Poštnina plačana v gotovini. 70. V Ljubljani, dne 31. julija 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST I ljubljanske in mariborske oblasti. 'Vsebina.: Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. 208. Razpis o pravici lastnikov začasnih privatnih carinskih skladišč do uporabljanja teh skladišč. 209. Naredba o delovnem času v pisarnah pri carinarnicah. 210. Postopnih za opravljanje pogojnih ekspedicij vozil prebivalcem obmejnih pasov proti Italiji, Avstriji in Madžarski. 211. Dopolnitev člena 37. carinskega postopnika za odpravljanje in hranjenje blaga pod carinskim nadzorstvom. 212. Odločba o likvidaciji pogojnih ekspedicij vreč, zabojčkov in deščic za zaboje na povratek po razpisu C br. 63.306 z dne 8. novembra 1921. 213. Izprememba osnovnih pravil, instrukcij Za ravnatelja, primarije, šefe oddelkov in zavodov, istotako za pomožne zdravnike splošne bolnice v Ljubljani. 214. Pravilnik za strežniško osebje v zavodih za oskrbo umobolnih v Sloveniji. Razglasi osrednje vlade. — Razglasi prosvetnega oddelka za Slovenijo. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca". Številka 167 z dne 24. juHja 1924.: Objavi ministrstva za ipoljedelstvo in vode z dne 12. aprila 1924.: Dodeljeni soi: velikemu županu ljubljanske oblasti, pri oblastnem hidrotolmič.nean oddelku, Alojzij Strancar, inženjer 7. skupine I. kategorije; Albin P i t a m i c, inženjer 8. skupine I. kategorije; Emili Podkrajšek, hidrotehnik 4. skupine II. kategorije; Josip M a s n e c, administrativni uradnik 3. skupine IH-kategorije — vsi štirje doslej pri generalni inšpekciji vodi v Ljubljani; velikemu županu mariborske oblasti, jmi oblastnem bidrotehničnem oddelku, Franc Lampe, inženjer 7. skupine I. kategorije, doslej pri generalni inspekciji vodi v Ljubljani; Feliks Celestina, inženijer 8. skupino I. kategorije, doslej pri hidroteh-ničnem oddelku v Mariboru. Številka 168 z dne 25. julija 1924.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22, junija 1924., s katerim se postavlja po poslednjem odstaivku člena 141, uradniškega zakona v stanje pokoja Maks S a u r ai n, po&tno-te 1 egrafski uradnik 2. skupine II. kategorije pri poštnem uradu v Mariboru 2. Objava ministrstva za finance z dne 23. aprila 1924.: Oddelek kastavske carinarnice v Jelenju je kot nepotreben ukinjen. Zapisniki o LIV., LV., LVI., LVII. in LVIII. redni seji narodne skupščine z dne 10., 11., 12., 12. in 13. marca 1924. Številka 169 z dne 26. julija 1924.: Zapisniki o LIX., LX., LXL, LXII., LXHI., LXIV. in LXV. redni seji narodne skupščine z dne 14., 15., 17., 18., 19., 20. in 21. marca 1924. številka 170 (izredna izdaja) z dne 27. julija 1924.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. juliji1 1924., s katerim se sprejema ostavka, ki jo je podalo dosedanje ministrstvo, se postavljajo člani tega ministrstva na razpoloženje ter postavljajo': M) predsednika ministrskega sveta Ljubomir Davi d o v i 6, predsednik ministrskega sveta na razpoloženju in .narodni poslanec; za ministra za prosveto in za namestnika ministra za vere dr. Anton Korošec, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za gradbe Dragotin Pečič, narodni poslanec; za ministra za notranje posle Nastas Petrovič, 'minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za zunanje posle dr. Vojislav Marinkovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za finance dr. Mehmed S p a h oi, minister na razpoloženju im narodni poslanec; za ministra za vojsko in mornamico prvi adjutant Njegovega Veličanstva kralja in častni adjutant armijski general Stevan Hadžič; za ministra pravde dr. Halid H r a s n i c a, narodni poslanec; za ministra za promet Anton Sušnik, narodni poslanec; za ministra za pošto in telegraf Peter N. Markovič, narodni poslanec; za ministra za agramo reformo Ivan Vesenjak, narodni poslanec; za ministra za poljedelstvo in vode dr. Fran Kulovec, narodni poslanec; za ministra za trgovino in industrijo in za namestnika ministra za šume in rudnike dr. Hija S u -menkovič, narodni poslanec; za ministra za sociailnio politiko in za zastopnika ministra za narodno zdravje dr. Šefkija B e h m e n, narodni poslanec. Objava ministrstva za socialno politiko z dne 30. aprila 1924.: Na .podstavi členov 52. in 234. uradniškega zakona sta odpuščena iz državne službe, ker ni proračunske možnosti: Fran Albrecht, uradnik 4. skupine H. kategorije, in Janko Lapajne, uradnik 3. 'skupine III. kategorije — oba pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani. Uredbe osrednje vlade. 208. Razpis o pravici lastnikov začasnih privatnih carinskih skladišč do uporabljanja teh skladišč.* Opazilo se je, da se pri nekaterih carinarnicah ne uporabljajo pravilno predpisi carinskega zakona glede lastnikov začasnih privatnih carinskih skladišč, ki so dobili po členu 89. carinskega zakona in členu 46. carinskega postopnika za odpravljanje in hranjenje blaga pod carinskim nadzorstvom pravico, uporabljati taka skladišča. Da bi carinarnice in 'lastniki začasnih privatnih carinskih skladišč poznali pravico, ki jo ima,jo glede takih skladišč, je odredil gospod minister za finance zaradi enotnega postopanja pri vseh carinarnicah na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 273. carinskega zakona: «1.) Ker je s členom 89. carinskega zakona predpisano začasno uporabljanje zgradb, oglašenih za privatna carinska skladišča, določam za začas n o uporabljanje skladišč trileten rok, ki se šteje od dne, ko se je carinsko blago prvič spravilo v taka skladišča. Lastniki, začasnih privatnih carinskih skladišč smejo obnavljati pravico, po kateri uporabljajo * Razglašen v ^Službenih Novinah kraljevine Srba., Hrvata i Slovenaca* št. 162, izdanih dne 18. julija 1924. (Prilog XXXIII. — 1924.) zgradbe za začasna privatna carinska skladišča. V takih primerih se morajo lastniki skladišč najtesneje v treh mesecih, preden poteče- triletni, rok, obrniti z vlogo na generalno direkcijo carin po carinarnici, pri 'kateri so jim jo skladišče dovolilo, in zaprositi, da se jim podaljšaj rok za uporabljanje njih skladišč. Ko carinarnice dobe taike vloge, jih odpošljejo generalni direkciji carin z vsemi spisi vred, s katerimi so bila dotičnim prosilcem prej skladišča dovoljena. V dopisu, dodanem takim vlogam, naj poročajo carinarnice generalni direkciji carin o tem, ali so se lastniki skladišč v času, ko so uporabljali skladišča, povsem ravnala po carinskih predpisih; ali naj se jim tudi za prihodnja tri leta dovoli uporabljanje njih zgradb za privatna carinska skladišča; ali so zgradbe v pravilnem stanju ali pa bi bilo treba, na njih izvršiti popravo ali predelavo; ali sta z zavarovanjem zoper požar dovolj zavarovani zgradba in blago v njej, glede na vrednost naše valute, in ali naj se z oziram na razdaljo zgradbe od carinarnice dovoli, da bi se še nadalje uporabljala za carinsko skladišče. Odločbe, ki jih izda generalna direkcija carin o takih prošnjah, se morajo povsem izvršiti. 2. ) Lastniki začasnih privatnih carinskih skladišč smejo za svoja skladišča priglašati samo ono carinsko blago, ki se je poslalo z direktnimi tovornimi listi iz inozemstva na njih naslov ali pa se je po tovornih listih preneslo na njih ime. Prepovedano je, za privatna carinska skladišča priglašati tuje blago, ki se po tovornih listali ne glasa nia ime lastnikov teh skladišč. 3. ) Lastniki začasnih privatnih carinskih skladišč ne smejo prenašati na tretjo osebe pravice, po kateri se uporabljajo skladišča, brez predhodne odobritve generalne direkcije carin, ker je pravica, uporabljati taka skladišča, zvezana samo z njih osebo, ako in dokler izpolnjujejo obveznosti, ki so predpisane s carinskim zakonom in carinskim postopnikom in ki se ocenijo pra generalni direkciji carin, ko se jim podeli pravica, uporabljati prijavljene zgradbe za privatna carinska skladišča. Smatra se, da j|e prestola pravica, uporabljati privatna carinska skladišča, za vse one zgradbe, katerih lastniki so prenesli' lastninsko pravico svojih zgradb na tretje osebe, in sicer od trenutka^ ko postanejo te prodaje ali ti prenosi lastninske pravice definitivni. Od tega trenutka morajo carinarnice za-branjevati nadaljnje uvažanje blaga v njih carinska skladišča, lastnike skladišč pa pozvati, naj opravijo v enem mesecu definitivne ekspedicije blaga,, ki je shranjeno v njih skladiščih. Po tem enomesečnem roku prenesejo carinarnice vso blago, ostalo v takih skladiščih, ob stroških njih lastnikov, v svoja skladišča ter postopajo z njim ,po predpisih carinskega zakona. 4. ) Lastniki začasnih privatnih carinskih skladišč, ki jim je podoljema pravica, uporabljati svoje zgradbe za začasna carinska .skladiščili, kakor tudi oni, ki se jim bo odslej podeljevala ta pravica, se morajo ravnati in postopati po tej odločbi. To odločbo jo treba smatrati za pojasnilo člena 89. carinskega zakona., odnosno za dopolnitev člena 46. carinskega postopnika za odpravljanje in hranjenje blaga pod carinskim nadzorstvom.* Ta ođlo&ba gospoda ministra za finance se priobčuje carinarnicam in prizadetim lastnikom carinskih privatnih skladišč z naročailom, naj jo sprejmejo na znanje ter se povsem ravnajo po njej. Carinarnicam se nalaga, naj gledajo na to, da bodo lastniki začasnih privatnih carinskih skladišč v postavljenih rokih izpolnjevali dolžnosti, predpisane s to odločbo. Če je pri eni ali drugi carinarnici kaj takih primerov, ki niso v skladu z gorenjo odločbo gospoda ministra za financei, naj ukrenejo, da se takoj spravijo v sklad v rokih, predpisanih s točkama 1.) in 3.) te odločbe. Iz pisarne generalne direkcije carin ministrstva za finance v Beogradu, dne 20. junija 1924.; C br. 28.358. 