Poprečnina v gotovini plačana.
Narodni Gospodar
1
h
si
M
M
a,
M
E
P 8 s
e
M
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE' V UUBUANI.
V L3UBL3ANI, DNE 15. MARCA 1925.
TISK ZADRUŽNE TISKARNE V UUBUANI.
1
I
jkrW
I
1
m
i 1 I
s
M
i
^E®St,!fUl/V • I'r. Žaren: Položaj na mlečnem trgu. — Prodaja lc za gotovino. — J.B.: Par W &■ EPB ! 11	■ misli o varčevanju. — Razmerje med nadzorstvom in načelstvom. — Vprašanja in
odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. - - •—............................—-

Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 3, i. 1925.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Selcih,
r. Z. z p. z., sc bo vršil dne 29. sušca. 1925 ob 7. uri zjutraj v Krekovem domu. 1. Poročilo načelstva ih računskih pregledovalcev. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1924. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev računskih pregledovalcev. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske posojilnice v Novem mestu, r. z. z n. z., se vrši dne 30. marca 1925, ob 2. uri pop. v uradnem prostoru zadruge. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. 1'oročilo: a) načelstva, b) nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1924.	4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Občni zbor 1’rve gradbene zadruge v Gor. Straži r. z. z o. z., p. Straža, se vrši dne 29. marca 1925 ob 10. uri dop. v Novem mestu (gostilna Pabjau).
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1924. 3. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zagradcu ha Dol., r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1925 ob. 4. uri pop. v posojilničnih prostorih. 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1924. 4. Vo- -litev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Sprememba pravil. .6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Stopercah pri Rogatcu r. z. z n. z., se bo vršil dne '25. sušca 1925, po večernicah v uradni sobi. 1. Citaiijc zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načel- ‘ siva- in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1924. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice Sv. Jakob ob Savi. r. z. z n. z., se bo vršil 29. marca 1925 ob pol 3. uri pop. v prostorih posojilnice. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka ■ ža 1. 1924. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev . a) načelstva, b) rač. pregledovalcev. 5. Slučajnosti.
XVlil. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice ha Bučki, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 25. marca 1925 el) 3. uri pop. v posojilnični pisarim K Čitanje, zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva.
4. Odobritev rač. zaključka za I. 1924. 5. Slučajnosti.
Izredni občni zbor Kmetskega konsumnega društva v Lučah, r. "z*. Vo. se 'bo vršil "dne ?5:i marca 1925 po prvem sv." opravilu žjiltraj v. društVcniV.jiru-'. štorih. i> Sprememba" pravil.1 2. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Osilnici,
r. z. z n. z., se vrši dne 22. marca 1925 v uradnem prostoru pop. ob 3. uri. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1924. 3. Slučajnosti.	-
Občni zbor Kmetijskega društva v Dobrnlčah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 29. marca ob 7. uri zjutraj v stari šoli. 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1924. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Izlakah pri Zagorju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. marca 1925, ob 3. uri pop. v prostorih Mlekarske. zadruge. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. IViročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje rač. zaključka za leto 1924. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Posojilnice v Št. Petru pod Sv. Gorami, r. z. z ii. z., se bo vršil dne 22. marca 1925 ob pol 3. uri pop. v občinski pisarni. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1.
1924.	3. Sprememba pravil. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Igu, r. z. z u. z., sc bo vršil dne 29. marca 1925 ob 3. uri pop.. v uradnih prostorih. 1. Čitanju zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1924.
3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega konsumnega društva v Šmarju pri Jelšah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 29. iuarca 1925, ob 3. uri pop. v društvenem lokalu g. Ivana Habjan v Šmarju. 1. Poročilo načelstva in nad-•ztitstva. 2. Čitanje revizij, poročila. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1924. 4. Dopolnilna volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Češnjici pri Železnikih, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29. marca
1925,	ob 4. uri pop. v zadruginih prostorih. I. Poro-" čilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za ■ I. 1924. 3, Volitev načelstva. 4. Volitev" ilaiizbrstvd. 5. Sluejjnbsti/
Občni zbor Mlekarske zadruge v Novem mestu, r. z. z o. z., sc bo vršil v pondejek, dne 23. marca 1925 ob 2. uri pop. v uradnih prostorih (tiskarna Krajec). "K Čitanje zapisnika 'o ustanovnem občnem zboru.
