!«
♦Imeti hočem mir. Saj jaz niti ne želim pojasnjevati in le vi zahtevate dati pojasnil?«
♦Ne«.
♦	Čujte! Neke noči je bila gospa Silver na vlaku, kateri je prihajal iz C.; Vi ste bili v istem vlaku in ste jo preganjali.
Stevens je debelo pogledal, med tem ko je detektiv nadaljeval:
♦V isti noči se je tudi gospa Silver sešla na vlaku z nekim prijateljem, kateri jo je moral Ščititi, ker ste bili damo napadli«.
♦Priznavam, da sem b3 skočil k njej in ji potegnil pajčolan z obraza, toda hotel sem videti le njen obraz«.
Odmeri dogodka ▼ kavarni «S. Giusto». V nedeljski številki smo poročali, da se Je neki viktor Benedetti spri v kavarni «S. Giusto« z nekim Julijem Sterno ter ustrelil proti njemu z revolverjem. Sterno pa se je pravočasno umaknil in tako utekel smrti. Benedetti je po dogodku zbežal. Ravnokar smo pa izvedeli, da so ga aretirali ter odpeljali v zapor v ulici Coroneo.
Tatovi v stanovanju. Zasebnica Štefanija Berčič je pustila včeraj svoje stanovanje za hip brez nadzorstva. Ko se je pa vrnila, je ugotovila, da so se med tem časom prikradli v stanovanje neznani zlikovci ter odnesli razno perilo v vrednosti okoli 1700 lir.
Vesti z Goriškega
Vogersko. V soboto je na Vogerskem nenadoma izdihnil svojo blago dušo g. Sedevčič Blaž, nsdučitelj v pokoju. Bil je neupogljiv značaj ter Je z vsem svojim srcem ljubil svojo domačo grudo. Bodi mu zemljica lahka.
«<Goriška slovenska Omladina* vabi ljubitelje plesa na svoj društveni ples, ki se bo vršil v soboto, dne 10. februarja v dvorani Trg. doma. — Vstopnina za gospode L 10, za dame L 7. Začetek ob 20.30. Opozarjamo vse one, ki žele obiskati naš ples, da si pravočasno priskrbe vabita, ker je vstop dovoljen le proti izkazu istega. Sviral bo nam že znan tudi v modernih kosih dobro izurjen sežanski salonski orkester, — Ves. ods. ♦GSO«
Iz Gorenje Vrtojbe. - Pritožba na poštno ravnateljstvo. Pred kratkim še-lc je bil v naši vasi določen pismonoša m poštni nabiralnik. Pred to določbo je bila občina sama primorana določiti eno osebo za ta velevažni posel, da se je vršil donos pošte v redu. Za to delo je prispevalo županstvo mesečno nekaj, nekaj pa oni, kateremu je došla pošta, n. pr. za pismo 20 stot., za časopis 10 stot. itd. Končno pa vendar plačuje kakor povsod tudi pri nas poštna uprava našega pismonošo. Kljub temu pa še vedno zahteva, da 6c mu plača zgoraj imenovani prispevek od posameznika.
Prosimo sL upravo poŠte, da prepreči čim-pre;e takšne zahteve, ki nikakor niso upravičene in tudi še nikjer vpeljane. — Vrtojbenc.
Tečaj« Trst, dne 6. februarja Jadranska bsnka ............
Cotulicti	*#«••«•»
Psloistfs •
Gerolimich
Libers TiiesUoa .............
Llojd	^ •
Luisfno •••••*••••••««•,
Martlnollcti • ••••■»••••••••
Ocsanls • % m % ••••••••••••
Pftmuda •»•••••(•••••!••
Trlpcovtch •«•••••••••••••
Ampeles
Cement Dalmatis •»••••••*•••
Csmcst SpiUto •••••••••••••
1923. A
•	* l'J0
.	. VMi
.	• SfiO
.	• 1350
.	• 416
»	.1436
•	• lili. •	• 12* •	. 346
.	. 270
338
26K
Poslano*)
Podpisani Josip Vrabec iz Koprive preklicujem in obžalujem vse razžaljive besede, katere sem govoril dne 2. novembra 1922 v DutovJjah proti gospodu Ivanu Pire in njegovi soprogi ter se jima zahvaljujem, da odstopata od tožbe«
Kopriva, 28. januarja 1923. 65	Josip Vrabec.
") Za članke pod tem naslovom odgovarja niitvo lo toliko kolikor mu zakon veleva.
Mali oglasi
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2,—. Debele črke 40 stol, beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—» Kdor išče službo, plača polovično ceno*
Vesti iz Istre
Iz Bovca. Pevsko društvo «Rombon» v Bovcu ima dne il. februarja 1923 (na Del>el-nico) ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih svo^ redni občni zbor. Vabl;eni so vsi člani in članice tako pev. društva kakor tudi čitalnice, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
SOBA meblirana, z električno razsvetljavo, se odda pri samostojni osebi. Tor San riert* 12, vrata 17.	189
RADI SELITVE prodam dve kozi, beli, buljŠc švicarske pasme, 4 mesece breji. Androna: Fortunato 2 (Greta), Gregorič.	I90
SOBA, lepa, solnčnata, se odda gospodu. Viai Carlo Stuparich (prej Boschetto) št. 14, III., vrata 11.	19!
DAROVI
Za podružnico »Šolskega društva' pri Sv. Jakobu je vesela družba pri družini Velušček nabrala na Silvestrov večer L 43, mesar V. K. daruje L 20.
V spomin pokojne tovarisice Ljudmile Milost, daruje učiteljsko slov. zasebne šole v Trstu L 136 za ^Dijaško Matico». Der.ur hrani šolski voditelj.
— Za podružnico «Šolskega društva > v Skednju: Na godovanju gospe Ivanke so nabrali 40 lir; Arapovič Veronika daruje 5 lir, Klun Lenika 5 lir, Pizzamus Dragica 5 lir; Flego Marija Škinko 5 lir. Ker se nj mogla udeležiti pogreba Savo Šumana daruje M. T. 5 lir.
—- Za podružnico ^Šolskega društva: pri; Sv. Jakobu daruje ob poslovitvi dragih mu i Scntjakobčanov Ivan Cigoj trgovec z ogljem 50 lir. Ob njegovem odhodu nas obdaja resna žalost, ker tako zgubljamo večji del naših najboljših. Zdravi!
J. F. železničar daruje L 10.— Šolskemu društvu*.
POSTELJE, chiffoniers L 220, nočne omarite* 50, umivalniki 220, vzmeti, zimnice i/, volnei 140, pol volne 70, iz morske trave 60. Fon-deria 3.	192
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišiih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, I.	32
UČENEC za sedlarsko obrt, poštenih starišev, se takoj sprejme. Anton Seles, sedlar, Ti-novo pri II. Bistrici.	185
PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, influenci. Lekarna v II. Bistric*.
78/1
UČENCA s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, sprejme za trgovino mešanega blaga, Fran Verbič, II. Bistrica. 177
Borzna poročila.
Valuta na tržaškem frgn.
Trst, dne 6. februarja 1923.
ogrske kron«. .
avstrijske kron4: . češkoslovaške brone dinarji • • kjl
marke •*••«•««
dolarll.......
francoski franki • . . . švicarski franki . . . . angleški funti papirnati •