209. Naredba o delovnem času v pisarnah pri carinarnicah.* Na podstavi člena 227. carinskega zakona, in z ozirom na člen 264. finančnega zakona za loto 1924./ /1925. je določil gospod minister za finance uradne delovne ure pri carina,micah in njih oddelkih tako-le: a) od dne 1. oktobra do konca meseca marca vsakega leta: od osmih do> dvanajstih dopoldne in od dveh do petih popoldnle; h) od dne 1. aprila do konca mcjseca septembra vsakega leta: od sedmih do dvanajstih dopoldne in od treh do šestih popoldne. Opoldne, t. j. od dvanajstih do dveh, odnosno do treh, carinarnice ne opravljajo ekspedicij; toda v tem času morajo biti carinska linija, razkladaiišča in carinske pori pod carinskim nadzorstvom. Iz pisarne generalne direkcije carin ministrstva za finance v Beogradu, dne 25. junija 1924.; C br. 31.261. 210. Postopnih za opravljanje pogojnih ekspe. dicij vozil prebivalcem obmejnih pasov proti Italiji, Avstriji in Madžarski.** Gospod minister za finance je odredil na predlog carinskega sveta in na podstavi člena, 275. carinskega zakona, da 'se morajo prebivalcem obmejnih pasov proti meji kraljevine Italije, republike Avstrije in kraljevine Madžarske opravljati pogojne ekspedicije velocipedov motornih koles ki motornih koles s priklopnim sedežem, če jim stožijo za vozila po točki 11., člena 6. zakona, o splošni carinski tarifi, po malih beležnicah; na podstavi prve tako opravljene ekspedicije smeij|o občevati preko meje, v obmejnem pasu s takimi vozili leto dni. Po tej 'Odločbi se odreja carinarnicam proti moji kraljevino Italije, republike Avstrije in kraljevine Madžarske^ da morajo opravi ja ti te ekspedicije po malih beležnicah tako, kakor jo predpisano ,s postop-nikom C tor. 11.260 ,z dne 19. aprila 1924.*** Ob prvem odhodu iz naše kraljevine kakor tudi ob prvem prihodu v našo kraljevino se morajo opravljati te ekspedicije prebivalcem omenjenih obmejnih pasov, med katere se štejejo tudi dvovlast-nikj, tako, kakor je predpisano1 s členom 9. ali pa 12. omenjenega postopmilka. Prehod čez mejo s temi vozili naj dopuščajo carinarnice tako našim kakor tudi italijanskim, avstrijskim in madžarskim državljanom na podstavi1 vsake prve opravljene pogojne ekspedicije, in sicer tako, kakor je odrejeno1 v petem in šestem odstavku Člena 9. rečenega postopnika. Zavarovanje carinei za vozila te vrste italijanskih, avstrijskih in madžarskih državljanov ob prvem prihodu v našo kraljevino naj sprejemajoi carinarnice v osebnem pismenem jamstvu lastnikov po členu 16. zakona o splošni carinski tarifi namesto1 trip-tika, ki jo predip5sa.n s postopnikiom C br. 11.260/1924. Ta jamstva se morajo dajati po obrazcu, navedenem v členu 47. carinskega postopnika ra odpravljanje in hranjenje blaga pod carinskim nadzorstvom, katerega besedilo se mora prilagoditi tej potrebi. Porok tujih državljanov _mora biti samoi naš državljan, prebivalec našega obmejnega pasu. Pri- * Razglašena v »Službenih Noviniah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 162, izdanih dne 18ega julija 1924. (Prilog XXXm. — 1924.) ** Raizglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srha, Hrvata i Slovenaca* št. 162, izdanih dne i8ega julija 1924. (Prilog XXXIH. 1924.) *** Uradni list pod št. 195. loge tem jamstvom naj zahteva carinarnica samo tedaj, kadar se ji zde potrebne. Reekspedicija — definitivna ekspedicija — se mora opraviti analogno členu 11. ali pa 13. postopnika C br. 11.260/1924. Na podstavi ekspedicij, opravljenih p0' tej naredbi, smejo samo prebivalci obmejnega pasu prestopati mejo s takimi vozili. Ne smejo odhajati dalje izvun obmejjnega pasu; ob prehodu meje pa se morajo legitimirati, prijavdjaje se carinskim ohlas-tvom. Posbopnifc C br. 11,260/1924. (ki je natisnjen v »Finansijskoj službi* za leto 1924. na str. 201 do 210), naj se uporablja ob opravljanju ekspedicij po tej naredbi, kolikor bi bilo treba. Carinarnice morajo voditi zapisnik o vseh tako izvršenih ekspedicijah ter imeti' v evidenci vozila, ki se na ta način pogojno ekspe,dira jo. Iz pisarne generalne direkcije carin ministrstva za finance v Beogradu, dne 2. julija 1924.; C br. 30.201. 211. Dopolnitev Člena 37. carinskega postopnika za odpravljanje in hranjenje blaga pod carinskim nadzorstvom.* Gospod minister za finance je odloči na predlog ca,rinskega sveta in na podstavi člena 273. carinskega zakona: Člen 37. carinskega postopnika za odpravljanje in hranjenje blaga pod carinskim nadzorstvom (razpis C br. 51.999 z dne 29. septembra 1922.** se dopolnjuje tako, da se dodaja na koncu tretjega odstavka točke V.) stavek, ki se glasi: »Uvozna carina se obračunava po tarifi, ki je veljala onega dne, ko so bile vreče pogojno uvozno ocarinjene; na ta znesek se pobirajo tudi 10 % zamudne obresti.* Iz pisarne generalne direkcije carin ministrstva za finance v Beogradu, dne 3. julija 1924. 212. Odločba o likvidaciji pogojnih ekspedicij vreč« zabojčkov in deščic za zaboje na povratek po razpisu C br. 63.306 z dne 8. novembra 1921.* Gospod minister za finance je odločil na predlog carinskega sveta, in na j km Ista vi člena 273. carinskega zakona: 1. ) Razpis C br. 63.306 z dne 8. novembra 1921. se ukinja z dostavkom, da se odslej ne dovoljuje uvoz vreč, zabojčkov in deščic za zaboje na povratek z ugodnostjo po razpisu C br. 63.306/1921. 2. ) Vse vreče, vsi zabojčki in vse deščice za zaboje, kar jih je bilo uvoženih na povratek po razpisu C br. 63.306 iz leta 192,1. s pravico do povračila carine, se morajo izvoziti iz kraljevine najfceenejle do dne 31. marca 1925. 3. ) Carinarnice marajo najkesneje do dne 15ega aprila 1925. izvršiti definitivnii obračun po vseh deklaracijah, po katerih so bile uvožene na povratek vreče, zabojčki in deščice za. zaboje na podstavi' razpisa C br. 63.306/1921. — Ta odločba se daje carinarnicam in prizadetim delklarantam na znanje z naročilom, naj ukrenejo, česar je treba, da se pogojne ekspedicije vreč, zabojčkov in deščic, uvoženih na povratek po razpisu C br. 63.306/1921., do označenih rokov definitivno opravijo in likvkHrajn. To odločbo smojo okoriščati tudi oni daklaranti; ki svoje dni niso zaprosili gospoda ministra za finance, odnosno generalno direkcijo carin, da bi se jim podaljšal rok za izvoz vreč, zabojčkov in deščic za zaboje, uvoženih na podstavi razpisa C br. 68.306 iz leta 1921. Taki deklaramti se morajo najkesne je do konca meseca februarja obrniti na generalno direkcijo carin po carinarnici, kjer ,so se opravile uvozne ekspedicije zgoraj označenih predmetov, s prošnjo, da ise jim dovoli izvoz, odnosno povrni carina; o teh prošnjah izda generalna direkcija carin potrebne rešitve. Iz pisarne generalne direkcije carin ministrstva za finance v Beogradu, dne 7. julija 1924.; C br. 33.130. * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 162, izdanih dne 18ega julija 1924. (Prilog XXXTH. — 1924.) ** Uradni' list pod št. 334 iz leta 1922. Uredbe inšpektorja ministrstvo za nerodno zdravje. 213. Gospod minister za narodno zdravje, je odobril z odločbo z dno 5. aprila 1924., Z br. 7643, nastopne izpretoembe in dopolnitve osnovnih pravil za ravnatelja^ primarije^ šefe oddelkov in zavodov, istotako za .pomožne zdravnike splošne bolnice v Ljubljani (Ur. 1. št. 162/23) z dostavkom, da se razširjajo te izpremembe in dopolnitve na vse bolnice v Sloveniji, ki so v državni upravi1. Členi' 15., 16., 17., 33., 51., 79. (4. točka), 84. do 91., 93. (prvi odstavek), 104., 105. (točki 6. in 11.), 106. do lit., 119. do 123., 125. do 130., 132. do 134. se nadomeščajo z nastopnim besedilom: Izprememba osnovnih pravil, instrukcij za ravnatelja, primarije, šefe oddelkov in zavodov, istotako za pomožne zdravnike splošne bolnice v Ljubljani. § 15. Sporazumno z gremijem podaja ravnatelj inšpektorju ministrstva za narodno zdravje predloge o potrebnem številu pomožnih zdravnikov, ki se hočejo specializirati v poedinih strokah, ter prilaga službene Liste kandidatov. Stažiste porazdeljuje ravnatelj, v lastnem področju na poedime oddelke po dotičnih odredbah. § 16- Ravnatelj nastavlja, prestavlja in odpušča osebje oddelkov samo dogovorno s šefi dotičnih oddelkov in institutov. Vse zavodno uslužbence v lastnosti zva-ničnikov in služiteljev, prav tako dnevničarje sprejemal provizorno ravnatelj. § 17. Glede dopustov veljajo za vse uslužbence odredbe izakona o civilnih uradnikih in ostalih držav-nili uslužbencih, odnosno odločba, s katero se ureja sanitetna stroka v kraljevini (»Službene N o, vine* št. 15, z dne 22. januarja 1924. [prilog HI. — 1924.]. Ur. L št. 35/1922. in št. 359/1923.). § 33. Primarij je šef svojega oddelka,. Primarij je ne-posrednji predstojnik vseh zdravnikov, pri deljenih njegovemu oddelku, vsega baLničarskega osebja in drugih uslužbencev ter jim odkazuje delo na oddelkih. § 51- Primariju pomaga pri vsem zgoraj navedenem delovanju najstarejši pomožni zdravnik vzajemno z ostalimi pomožnimi zdravniki oddelka. Ako je primarij zadržan, sme prepustiti del svojih poslov za nekaj časa najstarejšemu pomožnemu zdravniku, a le na svojo odgovornost. § 79. 