2.	Poročilo odbora. 3. Volitev a) načelstva, h) nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice v Radovljici, r. z. z n. se bo vršil dtic '2bV marcU o7i Č2i""liri pop. ■ v zadružni' jiislirniCJ. Poročilo načelstva ni' nadzorstva. 2."' Odobritev "rač- ' zaključka id V-' 1924. "'
3.	-Volitev 6) načelstva., M nadzorstvu: I. Slilčaitibsjd,
NARODNI GOSPODAR
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE“ V LJUBLJANI.
Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. - 1 Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo.	.
Fr. Žaren:
Položaj na mlečnem trgu.
Dvig dinarja, ki se jei podražil v Zurichu od avgusta lanskega leta do' danes od 6.8 na 8.4 centimov, je povzročil p o po len preokret v izvozu naših pridelkov, ne samo lesa, živine in svinj temveč tudi mleka.
Izvoz mleka, ki gre izključnoi samo v Avstrijo, se je lansko> leto tako lepo razvil, da je dosegel v glavni sezoni cca. 50.000 litrov dnevno1. Skoro vse mlekarske zadruge so v zadnjih dveh letih zopet začele poslovati, velika večina v zvezi z Združenimi mlekarnami v Ljubljani. Ustanovilo' se je veliko število novih zbiralnic zlasti po Dolenjskem v krajih, kjer se dosedaj sploh še ni gojilo mlekarstvo:
Omenjeni dvig dinarja je precej prekrižal račune z nadaljnim razvojem mlečnih cen. Do Božiča so1 mlekarne še vzdrževale stare cene v pričakovanju, da je skok dinarja samo začasen. Toda ko je, kakor običajno vsako leto, nastopila poplava mleka j ar nuarja meseca na avstrijskem trgu, je postal položaj nevzdržljiv in so' morale mlekarne z nakupnimi cenami občutno navzdol. Kajti za 100 avstrijskih kron, ki so se izku-pile za prodano mleko, ni bilo mogoče več doseči cca. 1.20 dinarjev, temveč samo' še približno 86 para.
Kakor hitro se je pokazala preobilica
blaga, so postali avstrijski, zlasti dunajski odjemalci našega mleka silno1 natančni pri prevzemu glede kvalitete. Kljub najskrbnej-ši kontroli pri zbiranju mleka po mlekarnah je izkazovalo naše blago 4%, 6% in tudi več primešane vode. S to okoliščino bo treba računati tudi v glavni sezoni in bo mogoče vzdržati konkurenco s prvovrstnim moravskim mlekom samo tedaj, ako bo tudi naše blago popolnoma nepotvorjeno. To je dalo povod, da so začele naše mlekarne takoj z novim letom plačevati prevzeta mleko po tolščobnosti, kar je edino upravičeno. Od tega načela se ne bi smelo odstopiti tudi ne v razdobju do Velike noči, ko bo šla množina mleka po vseh mlekarnah še bolj nazaj in ne boi mogoče zadostiti vseh stalnih odjemalcev.
Izven vsakega dvoma je, da bodo prisiljene naše mlekarne v letošnjem poletju znatno množino mleka predelavati, ker je težko verjetno, da bo mogoče toliko' mleka oddati na avstrijski trg kakor lansko leto z ozirom na tov da lastna avstrijska produkcija stalno raste in je tudi češka in madžarska konkurenca vedno večja. Ker moramo tudi pri nas računati z večjimi množinami mleka, ki bodo letos prišle na trg, bo treba začeti s produkcijo masla. Akoravno je kon-zum sira zadnjih par let pri nas zelo naraste!, vendar nikakor ni misliti na to, da bi mogli vse odvišnje mleko, kolikor ga na bo rnegoče razpečati, plasirati v obliki sira. Na
to je treba že sedaj misliti in pripraviti potrebne stroje.
Ker po splošnem mnenju ni pričakovati, da bo šel kurz dinarja nazaj, je treba raču-fiati s sedanjimi nakupnimi cenami in sc jim
prilagoditi., Ni izključeno, da bi se utegnile te še nekoliko znižati, tako da bomo kmalu dosegli predvojno ceno, ki je znašala približno 11 vinarjev za liter. To odgovarja cca. dinarjem 1.30.
’ otl .dv le za gotovino.
Važno pravilo za konsumna društva gle ■ de njih poslovanja je p r o d a j a z a g o t o-v i n o. Za to govore ekonomski in moralni razlogi.