* • • • • • ••••• •
-.75.-0.8250 0.0275 0.0 *25 (JO. 75.— (J1.25 19 60 ».50.- 10 i'f> — .06.— 0.06 20.45.— 20.65 132-26.—133 — 387.—.—30i.— 96.30.— 06.65
POZOR! Kupujem po visokih cenah vsak« množino starega železa, cunj, kosti in kovine. Pridem dvigniti tudi na dom. Pisati: Snidersič, Via S. Giustina 8, Trst.	23
Velika zaloga vina, žganja in likerje*
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1878
Trst, via S« T. Xydias it. 6, tafafon 2-SS.
Vadno v zalog« in po cenah izven vsake konfc.»-renče: pristen istrski tropinovcc, kriški brinjcve< in kranjski slivovcc.
La&Sitfi izdefki : šumeča vina kakor Šampanjec šumeči istrski refosk l.aerima Cristi in druga.
Speciatiteta : Jajčji konjak in Crema marsa!a te1 raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni ina!ino vec in drugi.	(50)
m—a—
S potrtim srcem nazuaojamo vsein sorodnikom, prijateljem in znancem pretužon vest, da je naš gubljeni oče
SSDEV&Č BLAŽ
nadufitelj v pokoju
nenadoma, dne 3. t. m, na Vogerskem prominul. Tem potom izrekamo najtoplejšo
ZAHVALO
vsem, ki so spremiii nepozabnega nam očeta k večnemu počitku, zlasti pa čast. go^p. župniku, cenj. učiteljstvu, posebno pa nadučitelju Urbacčiču za ganljiv nagrobni govor kakor tudi domačemu pevskemu zboru.
66	ŽALUJOČI OTROCI.
i

3E
šib

APNENICE
tri velike, moderne pri posfaii Bivio - Nabrežina
se oddajo	37
Pojasnila daje uprava Edinosti.
P- 1 i, 'a
Najvišja cene plačujem ta
O Ž
kun, zlatic, lisic,
dlhurlev, vider, Jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih In domačih zajcev.
D. WINDSPA€H
Trs«, Via Cesare Bati isti it <50 II. nadsL, vrata 16 3;»
Sprejemajo se pošiljatve po pošt?.
Krone L 1.67, goldinarji L 4.50
Zlatarna, Trst, Ponte della Fabbra 1 (Piazza Goldoni)