4.) Predlaga inšpektoratu .postavljene pomožne zdravnike (v ožjem pomenu). § 84. Med pomožne zdravnike, nameščene v splošni bolnici v Ljubljani, spadajo1: 1. ) pomožni zdravniki (v ožjem parnemu); 2. ) stažisti. § 85. Kandidati za pomožna zdravniška mesta morajo biti državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in doktorji celokupne medicine, ki so promovirali na tuzemski univerzi ali pa imajo nostrificiran doktorat. Službo vseh pomožnih zdravnikov ureja pravilnik o službovanju zdravnikov v pripravljalni skupini, § 86. Za razvrstitev službovanja stažistov so odločilne odredbe ministrske naredbe o bolniškem poizkusnem letu zdravnikov z dne 14. maja 1923., Z št. 17.115. § 87. Kot pomožni plravniki se smejo namestiti le oni zdravniki, iti so dovršili enoletno službeno dobo kot stažisti, ,pa se hočejo po Členih 4. in 6. pravilnika o službovanju zdravnikov v pripravljalni skupini specializirati 741 poedine stroke tor oddaidb pred- hotimo dotiifino pihnit'ao zaveso glede štiiiletnega nadaljnjega službovanja v driavnj sl^bi. § 88. Za ramvirstitev službovanja pomiožmilh zdravnikov jo treba vpošteva.ti člen 4. pravilnika o službovanju /.dravnikofv v pripravljalni skupini in prkleliti pomožnega 7/Iravniika oddelku, za kate,rega fltrdko se namer ja, apectalizirati. § 80. Stažisti, morajo slanosti v babuivk V izrednih utemeljenih primerih sme ramnateljsrtvo bolnice do-voliti, da stanuje stažist zunaj bolnice. § 00. Pomožni zdravniki morajo stanovati v zavodu. § 91. IVmožni zdravniki ne smejo- izvrše vati privatne rirakse. Njih najvažnejša dolžnost je, delovati v interesu bolnikov, zavoda iin znanstvene izobrafflbe. § 98. (pvi -odstavek). Stažisti morajo začasno tudi opravljati zdravniško službo v uujnih primerili (tako operacije, asistenco, narkoao) na drugem oddelku, tudi če niso tettnu ,prid edjpni, in sicer sporaizumno s primarijem svojega oddelka.. Opravljati -morajo nadalje zdravniško službo kot bolniški- dežnimi zdravniki. Kot taki morajo ,(»okušati bolniško hrano v kuhinji im zapisovati v kontrolno knjigo eventualne pripombe; tudi sc morajo temeljito seznaniti s predpisi; o službovanju glede bolniškega in ekomomsko-a dmimietrativ-neg-a poslovanja, v bolnici. § 104. Pomožnim zdravnikom prepušča primarij izvrševanje operacij, toda le pod svojim nadzorstvom ali pod nadzorstvom najstarejšega pomožnega zdravnika- Pomožni zdravniki prisostvujejo pretresanju bolezenskega popisa, kadar to odredi- primarij, -in obdukciji umrlih bolnikov oddelka-. § 105. 6.) Jedilni in dietni 1 i s t -sestavljajo star žisti ali, če to zahteva interes službe-, po primarijevi odredbi tudi mlajši pomožni zdravniki-. K mitro lira in podpisuje ga najstarejši pomožni zdravnik ali, če tega ni, primarij. Naknadna potreba jedil se zahteva z naknadnim listom. lli.) Dne vni raport. Vsak oddelek sestavlja dnevno tabelami izkaz o sprejetih in odpuščenih bolnikih. Dnevni raport obse za čas 24 ur, od po-lnioč-i do polnoči, ter se pošilja pred jutranjo vizito ravnateljstvu. Raporte podpisujejo najstarejši pomožni zdravniki, sestavljajo pa- jih stažisti. Službeni predpisi za primarijevega namestnika na oddelkih. § IM- Najstarejši pomožni zdravnik je prvi (vomožni zdravnik oddelka in primarijev namestnik. Njegova naloga jes pomagati šefu pri opravljanju službe vsake- vrste ter ga nadomeščati. S tem je zajamčena kontinuiteta strokovne uprave na oddelku tudi v onem času, ko je -šef odsoten. Na oddelku mora vselej naznaniti, kje »e mudi. Ker je poklican, »la nadomešča, šefa, mora tudi pozmati njegove službene predpise. Če je zadržan, opravljati službo, mora to pravočasno .javiti, svojemu šefu. Nadomešča ga drug pomožni zdravnik, fci ga določi za to šef oddelka. Naoj -se za ta čas prenese-jo vse pravice in dolžnosti, ki jih ima- priimiarijev namestnik. § 107. Najstarejši -pomožni zdravnik mora prihajati po šefovem navodilu na oddelek, da nadzira sestavo rajmrta, da pripravil na oddelku vse, -česar je- treba za jutranjo vizito ali operacijo, in, da -pregleda s(wmc, določene za- odpravo, da se predlože šefu v podpis. Pred vizito iporoča -šefu o izpre«neiml»i in Številu bolnikov od poslednje vizite, o drugih važnih dogo 1,kih na oddelku in, o eventualnih ukrepih ter sprejme od šefa navodila, ki jih izvrši ali sam ali pa jih poveri drugim. , § 198. Najstarojši pomožni- zdravnik Obvešča šefa pri viziti -o posameznih holinikih, kar je opazil ali- sam ali (»a drug pomožni toravnik. § 109. A ko operirajo mla.jši pomožni zdravniki, jili mora najstarejši pomožni zdravnik nadzirati, kadar je šef odsoten. § HO. Naj»tare,jši pomožni zdravnik iSprejema na znanje in izvršuje šefove odredbe, ki, -se nanašajo na (»ostavljanje diagnoze, na- terapijo, dieto in- na posebno zdravljenje. § IH- Ko je -šef končal svoj (»osel na. oddelku, se mora najstarejši pomožni zdravnik brigati za -stanje bolnikov. V -to svrho opravi s pomožnimi zdravniki po-poldamsko vizito. Najstarejši pam-ožnii zdravnik odredi, da -se -moraj|o bolniki, ki potrebujejo posebno nego, po (»otrebi večkrat obiskati, tudi ponoči Lahko tudi odredi pri teh bolnikih stalno zdravniško službo. Šefu mora -takoj poročati, če se- mu zdi potrebno, kadar se sprejme na oddelek težko obolela oseba, ali pri opa-snih iapremembah o bolnikovem .stanju in -o eventualni operaciji Če je šef zadržan, -mora sam odrediti vso, česar je treba. § 112. Najstarejši pomožni zdravnik mora skrbeti za praktično in teoretično izobrazbo stažistov in drugih pomožnih zdravnikov. Odzivati se mora z dovolitvijo svojega- šefa pozivom drugega oddelka, zaradi kon-silija. § 118. Najstarejši pomožni zdravnik mora gledati na to, da, se opravlja, služba na oddelku povsod po predpisih. Nenadoma, ako je treba, tudi ponoči, na jmanj (»a enkrat na teden, naj obišče vse prostore oddelka, da ugotovi, ali je zdravniško in bolničarsko osebje na ,svojem mestu, ali je oskrba, bolnikov zadostna in ali pravilno funkcionirajo higienske ureditve. § 114. Najstarejši pomožni zdravnik podpisuje jedilnik ter kontrolira reuzdelitev in -kvaliteto jedil bolnikom po jedilniku. § 115. Najstarejši pomožni zdravnik padzira na. podstavi predpisa .pravilno sestavo- zdravil in kontrolira, ali se zdravila -pravočasno dajo bolnikom,. Skrbeti mora, da se (»riročna lek-afna na oddelku vodno- izpopolnjuje in da so stropi ip drastična sredstva, pod ključem. ( § 116. Najstarejši pompžni zdravnik nadzira in vodi ves inventar oddelka, da se varuje in izpopolnjuje, isto-tako, da se primerno hranijo službene, knjige, razni zapiski, akti im bolezenski (»opisi. § IH. Najstarejši pomožni, zdravnik se mora overjati, ali dajo bolezenski popisi, ki jih sestavljajo stažisti ali drugi pomožni zdravniki, tako točno sliko o (>a,to-loškiii pojavih, njih poteku im izpremombah terapije, da -so uporabni za, znanost in za eventualno uradno po&topamtijri § H«. Najstarejši) .pomožni zdravnik vodi operacijski zapisnik, napravlja prijave o nenadnih smrtnih primerili v narkozi -ali anesteziji, izpolnjuje listine, ako se bolnik dolgotrajno zdravi, in listine, za odvod bolnikov. 0 potrebi operacije obvešča starše, odnosno varuhe maloletnii pajcjgntov ali, če ne morejo odločati sami o -sebi, one .osebo-, ki- jjli je označil ,-pa-cient ob sprejemu, da jih je treba obvestiti. Pii teh paslih mu morajo (»omagati stažisti im drugi pomožni .zdravnilki. Službeni predpisi za prosektorjevega namestnika. § 120. Najstarejši pomožni zdravnik prosekture pomaga prošek tor ju pri njegovem poslu, odnosno ga nadomešča z vsemi njegovimi dolžnostmi im (»ravicami, kadar je zadržan ali kadar je prosektorje-vo most,o izpraznjeno. § 121. Glede .postavljanja pomožnih zdravnikov v pro-sckitnuri veljajo foto odredbe kakor za druge oddelke. § 122. Najistarejši (H>možnj zdravnik nadzira (»oiircjcivo osebje, posebno kar ae tiče pasla pri mrličih in v laboratoriju. Službene prekrške -naznajija prosek-fcorju. § 123. Najstarejši pomožni zdravnik opravlja, če to zahteva prosektor ali če nadomešča prosoktorja, v&e nanj prenesene posle (obdukcije, preglede itd). § 125. Najstarejši pomožni zdravnik pomaga prosektur-ju -zbirati, kouservirati in urejati muzejske preparate. § 126. Ker prijiada celokupni znanstvena material -pro-sekturii, se mora najetarejši pomožni zdravnik obračati ua (»rosektorja, ah jih srne znanstveno okoriščati. Istotako sme, -ko predihod odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih: A. R e d o v n e kazni: 1.) ustni opornim,; 2.) pismeni ukor; 3.) skrajšava in preklic dovoljenega izhoda za 1 do 7 dni; 4.) odvzem do- 10 % me-sečmih prejjemko-v. Kazni pod 3.) se uporabljajo pri onem osebju, ki ima odrejen izhod m določen čas. B. Disciplinske kazni: 1.) odvzem do 10 % mesečnih prejemkov za 2 do 3 mesece in 10 do 20 % za en mesec; 2.) odpustitev iz službe. § 132. Disciplinske kazni -smejo (»o ugotovitvi dejan-skega stanja prisojati: 1. ) gremij za prestole, ki jih učini bolničarsko in drogo osebje v službi; 2. ) upravitelj za prestopke svojih uslužbencev, kadar ga za to pooblasti ravnateljstvo. Vse dteci-plinske kazmi potrjuje inšpektor ministrstva- za narodno zdravje. §133. Za odpustitev definitivno nameščenega bolničarskega osebja so odločilne odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, za- vse drago osebje pa določila- službene pogodbe-. § 134. Ako se zoper koga, ki je nameščen v bolnici, vodi kazeinskasodiia d&scipl.inisku preiskava, ki bi utegnila imeti- za posledico odpustitev k službe-, se mora dotična, oseba suspendirati od službe. Suspenzijo sme- odrediti ravnatelj, če jo predlaga neposrednji uslužbenčev pmtetojnik, ne glede na to, ali je ta uslužbenec definitivno nameščen ali ne. Pri defimitiiviuh nameščencih ;je -postopati v tem primeru po dotičnih priredbah službene (»ragmatike. V nujnih primerih •sove predstojnik -sam odvediti uslužbenčevo suspenzijo na svojo odgovornost, a- to mora z utemeljitvijo takoj javiti- ravnateljstvu. V Ljubljani, dne 9. julija 1924.; št. 561/64. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičić s. r. 214. Pravilnik za strežniško osebje v zavodih za oskrbo umobolnih v Sloveniji. Člen 1, Strežniško osebje ju1, vse ©mo redovniško Ln posvetno osebje, ki opravlja službo na bolniških oddelkih ter ima posla z neg© -bolnikov ali s pomožnimi opravili pri- negi bolnikov na oddelkih, kakršna, eo: vzdrževanje čistote v hiši, donašamje hrane na oddelke im slično. Strežniško osebje se deli na bolničarsko osebje im na služabniško osebje. Členi 2. a) Osebje s teoretično in praktično izobrazbo v bolniški negi je bolničarsko osebje. b) Za bolničarsko osebje .se smatra v službi tudi bolničarsko - pripravniško osebje, t. j. ono osebje, ki službuje ali bospitira, da si pridobi strokovno kobrazbo v negi bolnikov v zavodih. Ono osebjiei, kd nima sicer nikake teoretične izobrazbe v negi' bolnikov, ki pa že več let praktično kvršujie bolniško nego v zaivodih ter v splošni izobrazbi ni' zaostaja za povprečjem boLničarskega osebja, se »me .prištevati k bolničairskeimu osebjn samo, če mu prizma to kvalifikacijo in»i>eik,tor ministrstva za narodno zdravje na utemeljen predlog zdravniškega šefa njegovega oddelka. Ta določba velja dotlej, dokler se ne osnuje bolničarska šola. c) Služabniško osebje je ono, ki nima strokovno izobrazbe v negi bolnikov, niti ni bilo sprejeto v službo z namero, da bi si' jo pridobilo; to so sluge in služkinje na oddelkih. Člen 3. Definitivni bolničarji in definitivne bolničarke se nameščajo, premeščajo in odstavljajo po odredbah službene pragmatike in po specialnih dotičnih pro-pisiin Provizorno bolničarsko in boliučarsko-pripravnii-šfco osebjle nameščas premešča in odstavlja vodstvo, vse v okviru sistemiziranih mest in razpoložnih kreditov. Pogoji za sprejem provirzornega bolničarskega osebja v službo so: 1. ) Strokovna kvalifikacija jh) točki a) člena 2. ) Državi.jsmstvo kraljevine .Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3. ) Starost od 20 do 30 let. 4. ) Telesna, sposobnost za službo. 5. ) Nravna neoporečnost 6. ) Z dobrim uspehom dovršena š tir ir az redna osnovna šola. (Utemeljene izjeme od te točk« dovoljuje teritorialni inspektor ministrstva za narodno zdrarvjei.) 7. ) Znanje državnega, jezika v govoru in pisavi. 8. ) Ob sprejemu ,se mora bolničar,sko-pripravni-ška oseba zavezati, da bo posečala tečaj ali šolo za bolniško nego tedaj in tam. kadar in kjer ji to predpiše ravnateljstvo zavoda. Pogoji za sprejem služabniškega osebji so: 1. ) Starost od 20. do 35. leta. 2. ) Državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3. ) Telesna, sposobnost za službo. 4. ) Nravna .neoporečnost. 5. ) Znanje državnega jezika, znanje čitanja, pisanja in računanja. Za sprejem usmiljen Mi sestra, v strežniško službo, njih premestitev, odpoved ali odpust so veljavna določila pogodbe med družbo usmiljenih sestra in inšpektorjem ministrstva) za narodno zdravje. Člen 4. Med posle bolniške nege spadajo: prestlljanje postelj, kopanje in umivanje [bolnikov, razdeljevanje hrane in donašanje hrane bolnikom v posteljo, oblačenje in .slačenje bolnikov in sploh vsa dela, pri katerih prihaja, strežniška oseba v neposrednji stik z bolnikom. Služabniško osebje čisti .sobe in vse druge prostore oddelkov, donaša hrano na oddelke ter izvršuje vsa druga hišna opravila. Vsa dela v bolniških sobah otpravlja pod nadzorstvom one bolničarske osebo, ki je ob času njegovega opravila v oni sobi odgovorna za, bolničarsko službo. Vsa dela na oddelkih ipa opravlja pod nadzorstvom .prve oddel-kovne sestre, kateri je podrejeno v službi. Člen 5. Vsaka strežniška oseba) .prejme ob vstojiu v službo hišni red in pravilnik za strežniško službo, ki ga mora vestno proučiti in se točno ravnati po r^jem. Z vstoqxwn v služlx> in s potrdilom, da je pravilnik in hišni red prejela, pristane na vsa določila hišnega reda in pravilnika. Izgovor, da ji pravilnik in hišni red ni bil znan, je neveljaven. člen 6. Strežniško osebje je predvsem podrejeno vodji, kateremu pripada porazdeljevanje osebja na oddelke. Glede službe na oddelkih je vse strežniško osebje podrejeno predstojniku oddelka ali zdravnikom, ki ga nadomeščajo, v upravnih Ln gospodarskih ozirih pa tudi upravitelju in njega namestniku. Na vsakem oddelku] je za pravilno in točno strežbo im za delo odgovorna za to določena, strokovno najbolj usposobljena sestra; tej tako zvani prvi' oddelkovni sestri je v izvrševanju službenih dolžnosti, predpisanih s pravilnikom, in pa po odredbah predstojnika oddelka in oddelkovniih zdravnikov, podrejeno vse ostalo družbeno in posvetno strežniško osebje. Oddelkovno prvo sestro določa predstojnik oddelka sporazumno s .sestro prednico. Področje in podrejenost definitivnih bolničarjev (bolničark) določa predstojnik oddelka. Člen 7. Strežniško osebje se mora zavezati, da tx> molčalo o vseh stvareh v bolnici, ter ne sme dajati nepoklicanim osebam nikakršnih pojasnil in tudi ne izvestij o stanju bolnikov. člen 8. Za proviziomo strežniško osebje velja obojestranska 14dnevna odpoved. čilem 9. Primarij-voditelj razdeli po svoji razsodnosti in po zahtevali .službe strežništvo po oddelkih, šefi oddelkov pa se morajo po možnosti ozirati na to, da se vrsti strežništvo po raznih nemirnih im mirnih traktih ter se tako služba kolikor mogoče izenači, da zadeva lažja, im težja, prijetnejša in neprijetnejša po vrsti vse uslužbence. Nihče nima pravice zahtevati, da bi se ustrezalo njegovim željam ali nagnjenostim, ter si izbirati službe ali tovarištva. Zoper odločitev loddelkOvnega šefa v tem. arini ni nobenega ugovora in nobene pritožbe. člen 10. Strežništvo mora izvrševati vsa naročila., prejeta, od zdravnikov ali uradnikov, kolikor se tičejo službe, ter se mora pri tem vzdrževati vsake kritike proti komuricoli. člen 11. Strežništvo mora nadzirati in oskrbovati bolnike. Pri tem naj se ravna vobče po naukih v strežniških tečajih, posebe pa po navodilih zdravnikov za posamezne primere. Poleg tega mora, eventualno s pri-ipomočj r> bolnikov, ki jili za to določi zdravnik, iz vrševati vsa domača) opravila na oddelku. Člen 12. Strežniško osebje je dolžino, skrbeti za največji red, snago in mir na oddelkih in vseh delih zavoda. Vse posle, ki so potrebni za (postrežbo in nego bolnikov, mora po določilih pravilnika in po odredbah predstojnika) oddelkov in oddelkovnih zdravnikov in prve sestre na oddelku točno izvrševati brez ugovora in obotavljanji. Prva sestra na oddelku je odgovorna za točno izvrševanje strežniške službe ua oddelku. Predstojnik oddelka razdeli po zaslišanju oddel-kovne prve sestre po svoji razsodnosti in jk> zahtevah strežniške službe delo med strežniško osebje oikloilca. Strežniško osebje se mora v opravljanju službe medsebojno {»odpirati in živeti v dobrih medsebojnih odmošajih. člen 13. Bolničarsko osebje ne sme od bolnikov ali obiskovalcev niti zahtevati niti .sprejemati nikakršnih nagrad in daril, me sme od njih ničesar kupovati niti kaj prodajati ali posojati. Bolničarsko osebje ne sme opravljati za bolnike nikakršnih posebnih poslov in ne sme prevzemati njih zasebne lastnine v svojio shrambo. Člen 14. i Strožu,iško osebje ne sme nositi bolniškega {>e-rila; ne sine niti svoje hrane niti hrane bolnikov dajati ali) prodajati drugim bolnikom ali osebam, V svoje stanovanje ne sme nikogar sprejemati na prenočišče ali prebivanje. Popivanje in igranje za denar je tako medsebojno kakor tudi z bolniki) v zatvodu strogo prepovedano. Člen 15. Strežniško osebje se mora vesti proti bolnikom ljubeznivo in potrpežljivo, ne da, bi se „spuščalo z njimi v prijateljske odnošaje. Bolnike mora po možnosti tolažiti in bodriti ter se sploh vesti tako, da jim olajšuje, prenašati muke Ln Ivolečirue. Zaradi tega ne sme učindti ničesar, kar bil jih moglo vznemiriti ali oplašiti. Bolnikom ne sme nikdar povedati, ako je čulo. da se je zdrav- nik nepovoljno izrazil o njih bolezni, ali da je bolnik neozdravno bolan. Strežniško osebje tudi ne sme kazati ,začudenosti ali osuplosti ako opazi na bolniku nevarne znake, n. pr. izredno visoko vročico, itd. člen 16. Bolničarsko osebje mora paziti, da se bolniki strogo drže hišnega reda in zdravnikovih predpisov: vsak (prestopek mora javiti predstojniku oddelka. Osebje sme bolnike samo opozarjati na red in snago kakor tudi na zdravnikove predpise; nima pa pravice, da bi jih grajalo ali celo kaznovalo. Člen 17. Vsaka strežniška oseba spoznavaj bolnike, katere ji je oskrbovati, ter se prilagddi njih posebnostim. Vse zdravnikove odredbe glede {»osamezuLb bolnikov izpolnjuj točno im vestno, ob vsej odločnosti pa. bodi z bolnikom vedno prijazna in .prizanesljiva ter jih ne razburjaj po- nepotrebnem. Ako bi se, izkazalo, da se bolnik protivi zdravnikovim odredbam, naj se izkuša doseči uspeh izlepa. brez nasilnosti in ,sirovosti. Ako bi to ne bilo možno, naj se javi zdravniku, da on mlloči, ali in kaj naj se ukrene. Samovoljno se ne snu* nikdar opustiti izvedba zdravnikovega mračila. Člen 18. Nikdar se ne sme strežništvo izpozabiti, tla bi bilo z bolnikom sirovo, da bi ga zmerjalo ali celo teplo im mučilo. Tudi če postane bolnik vsiljiv in nasilen, če zabavlja ali če ga napada, mu tega ne sme povraćati ali ga kaznovati za to. Vsaka sila, ki prekorači najpotrebnejši silobran, je prepovedana. Prepovedano je tudi vsako samovoljno uporabljanje prisilnih sredstev ali pretenje z njimi. Vsako zasmehovanje boinikov zaradi njih blodenj, vsako norčevanje iz njih, vsako izzivanje in draženje je prepovedano. Vsi ti pogreški so znaki o nedostajatnju človekoljubja in srčne plemenitosti, ki sta prvi pogoj za dobro strežništvo. Člen 19. Zlasti slabotnim in telesno bolnim osebam ]x>sve-čuj strežništvo posebno skrb, nadalje