Ekonomski razlogi, ker je vsako podjetje, ki prodaja na kredit, prisiljeno, da povišuje svoje cene, sicer se izpostavlja nevarnosti, da propade. Z ene strani je namreč gotovo, da izgubi del svojih terjatev pri odjemalcih, z druge strani mora kupovati pri svojih dobaviteljih na kredit. Ker mora prodajati na kredit, mora tudi kupovati na kredih zato seveda pod neugodnejšimi pogoji. Tako podjetje potrebuje večji kapital, ker ga ne more tako hitro obračati. Zato se konsumna zadruga ne sme postavljati v razmere takega podjetja.
Moralni razlogi so v tem, ker je krivično obremenjevati dobre plačevalce t. j. najza-vednejše zadrugarje s povišanimi cenami radi izgub, ki jih konsumna zadruga utrpi pri plačilu nesposobnih članov. Med drugim vodi navada kupovati na kredit delavsko družino v pravo suženjstvo, ako se družina pusti vjeti v tako past. Ni to pretirana beseda; kajti oni, kj svojemu trgovcu ali svojemu peku dolguje, se ne more več pogajati z njim niti glede cene niti glede kakovosti niti glede teže, niti c tem, da bi šel kupovat drugam. Prisiljen je, da pristane na vse iz bojazni, da se mu sicer ustavi kredit. In ako delavec vidi, da se mu ne bo mogoče nikdar osvoboditi, tedaj izgubi pogum, zapusti svoje dosedanje bivališče in se skrivaj preseli.
Celo za ona konsumente, ki so premožni in koncu koncev vedno plačajo, je kupo-vahje na kredit" škodljiva navada, ker nič tako ne zavaja k nepotrebrnim izdatkom kakor k o modnost, da kupujemo brez denarja. Trgovci to dobro vedo in vsled tega podpirajo razvado kupovanja na kredit. Res je, da so pogosto oni sami žrtve teli razvad, ki so jih dah svojim odjemalcem. Pogosto že so se našle modistinje, šivilje, gostilničarji in dr., ki so bili prisiljeni, da zaprejo svojo trgovino, ker niso mogli izterjati denarja za svoje račune celo od zelo bogatih odjemalcev.
Ne torej le v lastnem interesu je konsumna zadruga dolžna, da se drži načela prodaje za gotovino, ampak tudi v interesu delavskega stanu je dolžna izvrševati to načelo kot vzgojno sredstvo, da bi delavca osvobodila škodljive oblike gospodarske odvisnosti. V tem je bila po mnenju Gladstona, slavnega državnika, največja vrlina kon-sumne zadruge.
Treba pa je priznati, da se to načelo vedno ne upošteva in da vieliko število zadrug, celo v sami Angleški, prodaja na kredit in .la število takih zadrug celo raste. Vendar pa celokupna vsota prodaje na kredit predstavlja samo 1.5% od celokupne prodaje. Ni torej razloga, da se nad tem vznemirjamo. Treba pa je priznati, d-a je izknšnjava velika. Z ene strani človekoljubnost težko dopušča zadrugi, da brezsrčno odreče kruh svojemu zadružanu, ki se nahaja v težavi. Z druge strani jo k termi zavaja upanje, da se bo mogla bolje boriti proti trgovcem, ako pritegne njihove odjemalce z istimi ugodnostmi.
ki j ili nudi trgovec. Toda slab je način, ako hočemo svojega nasprotnika premagati s tem, kar na njeni grajamo kot slabo. Vsekakor je to taktika, ki more biti trgovska, ki pa nikakor ni zadružna. Najhujše pa je, ako ena zadruga uvaja prodajo na kredit za to, da pritegne in poliujša zadrugarje druge zadruge, katera prodaja za gotovino. Tudi to se dogaja!
Ako je v resnici delavstvo kraja prisiljeno, da živi odi dne do dne, ako ne more najti nekoliko denarja za potrebne nakup© in mora čakati na tedensko ali štirinajstdnevno plačo, da naknadno z njo plača na upanje kupljeno hrano, v tem slučaju je bolje napraviti poleg konsumne zadruge še kreditno zadrugo (bodisi na temelju dobrodelnosti, bodisi na temelju vzajemnosti, kar je bolje), ki bo dovoljevala posojila potrebnim delavcem. Taka posojila bi bilo mogoče dovljevati, ako se vzame v zastavo za varnost posojila deležna knjižica zadrugarja ali ako se zahteva poroštvo enega ali dvojice njegovih tovarišev ali tudi povsem enostavno kot dolg na častno besedo, ako je zadrugar vreden zaupanja. Nekoliko zadrug je s temi sistemi že poskusilo.