onim, ki se morajo nadzirati posebno »skrbno, da ne provzroCLjo sebi poškodb ali ne poizkusijo samomorov. Svojega Službenega mesta, ne sme strežništvo nikdar opustiti, da bi bili bolniki tudi le trenutno brez varstva in nadzorstva.. / Člen 20. Strežništvo skrbi za to, da bolniki pravočasno vstajajo in hodijo pravočasno spat Vsako zakasne-vanje preko določene ure kakor tudi posedanje po dnetvnih prostorih po uri, odločeni za spanje, je nedopustno. V posebni sobi ostanejo ves dan v posteljah le oni bolniki, ki jim zdravnik to dovoli, in v «lx>l-,niški sobi* telesno bolni. Ti pa .smejo zapustiti posteljo šele ]K> zdravnikovi dovolitvi. Ako se čuti bolnik telesno bolnega, „se odvede v »bolniško sobo», da ga preišče zdravnik. V »nadzorni sobi* ostanejo bolniki v posteljah pod neprestanim nadzorstvom. V te .sobe ,se poioižei tudi vsi nanovo sprejeti ali premeščeni bolniki, dokler jih zdravnik ne preišče ter ne da nadaljnjih določil. Člen 21. Vsi nanovo sprejeti bolniki, istotako stalni bolniki, ki se vračajo [>o potrebi ali po ukazu zdravnikovem tudi od zunaj v zavod, se preiščejo; pri tem jim je treba odvzeti denar, dragocenosti, nož, eventualna zdravila itd.; vse to se deponira v upraviteljski pisarni. Denar smejo imeti bolniki le izjemoma in le toliko, kolikor ga jim dovodi .primarij-voditelj za posamezne primere; razpolagajo pa lahko z njim, z vednostjo in privolitvijo primarijevo,' ako ga imajo v depozitu .pri upraviteljstvu. Na to se morajo opozoriti, tudi obiskovalci. Člen 22. Ker se bolnikom obično ne daje nož v roko. mu je treba mesovje razrezati na drobne kosce. Onim, ki jedo slabo ali nečedno in onim. M .strastno požirajo, je treba prigovarjati, naj jed« dostojno in polagoma. ter jim .{Kxlajati .jed koscema. Člen 23. V kopeli se bolnik ne sme puščati niti trenutek brez nadzorstva. člen 24. Bolniki naj opravljajo po možnosti domača in druga dela; vendar se je treba, v tem ravnati le po zdravnikovih odločbah. Vsako samoljubno odločanje strežniMva, je nedopustno. Člen 25. Bolniške sobe in stranske prostore snaži služabniško osebje, če nastane potreba., pa mora tudi bol-ničarsko osebje sodelovati pri teh in pri drugih delih služabniškega osebja. Pode, pohištvo, oljno popleskane stene je treba brisati z mokrimi krpami'. V bolniških sobah se ne sme nič iaprašiti in sploh se ne sme vršiti nikakršno delo, ki dviga prah. Člen 26. Strežniškemu osebju je strogo prepovedano, pu-šiti na oddelku. Člen 27. Strežniško osebje mora predvsem paziti na či-stoto lastnega televsa. osobito rok in obleke, ker je snaga glavna ovira za prenos ibbRazni. Po vsakem 'nečistem opravilu' in pred vsako jedjo si mora roke dobro umiti z milom, eventualno jih razkužiti. Sploh se mora glede lastnega snaženja in razkuževanja strogo držati zdravniških predpisov. Vsaka strežniška oseba se. mora kopati vsaj enkrat na teden. Člen 28. Prva. sestra na oddelku prevzame inventar, ki je v sobah in stranskih prostorih oddelka, ter je zanj odgovorna. Osobito telesno, ročno in posteljno [>e-rtlo, postelje, .posode za hrano, jedilno orodje, zdravila in obvežita so izročena njeni pažnji. Vse strežniško osebje jo je dolžno v tej pažnji podpirati, imeti inventar v redu ter se pokoriti dotičnim odredbam prve sestre. Inventarni predmeti .se izročajo oddtelkovnini .prvim sestram, v pralnico in drugam le proti pismen emu potrdilu. Za vsako škodo, nastalo po memiaimosti. neopreznosti in zlobnosti strežniškega osebja, jamči dotična oseba in mora škodo povrniti. Člen 2«. Bolničarsko osebje sme sprejeti bolnika, samo, če prinese bolnik sprejemni listek. Bolniki, premeščeni z drugih oddelkov, se sprejemajo na. podstavi premestilnega listka. Člen 30. Sprejetega bolnika je treba sleči in skopati, če to pripušča njegovo bolezensko stanje. Nato se obleče v čisto .perilo in se, če je težko bolan, položi na. posteljo. Bolnikovo obleko in perilo kakor tudi bolnika. samega je treba, pregledati, ali nima morda golazni. Moškim bolnikom z golaznijo se glava ostriže in brada obrije, ženskim pa se lasje namažejo s tekočino za. golazen ter povežejo z ruto. Britje spolovil oskrbi .zdravnik ali pa bolničarska oseba, določena za to po predstojniku oddelka. Bolnikovo oddano obleko in perilo je zabeležiti na izkazu oddane obtoke; en izvod tega izkaza prejme, kdor je bolnika privedel, drugi izvod pa se pritrdi na svežnju oddane obleke in oddanega perila, Na podstavi izkaza prevzame sveženj prva. sestra in ga takoj shrani v zaprtem skladišču, določenem za, to. Prva sestra, je odgovorna za polno- številno, oddano obleko in hrani ključ od skladišča. Ostalo strežniško osebje nima dostopa do te shrambe brez vednosti prve sestre, ki je tudi, če mu dovoli vstop, odgovorna za shranjeno obleko in perilo. Obleka, in 'perilo, v kateri ali v katerem je golazen, kakor tudi obleka in perilo bolnikov z nalezljivo. boleznijo ali njenim sumom, se mora oddati poprej v raiztoužitev. Denar, vrednostne papirje in dragulje prevzame piva- sestra ter jih takoj odda upraviteljstvu v shrambo. Bolnica .jamči samo za one predmete, ki so bili izročeni upravi. Strežniško osebje ne smo shranjevati nobene lastnine bolnikov. Spremijo,valeom ali .poznejšim, obiskovalcem se sme izročati oddana obleka in oddano perilo samo, če ju nadbmeste z drugima istotako porabnima. Člen 31, Vsak bolnik si mora vsak dan umiti lice in roke, očistiti zobe in se počesati. Bolnikom, ki ne morejo hoditi, domaša bolničarsko osebje vodo za umivanje k postelji ter jih po potrebi tudi' umiva. Bolničarsko osebje je odgovorno za snago bolnikov. Člen 32. Čisto perilo ima v shrambi in ga pripravlja prva sestra. Perilo im posteljnina se men,.java po potrebi, pirilo najkesneje vsakih 8 dni. posteljnina pa vsakih 14 dni. Nečisto perilo in posteljnino je spravljati v prostore, ki so za to določeni in ki morajo biti zadosti daleč od bolniških sob. Okrvavelo, gnojno in blatno perilo je shraniti ločeno od ostalega; če ukrene zdravnik glede takega perila kaj posebnega, se mora to točno izvršiti. Umazano perilo se oddaja dnevno v pralnico. Člen 33. Vsak novodošili bolnik prejme sveže telesno in ročno perilo, sveže preoblečeno jKJsteljo in kozarec. Bolnikom z gnojnimi ranami in takim, ki spuščajo blato in seč, je podložiti pod rjuho nepremočljivo podložko. Zračnih blazin bolniki ue smejo imeti na golem telesu in te blazine ne smejo biti premočno napihnjene. Strežniško osebje mora paziti, da ne hranijo bolniki v postelji tobaka, jedil in drugih stvari, ter je odgovorno za, snago perila, in postelje. Člen 34. Bolniki, ki lahko vstanejo, morajo hoditi sami na stranišče. Stranišča snažijo sluge in služkinje na oddelku. Bolniki, ki ne morejo iz postelje, dobe steklenico za seč in, če treba, posodo za blato. Bolničarsko osebje izpraznjuje te posode na določenem kraju, snaži pa jih služabniško osebje. Vsak bolnik prejme ročni pljuvalnik. Razen toga morajo hiti v vsaki sobi in na hodnikih še večji pljuvalniki. Strežniško osebje pazi, da nihče ne ipljuje drugam nego v pljuvalnike, in snaži pljuvalnike na določenem prostoru. Vselej, kadar strežniška oseihai očisti steklenice za seč, posode za blato, sobne klozete im pljuvalnike, si mora takoj umiti roke z milom ter jih po zdravnikovi odredbi tudi razkužiti. Člen 35. Hrano bolnikov predpisuje predstojnik oddelka; samo on sme menjati predpis. Na oddelek donaša hrano iz kuhinje služabniško osebje. Hrano razdeljuje prva sestra, ostalo bolničarsko osebje pa jo donaša bolnikom. Oslabele bolnike hrani bolničarsko osebje. Posodje in orodje čisti na določenem prostoru služabniško osebje. Ostanki jedil se mečejo v posodo, določeno zai to. Zdravniku jo treba javiti, če bolnik ue zauživa hrane ali če jo zamenjava in prodaja. Člen 36. Bolnike odpušča primarij-voditeij ali njegov namestnik; nihče ne sme brez zdravnikove privolitve bolnika odpustiti iz zavoda, bodisi tudi le za malo časa. Navedbam bolnikov, da so odpuščeni ali da imajo dopust, ni verjeti; strežniško osebje mora v tem oziru prejetij od zdravnika usten ali pismen nalog. S sprejemnim listkom odide prva sestra ali po njej določena namestnica v skladišče po shranjeno holimikovo obleko in perilo, ju vzporedi z izkazom oddane obleke ter ju kroči proti potrdilu na izkazu odpuščanemu bolniku ali spremstvu. Če se je pri tej priliki ugotovilo, da enega ali drugega predmeta ni, se mora to takoj javiti upraviteljstvu, ki ugotovi eventualno krivdo osebja. Odpuščenega bolnika« s spremstvom je napotiti ali pa iod,vesti v sprejemno pisarno, kjer se odjavi Ln prevzame morebitne depozite ter prejme eventualni račun. Člen 37. Strežniško osebje, predvsem prva sestra na oddelku, skrbi, da- je za zdravniški posot v bolniških sohah’ vse v redu, da so bolniki pri (v) svojih posteljah in da je vse pripravljeno, česar je tret »a za zdravniški poset. Ko vstopi zdravnik v sobo, mu mora strežniška oseba, določena za to, javiti vise, kar se je važnega pripetilo od zadnjega poseta, osobito, če je došel nov bolnik ali če se je bolnikovo sta,nje bistveno izpr(»menilo ali če zdravilo ni učinkovalo. Dolžnost bolničarskega osebja je, obveščati zdravnika povsem točino in resnično in odkrito priznati tudi vsako opustitev ali pozabljivost. Navzočno bolničarsko osebje mora ob zdravniškem posetn paziti na vse zdravnikove odredbe ter si jih po potrebi zapisovati. Pomagati mora zdravniku, ko preiskuje bolnika, vzdigati, podpirati, obračati bolnika ter podajati zdravniku instrumente in druge prujiomočke. Če pomaga bolničarska« oseba pri kirurškem opravilu (operaciji, prevezovanju ran itd.), si mora prej roke umiti ter jih fM> zdravnikovi odredbi, tudi razkužiti. Člen 38. Bolničarsko osebje mora bolnike, izročene njegovi strežbi in negi, skrbno opazovati in o vsakem dogodljaju (krč, omotica, onesvestitev, blodnja* bi ju vanje, blato, neuspeh klistira, krvavenje itd.) obvestiti zdravnika. Če opazi bolničarska oseba kaj posebnega na izmetku, pljunku, blatu ali seču, mora to shraniti- in pokazati zdravniku. Po potrebi ali- ob nevarnosti ,pa mora takoj obvestiti zdravnika. Telesna toplota se meri redno zjutraj im popoldne ter se zabeležuje na tempe ratumL tabeli, če odredi zdravnik pogostnejše merjenje, se mora to točno izvrševati ob določenih urah. Člen 39. Ako se opazi pri bolniku nagla in nevarna iz-prememba (močno krvavenje, globoka omedlevica, izredna slabost, močni krči, veliko bolečine), je treba takoj poklicati zdravnika,. Osobito je paziti na -bolnike z visoko vročico, na blodeče in na take, ki so na sumu, da namerjajo izvršiti samomor. Strežniško osebje mora poklicati zdravnika tudi tedaj, kadar to zahteva bolnik, ki je težko bolan, ali njegovai okolica. Člen 40. Glede zdravljenja bolnikov naroča in odloča edino zdravnik. Odredbe daje predstojnik oddelka ali njegov namestnik; dotičnim odredbam se mora bolničarsko osebje točno in vestno pokoriti v vsakem oziru. Bolničarsko osebje napravlja, obveze, izvršuje mazanje, daje kiistire in opravlja, vsa dela, ki jih naroča zdravnik. Vsi instrumenti, aparati, vse posode, cevi itd. mora bolničarsko osebje pred u,porabo in po njej predpisno očistiti, odnosno razkužiti. Ako bolničarsko osebje ni dobro razumelo zdravniške odredbe, mora vprašati in prositi za pojasnila, ker bi vsako nerazumevanje in nepravilno tolmačenje lahko škodilo bolniku. Če si bolničarsko osebje ni v svesti, da si zapomni vse zdravnikove odredbe, si jih mora zabeležiti. Člen 41. Umirajoče mora bolničarsko osebje prijazno in skrbno tolažiti in skrbeti, da se izpolni njih želja i><> poslednji tolažbi njih veroizpovedajija. Dokler je duhovnik v sobi, mora vladati popoln mir in ,se morajo vsi bolniki in strežniško osebje vesti dostojno in obredom primemo. Če je umirajoči nezavesten in če je smrtna muka velika, se mora postaiviti pred njegovo posteljo zaslon ali stena, da ga drugi bolniki ne vidijo. Ko bolnik umrje, mu zatisne sestra oči« in mu [(odveže spodnje čeljusti s prevezo. Truplo je treba sleči in obleči v -lastno bolnikovo perilo), -mrtveca, položiti v naravno ležo in ga pokriti z rjuho. Na gleženj leve noge se priveže znožni list, na katerem mora biti zabeleženo tole: 1.) oddelek, na katerem je umrl; 2.) mrličevo ime in njega priimek; 3.) diagnoza. Sprejemni -listek se odnese v pisarno oddelka in smrt se javi upraviteljstvu. Truplo leži dve uri na postelji, potem se po izvršenem mrliškem pregledu prenese v mrtvaščnico, odnosno ponoči v prostor, posebe določen za to. kjer leži truplo do šestih; potem se ^rrenese v mrtvaščnico. Prenese ga služabniško osebje. Člen 42. Zdravila prejema oddelek od lekarne. Prva sestra na oddelku jih prevzema in hrani na varnem pod ključem. Vsa zdravila deli prva sestra ali nje namestnica po zdravnikovi odredbi. Bolničarsko osebje se mora vselej prepričati, ali jo prejeto zdravilo resnično ono, ki ,se mora dati bolniku. Za pomote ta zamenjave ni izgovora. Bolničarsko oseb,je je odgovorno, da dobe bolniki pravočasno določena zdravila in da se izvrše pravočasno vsa odrejena zdravilna opravila. Zdravnik odredi, ali je treba bolnika ponoči buditi, da vzame zdravilo. Žličice ta druge posode za zdravila se morajo očistiti preden se da zdravilo in potem, ko se jo okorili tem -odredbam, -se jim nadaljnji obiski prepovedo. C-len 49. Strežništvu ni dovoljeno, da,jati obiskovalcem (vijasnil o drugih bolnikih. Kar se tiče zdravniških zadev, naj zavračajo obiskovalce na zdravnike, ki dajo potrebna pojasnila. Prepovedano je strežništvu, »prejemati -od obiskovalcev darila. Členi 50. Strežništvo ne sme za bolnike oskrbovati- pisem, izvrševati naročil, zahajati k sorodnikom ali znancem Imlnikov itd. Člen 51. V službi se mora strežništvo medsebojno podpirati; občuje naj med selmj prijateljski in naj se ne prepira vpričo bolnikov. Člen 52, < Haske sprejemati sme strežnik v službi I e izjemoma in z dovolitvijo primarija-voditelja in le za najkrajši čas. Vršiti- pa se t-o sme le v govorilnici, nikdar me na oddelku. Člen 53. iS]>ome službene zadeve med strežniki razsoja primari,j-voditelj ali pa upravitelj (kakršen- je i»ač spor). Clem 54, Strežniška- -služba na oddelkih se vrši, ako možmo, v skupinah ipo štiri in štiri, ki se vrste v opravilih: 1.) glavne^ 2.) pomožne, 3.) rezervne in 4.) nočne službe. Člen 55. Kdor ima glavno službo, mora nadzirati in -oskrbovati bolnike- ter jih nikakor in nikoli! ne sme puščati samih. Kdor ima pomožno- službo, tisti ga pri tem podpira, a poleg tega opravlja domača dola. Kdor ima nad-om-estilno ali -rezervno službo, mora izvrševati posebne zdravnikove naredbe ua oddelku, eventualno pa so-sme uporabljati tudi kvun oddelka, če je treba*. Za nočno službo -se -združujeta dva oddelka; eden ima- službo do ene, drugi do jutra (ako ni uvedena vsenočna služba). Člen 56. Nočni čuvaj se mora natančno- informirati, na- kar tere bolnike mu je posebno paziti: (ako mu še niso ■znani). Če je treba, nokliče na jmmoč strwindke, sipeče na oddelku. Dan po nočni službi je popolnoma prost do desetih zvečer. Zjutraj mora javiti vse važnejše pripetljaje o stanju in vedenju bolnikoiv med službo (božjastne napade, razburjanja itd.), odnosno mora to vpisati v svojo službeno knjigo. Nočna služba traja od devetnajstih do ene in od ene do sedmih (odnosno- od devetna jstih do sedmih). Člen 57. Strežniki imajo svoje -posebne sobe, kjer spe ali pa bivajo o prostih dneh. Po oddelkih je razdeljeno le neizogibno potrebno število strežništva, da pride na pomoč, ako je boba. Vsak mesec se menjavajo strežniki, speči po oddelkih, tako da m vsi ra-zvrste v tem redu. Člen 58. Strežništvo (posvetno), ki je prosto, ima, posebno knjižico, kjer so zapisaini izhodi in v katero potrjuje vratar uro izhoda in vrnitve. -Razen rednih izhodov sme dovoliti le primarij-voditelj poseben izhod v nujnem in vpoštevnem primeru. POsvetaiio strežništvo ima reden izhod vsak drugi dan od devetnajstih do dvaindvajsetih (po nočni službi od osmih do dvaindvajsetih). Doputsti definitivnim uslužbencem se dovoljujejo po določilih službene pragmatike; vse drugo posvetno osebje ima pravico izza drugega službenega teta v prvih 5 letih do dopusta po 8 dni, po nadaljnjih 10 službenih -tetih po 12 dni in nadalje po 20 dni s popolnimi osebnimi prejemki. Dopusti se lahko .jemljejo ali zdržema ali v dveh rokih, no smejo se >|ia porazdeliti na posamezne dni v letu. Strežniškemu osebju mora bič dana prilika, da se lahko udeležuje ob nedeljah in praznikih verskih obredov, ki mu jih predpisuje -njega v e roiKpov ed an je; vendar i>a zaradi bega ne. sme- tipmti služba. Ako se vrše ti obredi v zavodni ka,pdi, -se- jih sme udeleževati strežniško osebje v njej; le oni strežniki, ki jim to službeno ni mogoče, smejo zahtevati dovolitev za' poset drugih cerkva. Za redovno strežništvo veljajo glede dopusta dotična- določila službene- pogodbe z družbo usmiLlijimih -sestra. Člen 59. Zaradi nepokornosti ali prestopkov zoper pravilnik, hišni red in odredbe predstojnikov sc mora -strežništvo kaznovati Kazni za provizorno posvetno strežniško osebje so: A. R e d o v n e k a- z n i: a) ustni opomin, 1>) pismeni ukor, c) -skrajšava- in preklic prostega izhoda ea 1 do 7 dni, č) odvzem do 10 % enomesečnih prejemkov. B. Disci p 1 i n s k e k a z n i: a) odvzem do 10 % mesečnih prejemkov za 2 do 3 mesece in 10 do 20 % za en mesec, b) takojšnja odpustitev iz -službe. Redovne kazni odreja- predstojnik oddelka, disciplinske kazni pa po ugotovitvi dejapekega. stanja-: a) -za bolničarsko osebje vodja, b) za -služabniško osebje upravitelj, ki ga- p<«H)lasti vodja. Disci])]inske kazni pafcrju,je nadrejeno sajiitetsko oblastvo. Ce se pripeti težak -službeni pogrešek, osobito očitna nopokomost in -sirovo .postopanje z boiadki in pijinost v službi, sme predstojnik oddelka z vodje- vim prdtndilogn strežniško osebo takoj suspendirat-i. Disciplinsko postopanje gre potem predpisano ,]>ot. Kazni za usmiljene -sestre so: a) ustni opomin, b) ukor, c) naznanilo, družbenemu duhovnemu vodstvu. Kazni za definitivno strežniško o seli je določa službena pragmatika. Člen 60. Globe se steka,jo v upra viteljsko blagajno. CUen 61. iPritožbe priobčuje strežniško osebje v prvi vr>ti neposredno predstojnemu zdravniku in primariju-vo-ditelju. Ce ta ne mort3 ugoditi pritožbi, gre strežniškemu osebju prarica pritožbe; pritožba se predloži pismeno nadjrfl^Bnemu sanitetjskemu oblastvu. ki ra/zsodi o njej končnoveljamio. RiiU>ži>a -se mora podati im vodstvu v treh dneh. Člen 62. Provizorno strežniško osebje dobiva prejemke, odmerjene po pogodbi. Strežniškemu osebju ni dopuščeno, stanovati zunaj zavoda, če tega izjemoma ne dovoli starejšima. Clem 63. Ob bolezni -so veljavni za definitivno strežniško osebje predpisi službene pragmatike, za rodovno strežniško osebje določila pogodbe, za nestalno strežniško osebje pa dotični zakonski predpisi. Ce strežniška oseba oboli, mora to javiti predstojniku oddelka, ki -odredi zdravljenje v bolnici ali pa na uslužbenčevem stanovanju. Člen 64. Strežnaško osebje mora paziti v svojem stanovanju na čistoto in red. Predstojniki imajo pravico nadzorstva v ženskih -stanovanjih v spremstvu sestre prednice, ali prve oddclkovme sestre. Člen 65. Za .nadaljnjo bolničarsko izobrazbo služi bolničarska šola: Odredbe, o