Ako pa zadruga hodi nevarno pot prodajanja na kredit, se mora držati vsaji gotovih načel:
Bodisi, da omeji kredit na gotovo vsoto, navadno na znesek deležev, ki jih ima zadrugar in ki služijo tedaj kot zastava; bodisi, da se poslužuje prodaje na kredit samo pri trajnejšem blagu n. pr. pri pohištvu. Tukaj sc prodaja na kredit ali vsaj vplačevanje v obrokih da upravičiti, ker jie. izdatek znatnejši. Znano je, da obstoji na Francoskem neka veletrgovina, ki se je špecijalizirala za prodajo pohištva na obroke in zlorabe niso tako velike kot se govori.
Kar se tiče kruha, je morebiti za zadrugo bolje, da ga daje brezplačno, kakor da bi ga prodajala na kredit, pod pogojem seveda, da se pri temi drži gotovih okolnosti označenih v pravilih: brezposelnost, nepredvidena nesreča, itd. Tako delajo belgijske zadruge. One dajejo gotove množine kruha v razmerju z vrednostjo tega, kar je zadrugar prej pri zadrugi kupoval.
Treba pa je vedeti, da v Belgiji zadruga ne samo ne daje kredita svojim članom, nasprotno, da člani zadrugi dajejo kredit s tem, da že v naprej plačujejo krušne karte, katerih se bodo posluževali za nakup kruha v teku bodočega tedna ali bodočega pol mesca. Gotovo izborno sredstvo, da se z njim delavci prisilijo, da skrbijo za bodočnost. (Ch. Gide, Konsumne zadruge.)
j. B.
Par misli o varčevanju.
Ponovno sem že premišljeval, kako da se po vojni to velevažno vprašanje ni nikoli začelo resno obravnavati.
Vprašanje je velevažno; za to govorijo sledeči razlogi.
Vojna je bila z gospodarskega stališča dosti dolga doba. v kateri se narodno premoženje nele ni primerno množilo, temveč
se je neusmiljeno uničevalo noč in dan po vseh obširnih frontah Evrope. Vojna je torej človeštvo oropala nele dragocenih pridobitnih moči s tem, da je morila cvet moči in sposobnosti med možmi in mladino, vojna je uničila ogromne milijarde v desetletjih privarčevanega narodnega premoženja. — Gospodarstvu (v vseh panogah) je bilo torej odtegnjenega ogromno produktivnega kapitala; gospodarstvo je utrpelo silno izgubo krvi. Brez zadostnega kapitala pa ni uspeha v gos-
36'
podarstvu. Od množine produktivnega kapitala je odvisen uspeh gospodarstva. Ker je torej po vojni razpoložljivi kapital toliko manjši, je jasno, da produkcija ni tako uspešna kot bi bila pri zadostnem kapitalu. Pa se čudimo in nočemo razumeti, zakaj še vedno vsi sloji: kmet, delavec in obrtnik trpijo na posledicah vojne in si ne morejo> priboriti tistega blagostanja kot so ga že bili vajeni pred vojno. Odgovor je samo ta: ker ni za uspešno proizvodstvo potrebnega kapitala.
Res je, da smo bili prva leta po vojni v zmoti in smo mislili, da imamo kapitala dovolj; pa smo hoteli z njim. celo ustvariti slovensko industrijo. Od tod toliko bank in njih živahno delo na polju ustanavljanja naše industrije. Kmalu smo morali z obžalovanjem spoznati, da smo krenili napačno pot; kajti ni bilo naše bogastvo pravo, realno bogastvo; bilo je le namišljeno, papirno bogastvo, katerega notranjo vrednost je kmalu pokazalo nezaslišno padanje dinarja in dviganje cen blaga. Seveda se nam je tudi mlada industrija izmuznila iz rok.