ustroju, sprejemnih pogojih za to šolo in o pravicah onega boiničarškega osebja, ki je dovršilo to šolo najmanj z zadostnim uspehom, navaja pravilnik za- -strežniško sold. Člen 66. Ta- pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se objavi. V Ljubljani, dne 11. julija 1924.; Št. 5703/24/Zdr. Oda. ' Inšpektor ministratva /.a narodno zdravje: dr. Katičič s. r. Razglasi osrednje vlade. Razpis. Na podstavi člena 19. zakona o inšpekciji dela se razpisuje kontounz za mesto pomočnika inšpektorju dela v Maribora. Razen splošnim pogojem morajo ustrezati kandidati nastopnim pogojem, predpisanim v navedenem členu zakona o inšpekciji dela: Dovršiti -so morali tehnično fakulteto (strojni ali kemijski oddelek) in imeti morajo triletno prakso v zasebnih ali pa- v državnih podjetjih. Plača in drugi službeni prejemki so; določeni z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih d-ržarvnih uslužbencih. Kandidati naj pošljejo svoje prošnje, ki .jim je treba priložiti vse dokumente, predpisane v členu 12. -zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, neposredno ministrstvu za socialno politiko, osrednji- inšpekciji dela v Beogradu, najkes- neje do dne „ „ j , 2 0. avgusta 1 924. Od ministrstva za socialno politiko, oddelka za zaščito delavcev, v Beogradu, dne 11. julija 1924.; br. K 774/IV. Razglasi prosvetnega oddelka za Slovenijo. Št. 9250. &-i Razpis učiteljskih služb. Na naslednjih osnovnih Šolah se razpisujejo upraviteljska mesta: 1. ) Na evangelijski enorazredni osnovni šoli v Hodošu (madžarski u-elni jezik); 2. ) na onorazredni ab&iski osnovni šoli v G e n -terovcih (madžarski u&ni jezik); 3. ) na triraziredni rinisko-katoliškii osnovni šoli v P r t oi 5 i; 4. ) na enorazredni evangelijski osnovni Soli v Petrovci h. Prosilca naj vlože prošnje, in sicer za vsako učno mesto posabe, ki jim je treba; .priložiti službeno' razpredelnico, zrelostno izpričevalo', usposob-Ijemoetno izpričevalo, dokazilo o dosedanjem službovanju in zdravniško izpričevalo, če prosilec še ni stalno nameščen, najkasneje do dne 31. avgusta 19 2 4. pri svojem šolskem vodstvu, ki jih takoj odpošlje pristojnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku. Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani, dne 24. julija 1924. Za šefa: Poljanec s. r. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. St 6002/24. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah pod državno upravo v Sloveniji. Ime bolnice Dne Število oskrbovancev lil. razreda Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico) 380 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 50 Zavod za umobolne v Ljubljani . . 241 Zavod za umobolne na Studencu. . 308 Splošna bolnica v Mariboru.... 19. julija 1924. 131 Javna bolnica v Celju 156 Javna bolnica v Brežicah .... 59 Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . 33 Javna bolnica v Murski Soboti. . . 59 Javna bolnica v Ptuju 28 Hiralnica v Ptuju 115 Hiralnica v Vojniku 160 Skupaj . . 1720 V Ljubljani, dne 27. julija 1924. Št. 6235/1. 1071 Razglas. Posojilnica v T r e b n jr e m, r. z. z n. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance, hr. 43.322 z dne 25. decembra 1923., Ur. L št. 3 iz leta 1924., ih po členu 257. finančnega zakona ža leto 1924./1925. z dlne 31. marca 1924., Ur. 1. št. 14:Č oprostitev od plačevanja .taks, navedenih v rečeni naredbi, izza dne 1. junija 1924. za čas, dokler veljajo sedanja pravila. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 18. julija 1924. Pr. VHI 33/24—1. 1089 Razsodilo. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrožno sodišče v Mariboru je razsodilo na predlog državnega pravdništva-: Vsebina, tiskovine letaka «Ob£ani», ki je izšel v Mariboru v tiskarni Sv. Cirila dne 10. julija 1924., nhsoza v stavku «on podpira velesrbsko nadvlado i* korupcijo, brezpravnost in nasilje* izzivanje na Plemenski razdor in na mržnjo do države kot celote. Po členu 138. ustave potrjuje sodišče prepoved razširjanja in prodajanja navedene tiskovine izvršeno po varstvenem oblastvu v Mariboru, ter odreja, da je uničiti vse izvode te tiskovine. Okrožno kot tiskovno sodišče v Mariboru, oddelek VIII., dne 11. julija 1924. Sa 14/23—69. 1092 Sklep. Ker se je poravnava pravnomočno odobrila, je poravnalno postopanje glede I. C. Kotarja, trgovca v Ljubljani, končano. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL, dne 25. julija 1924. Sa 12/24—2. 1094 Sklep. V poravnalni zadevi firme Kmet & Kom p. v Ljubljani je poravnalno postopanje po § 55., točki 5., poravnalnega reda ustavljeno. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL, dne 28. julija 1924. E 144/24—11. 1032 Dražbeni oklic. Dne 18. avgusta 1924. ob devetih bo pri podpisanem, eodiščlu v sobi1 št. 4 dražba nepremičnin in priteklin: zemljiška knjiga Imeno, vi. št. 46. Cenilna vrednost: 52.374 Din; najmanjši' ponudek: 34.916 Din. Vse drugo je raz.vidno iz dražbenega oklica, nabitega na sodni deski. Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II., dne 4. julija 1924. E 175/24-4. 1057 Dražbeni oklic. Dne 2 9. avgusta 1 $ Ž 4. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 drdilha nepremičnin: zemljiška knjiga Žagarski vrh, vi. št. 345. Cenilna vrednost: 2463 Din; najmanijši poniudek: 1261-50 Din,. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbeocm naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne megle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 18. julija 1924. D št. 24.252/IV.—1924. 1095 Nabava telegrafskega in telefonskega materiala. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo raznega telefonskega in telegrafskega materiala. Nabavijo se: 1. ) galvanski členi in njih deli; 2. ) kombinirana varovala in njih deli; 3. ) posamezni deli za telefonske aparate ih telefonske centrale. Licitacija bo dne 6. septembra 192 4. 'ob enajstih pri direkcij; [>ošte in telegrafa v Ljub-iljani, Sv. Jakoba trg št. 2. Pogoji so na vpogled isto tam, in sicer se dobi-ivajo v pisarni tehnične sekcije, soba Št. 75, kjer so 'interesentom na vpogled tudi vzorci in kjer dobivajo ,natančnejše podatke. Dražitolji morajo položiti 5%n,o, inozemci pa 1 Q%ho kavcijo pri pomožnem uradu direkcije pošte iv Ljubljani najkasneje do desetih na dan licitacije. V Ljubljani, dne 26. julija 1924. Zastopnik direktorja pošte in telegrafa, pomočnik: Gregorič s. r. Št. 5350. 1070 a_2 Razglas o prevzemu adaptacijskih del v tobačni tvornici v Ljubljani. Gradbeng, direkcija v Ljubljlani razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih iz- premomib, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih N o vin ah» z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah» z dne 25. novembra. 1921., ponovno' ofertno licitacijo za prevzem adaptacijskih del v administrativnem poslopju in kanalizacijskih del za skladišče izgotovljenega blaga v tobačni tvornici v Ljubljani. Ponudbe se lahko glase na vse ali pa na posa- mezne vrste del, in sicer: 1. ) težaška^ 'zidarska in kanalizacijska dela v administrativnem poslopju . . . 30.000 Din, 2. ) težaška, zidarska in kanalizacijska dola v skladišču izgotovljenegai blaga . 30.000 » 3. ) vodovodna dela v administrativnem poslopju............................. 3.800 » 4. ) vodovodna dela v skladišču izgotovljenega blaga....................... 16.800 » skupaj . . 80.600 Din. Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani (šoto št. 21, II. nadstropje). Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 12. avgusta 192 4. v zapečatenem zatvitku z zunianjo. oznako: »Ponudba za prevzem adaptacijskih del v tobačni tvornici v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku dražbene komisije med 9. iu 10. uro. Licitacija se bo vršila ob desetih v sobi št. 2 odseka IV. podpisaue direkcije. Poznejše ,ponudbe se ne bodo v pošto vale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti; da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (ali 20 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija .se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najkesneje do dne 11. avgusta ob dvanajstih, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih paipirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za, izvrševanje odredb iz oddelka «B». 0 položeni kavciji preijme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Obenem s ponudbo, toda iposobe, je treba predložiti predsedniku komjsije potrdilo davčnega urada-opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, in potrdilo ministra za zgradbe, da. se sme ponudnik udeleževati ofertalnih licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela brez ozira na višino ponujene vsote; v vednost pa naj služi, da ne smo skupna vsota naj-cenejših ponudb prese zati proračun jene. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 24. julija' 1924. Zastopnik gradbeno direkcije: inž. Haguš s. r. Št. 1020/H in 1084/H. 1060 3___3 Razglas. Okrožna gradbena sekcija v Kranju razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona v državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izpranemb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih N o vina,h» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega' v »Sjlužbenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., ofertno licitacijo .s skrajšanim rokom: 1. ) za zgradbo Hedinovega mostu iz železnih nosilcev železnobetonsko ploščo pa Jezerski državni cesti v km 26.590 v preračunjenem znesku 90.000 Din (devetdeset tisoč, dinarjev); 2. ) za pretiakovanje savskega mostu v Kranju z delno dobavo granitnih kock v preračunjenem znesku 178.000 Din (sto in osem in sedemdeset tisoč dinarjev); 3. ) za rekonstrukcijo opornega zidu v km 24.24 Jezerske državne ceste v znesku 67.000 Din (sedem in ,šestdeset tisoč dinarjev); 4. ) za rekonstrukcijo propusta v km 29.580 Jezerske državne ceste v znesku 27.000 Din (sedem in dvajset tisoč dinarjev). Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti mod uradnimi urami pri okrožni gradbeni sekciji v Kranju. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100* Din, mo-rago izročita, ponudniki v ponedeljek dne __________ 4. avgusta l il 2 4. * Pravilno namesto 20 Din. Inšpektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičić s. r. Razglasi drugili uradov in oblastev. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Poniudba za zgradbo itd. ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku dražbeno komisije do 11. ure. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v pisarni sekcije. Pozneje došle ponudbe se ne bodo vpoštevalo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter mora poloržiti kavcijo 10 % (ali 20 če je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljjani najkesneje do dne 3. avgusta 1924. bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem' zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico, ki jo mora pokazati predsedniku dražbcne komisije. Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada-, opremljeno s kolkom za 20* Din, da so. plačani vsi davki, istotako kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme udeleževati 'ofertnih -licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela brez ozira na višino ponujene vsote. Vsak ; ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi. Okrožna gradbena sekcija v Kranju, dne 19. in 22. julija 1924 Inž. Fr. Emmer s. r. Št. 362/14. Razglas. Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. julija 1924.: 87 Din; 1 denarnica, v njej 50 Din in železniška legitimacija na ime;: Kavčič Marija; 1 šolsko izpričeval o na ime: Kosovinc Maks o dovršenem 4. gimnazijskem razredu realne- gimnazije -s islovenskim in nemškim učnim jezikom v Ljubljani; 1 kostum iz bele svile; 1 usnjata listnica, v -njej 1500 do 1,600 Din in več listkov z imenom: Kuralt; 1 denarnica, v njej 220 Din in nekaj zastavnih listkov; 1 modra kuverta z 2200 Dihi (na kuverti naslov: Mahorič Franc); ena denarnica, v njej 1 lupa, 6 Din in 1 listek za perlo; 1 listnica, v .njej okoli 70 Din in brezplačna vozovnica -s sliko na ime: An Žič Maks, progovni) delavce; 120 Din; 1 zlata ovratna verižica z obeskom, 1 zlat prstan s safirjem in 2 srebrna manšetna gumba; 1 listnica, v njej 490 Din in razni -dokumenti na ime: Seliškar Tomaž; 1 -bel žepni robec s 300 Din; 1 bankovec za 1000 Din; 1 ženis-ka volne,na vrhnja jopa sive barve z velikimi gumbi in rdečo podlogo; ena ročna torbica, v njej -okoli 425 Din, 1 račun im en recept; 1 srebrna damska naprsna igla v obliki kra-vatne igle z akvarimskim kamenom -na sredi; 1 delavska knjižica in izpisek iz rojstne knjige, oboje na ime: Pavšič Ivani, delavec; 1 črn pol svil en dežnik z velikim -rumenim okroglim ročajem; 1 listnica, v njej okoli 225 Din in vojaška -odpustnica na ime: Matekel; 1 zlata ženska ura; 1 -par črnih nizkih ženskih čevljev; 1 obrabljena denarnica s 340 do- 342 Din; 1 bankovec za 100 Din; 1 -siva isportnai čepica; 1 .zavitek z 2 m blaga (blago je belo- z. modrimi Črtami); 1 lovski pes, rjavosive barve, sliši na ime: «F rika®; 1 listnica, v njej okoli 215 Din in 1 železniška legitimacija na ime: Kozjak Marijana; 1 jugoslovanski po-tnil list, izdan po policijski -direkciji v Ljubljani na ime: Žaren) Franc, ravnatelj; 61 Din 50 p; 1 delavska knjižica na- ime: Se-nzer Ivan in domovnica), izdana po občanskem uradu v Smiljanu; 1 pes črne barve, ima na nogah in na koncu repa belo liso-; 1 niklja sta žepna ura; 1 ročna torbica (srbska narodna torbica-, lilaste barve). Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. julija 1924.: 1 zavitek, v ujem 1 površnik, 1 športna čepica, 1 par rokavic, 1 ročna torbica in 1 zvezek ključev; 1 žepni koledar s srednjo vsoto denarja; 1 zlat uhan; 1 mala plahta iz poklejenega platna; 1 ročna torbica, v njej legitimacija na, ime-: Kraupp Slava; on svilen žepni robec; 1 zavitek s 3 ženskimi naglavnimi rutamir, 2 dežnika (pozabljena v unionski kavarni); 1 listnica z manjšo vsoto denarja; 1 športna čepica; 1 škatla z 1 parom belih čevljev; 1 moški dežnik; 2 damska, dežnika; 2 knjigi; 1 lomjeta z * Pravilno namesto 5 Din. zlatim okvirom; 1 ženska jopa; 1 pes volčje pasme; 1 mtodrosvilena šerpa; 1 ročna torbica z manjšo vsoto denarja; 3 blagajniški ključi. — V železniških vozovih so se našli- ti-le predmeti: 1 zavitek starih čevljev, 1 damski dežnik, 3 palice, 1 košara češenj, 2 nahrbtnika, 1 star čevelj, 1 moški plašč, 1 čepica^ 2 ženska slamnika, 1 ročna torbica, 1 listnica s srednjo vsoto denarja, 2 slamnika in 1 pled. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 15. julija- 1924. Št. 1146. 3—1 Razpis. Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje- za kemijski institut tehnične fakultete nastopna mesta: 1. ) A -s i s-1 e n t s k o m e s t o za fizikalno kemijo. Pogoj: absolvira-n kemik (doktor ali inž-enijej), ki dokaže ali z disertacijo ali z diplomskim delom usposobljenost za poučevanje dijakov iz fizikalne kemije. 2. ) Asistentsko m e- s t o za, kemijsko tehnologijo. Pogoj: absolviran kemik-tehnik. Oba asistenta; bosta dobivala prejemke uradnika 9. skupine I. kategorije in vse ostale prejemke, ki jih določa IV. poglavje zakona o civilnih uradnikih. 3. ) Dve mesti za laboranta z zvaniični-škimi prejemki. Pogoj-: Prosilec je moral dovršiti najmanj -dva razreda srednje ali njej sorodne šole ter mora dokazati, da je vešč osnovnim kemijskim operacijam, da je -sposoben, samostojnio in zanesljivo pripravljati reagente; nadalje znanje tehtanja- (tudi analitskega) in znanje osnovnih mukiov kemije. 4. ) Mesto z a mehanik a, (pihalca stekla) z zvanilčniškimi prejemki. Pogoj: šolska izobrazba-kakor pod 3.); -poleg tega- mora biti prosilie-c izučen pihalec stekla, ki zanesljivo -piha -tudi komplicirane aparate in nepredušno zabrušuje. Pravilno kolk-ovanie -prošnlje, opremljene š prilogami po členu 12. zakona, o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dno 3 0. o k t o- b r a 19 2 4. na rektoratu univerze v Ljubljani. Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, dne 17. julija 1924. Prorektor: dr. A. Ušeničnik s. r. Št. 313/pr./24. 3—3 Raspis. Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani razpisuje mesto- upravnega vežbenika s predpisano kvalifikacijo za II. uradniško kategorijo- po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Prosilci naj vlože pravilno kolkovano prošnje, opremljene z dokazili po členu 12. uradniškega zakona do dne 15. avgusta 1924. pri podpisanem ravnateljstvu. Vse priloge je -priložiti v originalu in prepisu. Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani, dne 23. julija 1924. Ravnateljev namestnik: dr. Gregorič s. r. Razne objave. 1086 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 22. julija 1924. ' Aktiva: Dinarjev Metalna podloga.................. 432,959.284 58 Posojila....................... 1.334,022.757 *33 Račun za odkup kronskih nov- čanic........................ 1.208,216.353-46 Račun začasne zamene .... 389,944.855 • 24 Dolg države................... 2.966,355.034' — Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163' — Saldo raznih računov. . . . 30,270.182 48 Paaiva: 8.500,145.630 09 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 25.360.600 — Rezervni fond . . .................. 5,730.264-36 Novčanice v tečaju............ 5.433,938.120- — Državni račun začasne zamene. 389,944 855-24 Terjatve države po raznih računih 42,552.338'19 Razne obveznosti.................. 401,228.195-30 Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163 — Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde .... 63,014.094 - 8.500,145.630-09 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 7 % na leto. 1084 Izredni občni zbor Tiskarskega in litografičnega zavoda, knjigoveznice in založništva J. Blasnika nasl., d. d. v Ljubljani, ho dne- 14. avgusta 1 9 2- 4. ob petnajstih v tiskarnični knjižnici ,v Ljubljani, Breg št. 12/11- Dne.vni red: 1. ) Odobritev bilaaice za leto 1923. 2. ) Slučajnosti. * * * Po § 26. družbenih pravil -se smejo- udeležiti! občnega zbora le oni delničarji, ki so založili šest dni pred zborovanjem pri družbeni blagajni -vsaj deset delnic. V Ljubljani, -dne 28. julija 1924. Načelništvo. Julio Meinl, d. d. v Ljubljani. Aktiva. Bilanca za tretjo poslovno dobo do dne 31. decembra 1923. Pasiva. ^ Din Din Din Din Blagajna Vrednostni papirji Blago in material 1 Dolžniki i Inventar Realitete Izguba 1 133.298-52 13.500 •-6,128.953-43 1,284.251 • 29, 2,451.840-19; 1,171.365-47' 202.445-06; Delniška glavnica Rezervni sklad Upniki Neizplačana dividenda za leto 1922 Prehodni račun 1,000.000- — 24.865-41 10,255.863-89 27.500 • — 77.424-66 11,385.653 96 11,385.653-96 1 ■ II II Izguba. Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1923. Dobiček. Din Din Din Din Davki Odpisi od inventarja .... Splošni stroški 288.341-81 117.420 ■— 4,499.655-87 4,905.417-68 Prenos dobička za leto 1922.. Kosmati dobiček pri blagu. . Izguba leta 1923 odštevši prenos dobička za leto 1922 227.746-90 25.301-sT 4,677.670-78 23.301-84 202.445-06 4,905.417-68 4,905.417-68 V Ljubljani, dne 31. decembra 1923. Upravni svet. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.