Lep primer v tem oziru je sovjetska Rusija. Tam ni uničevala narodnega premoženja le svetovna vojna, temveč še v veliko večji meri revolucija in z njo združena dolgotrajna notranja vojna. Ostanke narodnega premoženja pa so naposled uničili še komunisti s svojo ponesrečeno gospodarsko politiko, ko so namenoma ugonabljali vrednost denarja in s tem podirali v ljudstvu zaupanje v državni denar. Hoteli so namreč dokazati, da komunistično gospodarstvo lahko izhaja brez denarja, ker denar je le instrument kapitalističnega gospodarstva. Niso pa pomislili, da je denar in zaupanje ljudstva v denar prevažno sredstvo za produktivno varčevanje in s tem za tvorbo prepotrebnega kapitala.
Vojna, revolucija, notranje fronte in naposled komunistični eksperimenti boljševiškc vlade so dovedli Rusijo do popolnega uibo-
žanja; nje gospodarstvo je v s led obubožan ja začelo hirati. Naposled so komunisti vendar uvideli posledice svojega dela in spoznali resnico, da je kapital za uspešno gospodarstvo neobhodten in da Rusija za svojo obnovo ničesar ne potrebuje bolj kakor ravno kapitala. Ker domačega kapitala več ni bilo1, niti ni bilo danih pogojev, da ga ruski narod z vztrajnim varčevanjem tvori (kajti zaupanje ljudstva v vsake vrste denar je padlo in prevelika revščina je vzela veselje za vsak gospodarski korak), so se komunisti zatekli za pomoč v tuje države in začeli sklepati trideset celo petdesetletne pogodbe s prcd-stavitelji tujega kapitala: z Angleži, Nemci, Italijani in dr. za eksploatacijo ruskih prirodnih bogastev in obenem eksploatacijo ruske delavne sile. Uspeh komunistične gospodarske politike je torej ta, da je ruski kapital, ruska podjetnost in industrija uničena, da pa so na drugi strani že ustvarjeni temelji za zasužnjenjc ruskega prirodnoga bogastva in ruskega delavskega ljudstva inozemskim kapitalistom. Pogojev za široko razvito produktivno ljudsko varčevanje, ki je temelj za ustvaritev lastnega kapitala, pa še dolgo ne bo. Preveč je ruski narod doživel razočaranj in doživel naravnost brezmiselnega uničevanja premoženja, da bi dobil za varčevanje neobhodno zaupanje v pravno in dejansko sigurnost svojega privarčevanega imetja in zaupanje v poglavitni inštrument produktivnega varčevanja: v denar.
Še bolj kakor uničevanje narodnega premoženja pa sta jemala smisel in veselje za varčnost sledeča dva razloga:
Vojna sama je ustvarila med. ljudstvom neko razpoloženje negotovosti in iz te negotovosti izvirajoče lahkomišljenosti. Resni dogodki vojne in zlasti negotovost glede jutrišnjega dne niso vplivali na ljudstvo v smeri streznenja in skrbi za svojo in svojcev bodočnost, temveč so nasprotno povzročali ne-
ko brezskrbno. lal&omišUenr/st in brezskrbno zapravljanje imetja. Še bolj kakor to razpoloženje vslcd negotovosti za jutrišnji dan pa je uničevala smisel za varčnost padajoča valuta. Ta poslednji razlog je vzel varčevanju njegovo etično vrednost, kajti kdor je varčeval, da se oskrbi za stara leta, da preskrbi svojce, da pomaga s prihranki sebi in narodnemu gospodanstvu, ta je z žalostjo moral gledati, kako njegov prihranek vsled silne devalvacije taja kakor sneg na pomladanskem1 solncu in se s tem njegovi upi na preskrbljeno starost in na preskrbljene svojce rušijo v prah. Zato je kot posledica vojne negotovosti in kot posledica triletnega padanja denarja med odraslimi, še bolj pa seveda med mladino zapravljivost v vseh oblikah začela slaviti svoje orgije, varčnost pa se je osramočena in ponižana skrila pred takozvanimi dobrimi naprednimi gospodarji. Varčnost je le še ostala kot znak omejenih ljudi, ki ne spoznajo trenutnega gospodarskega položaja in si ne znajo pomagati.
Prišli smo vslcd tega tako daleč, da so previdnejši gospodarji ne le gledali, da se vsake gotovine čimprej iznebijo, temveč so se začeli celo1 zadolževati s špekulativnim namenom, da bodo. danes najeto posojilo čez mesece, ko bo valuta še bolj padla, z lahkoto vrnili in tako zopet ogromno1 profitirali. Nihče pa tedaj ni mislil, da se stvar zopet lahko zasuče in da bo tedaj, ko se stvar zasuče, razmerje ravno nasprotno. Kakor so bili varčevalci v času padanja valute tepeni in je bila navidezno nagrajena zapravljivost in so bili tudi nagrajeni vsi, ki so imeli dolgove oziroma so najemali posojila, tako se je približno pred dvema leti razmerje obrnilo, ko je naša valuta začela rasti.
Nehote mi ravno glede dolžnikov prihaja na misel basen o oslu, ki je tovoril sol preko reke. Pa sc je vlegel v vodo in se le-
po oddahnil. Ko je vstal, je začutil, da je breme dosti lažje, ker se je sol v vodi raztopila. Tako je bilo z dolžniki v času padanja naše valute. Njih 'breme je postajalo, vedno lažje, čeprav je dolg v številkah ostal isti. Ko pa je osel tovoril čez reko gobe in si je na isti način kakor pri soli hotel olajšati bremte, tedaj je napravil žalostno izkušnjo, da ni mogel več vstati, ker so se gobe napile vode. Nekaj podobnega je tudi z dolžniki v današnjem času dviganja vrednosti našega denarja in z onimi, ki danes posojila najemajo. Njih breme postaja vedno težje in jim celo grozi s polomom, čeprav dolg v številkah ostaja isti. Žalibog pa je ta resnica še premalo' znana in marsikateri gospodarji še danes precej lahkomišljeno najemajo, posojila, ne da bi mislili, kako. težko jih bo vračati.
Z ozirom na navedeno bo potrebno, da postane vzgoja k varčevanju aktualno javno vprašanje, za katero je treba zainteresirati najširše kroge. S tem vprašanjem se mora začeti baviti družina, da bo zopet v domači vzgoji položen temelj za varčnost. S tem vprašanjem se mora začeti baviti šola, ako hoče še ostati vzgojiteljica mladine in s svojo vzgojo polagati temelje za srečo in blagostanje mladine! ter celega naroda. S tem vprašanjem sc morajo baviti naše kulturne in narodne organizacije, ako si po pravici lastijo delokrog narodnega in kulturnega dela posebno med mladino. Najbolj poklicane delovati za širjenje varčnosti in za vzgojo mladine k varčnosti pa so naše hranilnice in posojilnice. Če je danes bližnja priložnost za zapravljanje tako številna in organizirana, da je mladini res težko odtegniti sc splošnemu toku zapravljivosti, ker bi morala v tem slučaju plavati z velikim naporom takorekoč proti vodi, morajo biti hranilnice in posojilnice organizirana bližnja priložnost za varčevanje.
Doktorič:
Razmerje med nadzorstvom in načelstvom
Načelstvo je postavljeno od občnega zbora, da vodi zadrugme posle, nadzorstvo pa, da nadzoruje poslovanje načelstva. Potreba nadzorstva ne izvira iz nezaupanja, ampak iz previdnosti. Zadruga upravlja po večini tuje denarje. Mnogokrat je vodstvo zadrug v rokah ljudi brez strokovne trgovske izobrazbe, zato je skrajna previdnost na mestu. Naša zadružna navada je vpeljala neko vrsto kontrole že med člani načelstva. Kakšen pomen naj bi imela določba, da se morata pod zadružno tvrdko vedno podpisati po dva člana načelstva? To sc dela pač zato, da je kar vnaprej izključena samovoljnost samo enega člana, tudi če ima predsedniško čast.
Iz načela, postavljenega v prvem stavku tega članka, sledi potreba, da se posli načelstva in nadzorstva strogo ločijo. Po zakonu je za vodstvo zadruge in urejevanje s tem združenih poslov odgovorno načelstvo, ki ga lahko v gotovih slučajih nadomestijo uradniki in pooblaščenci, nikdar pa ne nadzorstvo. Ce naj člani nadzorstva nadzorujejo, ne smejo nikdar soodločevati kot vodilni organi pri vodstvu poslov, ker drugače bi morali zopet sami sebe nadzorovati, kar je nemogoče.
Včasih določajo pravila, da so "gotove zadeve pridržane skupnim sejam načelstva in nadzorstva. Kako se da to združiti z navedenim načelom? Seje morajo biti v teh slučajih skupne, glasovanje se m o r a pa vršiti ločeno in sklep obvelja le tedaj, ako glasuje za predlog večina načelstva in večina nadzorstva. V strogo upravnih po-
slih ne sme nikdar dobiti nadzorstvo takega vpliva, da bi s svojim nastopom1 prisililo načelstvo k sprejemu kakega predloga. Pravica nadzorstva pri skupnih zadevah se omejuje na to, da vloži proti stavljenemu predlogu svoj »veto«, to. se pravi: nadzorstvo lahko prepove izvršitev sklepa, ne more pa načelstva prisiliti, da sklene stavljen predlog. Nadzorstvo bi smelo tako prepovedati nakup hiše, akoravno je načelstvo sklenilo jo kupiti. Ne bi smelo pa. nadzorstvo1 siliti, naj načelstvo kupi hišo, če je bil ta predlog od načelstva odklonjen.
Na drugi strani je pa dobro, da nadzorstvo dobi kolikor mogoče vpogled v poslovanje zadruge, ker mn bo tako tudi kontrola mnogo olajšana. Tudi ni previdno, da načelstvo v posebno važnih zadevah samo odloča. Važni ukrepi se morajo sicer vedno izvršiti s polno odgovornostjo načelstva, nikdar naj se pa ne izvršijo brez privoljenja nadzorstva. Za to sta mogoči dve poti: Ali se pred izvršitvijo načelstveuega sklepa počaka na privoljenje nadzorstva, ali se pa sklepa v skupnih sejah, vselej pa z ločenim glasovanjem.
Kaj pa če pri reševanju takih skupnih zadev nastane med načelstvom in nadzorstvom spor, ki se ne da poravnati? Zadeva ostane tedaj nerešena. In če zahteva nujno rešitev? Ne preostaja drugega, kot da so skliče občni zbor, ki voli novo načelstvo in nadzorstvo, ki prevzameta rešitev zadeve. Včasih bo tudi občni zbor sam lahko odločil.
(Gospodarski list, marc 1925.)
Naročajte „Narodnegd Gospodarja".
iDD D VPRAŠANJA IN ODGOVORI □ O O
Vprašanje 10: Prosimo pojasnila v sledeči zadevi: Kakor Vam je znano, je bila naša zadruga ustanovljen^ v oktobru preteklega leta. Ustanovni stroški, t. j. vpis zadruge v zadružni register, razglas v Uradnem listu, nabava zadružne štampilijc, knjig in tiskovin, so znašali skupno Din 376.40. Dasiravno jv posojilnica takoj tpo ustanovitvi pričela živahno delovati, vendar vsled kratke dobe poslovanja pri obrestni razliki ni toliko pridobila, da bi krila ustanovne stroške, vsled česar izkazuje bilanca za prvo poslovno leto 1924 Din 186.75 čiste zgube. Ker nam je nerodi! d, da bi v prvi bilanci izkazovali zgubo-, smo mislili, da bi te bilance sploh ne obja-\ ili ter bi promet iz leta 1924 priklopili k onemu za leto 1925 talko, da bi bilo leto 1925 v naših knjigah in izkazih kot prvo poslovno leto. Ali je to dopustno? (Hp. v K.)
Odgovor: Alko je zadruga pričela s poslovanjem že v letu 1924, morate v smislu določil pravil sestaviti računski zaključek in ga predložiti občnemu zboru v odobrenje. Glede ustanovnih stroškov pa pripominjamo, da istih ni treba že v prvem računskem zaključku izkazati pod zgubo, temveč lahko raztegnete odpis istih na tri leta. Tako postopajte že pri prvi bilanci. Pod zgubo izkažite pod naslovom »odpis ustanovnih stroškov« Din 125.50, ostanek istih po Din 250.90 pa izkažite v bilanci pod aktiva. S tem bo izginila tudi zguba in mesto te boste izkazali za 1 lin 64.15 čistega dobička, ki bo tvoril prvi prispevek za rezervni zaklad.
Vprašanje 11: Ali bomo rentnino in invalidski davek morali plačati za celo leto '924, ali samo za prvo četrtletje 1924 kot govorijo nekateri? (Hp. v V.)
Odgevcr: Rentni davek in invalidski davek, ki se odmerja po višini rentnega dav-
ka, je plačati samo za prve tri meseoei leta 1924, za ostala tri četrtletja pa ne več. Izjema so samo one vloge, katerih letne obresti presegajo 5.000 Din; take vloge tudi še za naprej plačujejo rentni in invalidski davek. Takih vlog pa pri Vas najbrže nimate, ker dajo pri 5 % obrestovanju vlog več kot 5.000 Din obresti le vloge, ki presegajo 100.000 Din. Pa tudi za 1. četrtletje 1924 so invalidskega davka proste one vloge, katerih letne obresti ne presegajo 100 Din. Več pouka v tej zadevi imate v 1. št. Nai. Gosp. na str. 13. Ker pa davčni uradi še niso dobili natančnejših navodil, kako naj postopajo pri odmeri rentnine in invalidskega davka za I. četrtletje 1924, vam svetujemo, da še počakate s plačilom in z izkazi, ker imate čas še do konca julija.
Vprašanje 12: Ali so vloge na finančne oblasti in glavarstvo še vedno kolka proste ali se morajo kolekovati 15 Din vsaka? (Hp. v P.)
Odgovor: Vloga na srezko poglavarstvo s katero predložite en izvod rač. zaključka, je kolka prosta. Vloge na registracijsko sodišče so kolka proste le tedaj, če je zadruga že spremenila svoja pravila tako, da ustrezajo pogojem čl. 262 fin. zak. za I. 1922/23.
Sicer pa imate vse slučaje oprostitve zadrug od plačevanja taks točno navedene v naredbi fin. min. z' dne 25. dec. 1923, št. 43.322. V Uradnem listu je bila priobčena 7. jan. 1924 št. 1. (Glej Nar. Gosp: 1924 str. 6.)
Vprašanje 13: Ako izstopim kot član zadruge z neomejeno zavezo, kako dolgo še traja moje jamstvo za zadruginc obveznosti? Ker pri zadrugi z neomejeno zavezo jamčim s celim svojim premoženjem, je zelo važno, kako dolgo’traja še to jamstvo po izstopu, (1 A. v L.)

Odgovor: Glede 'c:::ctva p:; ;x;-:uga.li z
neomejeno zavezo (t. j. pri posojilnicah) določa § 55 zadr. zakona: »Člani, ki so iz zadruge izstopili kakor tudi njihovi dediči jamčijo nasproti upnikom zadruge v roku zastaranja za vse obveznosti, ki jih je zadruga prevzela do istega«. § 73 zadr. zakona pa določai, da tožba za uveljavljenje zahtevkov proti posameznim zadružanom zastara v dveh letih od dne razdružitve zadruge ali izstopa zadružana. »Tožbe proti zadružniku iz pravic napram, zadrugi zastarajo v dveh letih po razdružbi zadruge ali po izstopu zadružnika iz iste, ako ne nastopi po zakonu vsled narave terjatve krajši rok zastaranja!« Član zadruge z neomejeno zavezo jamči torej največ še dve leti po izstopu za obveznosti zadruge napram nje upnikom.
Vprašanje 14: Koliko denarja največ smemo kot rajfajzenska posojilnica posoditi eni stranki? Premožnejši posestnik prosi za posojilo Din 25.000.—, da izplača doto. Ali se moremo sklicevati na sklep1 Zveze, da se tako veliko posojilo ne sme dati eni stranki? (lip. v J.)
Odgovor: Na splošno ni določena nobena meja, koliko največ sme rajfajzenska posojilnica posoditi eni stranki. To ima v konkretnem slučaju presojati načelstvo samo event. skupno z nadzorstvom po tern, koliko ima posojilnica razpoložljivih sredstev, koliko je prosilcev za posojila, dalje kakšne so razmere posojilojemalca in za kakšno svrho potrebuje posojilo, ali ga je zadela nesreča, n. pr. požar, ali pa hoče s posojilom svoje gospodarstvo izboljšati ali prikupiti kake parcele. Posojila nad Din 7.500.— se morejo dovoljevati le v skupni seji načelstva in nadzorstva. Posojila nad Din 12.500.— pa potrebujejo pred izplačilom ne le sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva, temveč še pritrditve Zadružne zveze. Pri dovoljevanju posojil morajo vodstva kreditnih zadrug upo-
števati to dejstvo, da so cene vseh nepremičnin silno padle. Zato morajo v slučaju posojil mii poslopja, zemljo itd. paziti, koliko je njih sedanja vrednost. Silno so n. pr. nazadovale cene vinogradov. Vsled neugodnih trgovskih pogodb ni pričakovati za vino ugodnih cen. Dohodek iz vinogradov bo torej vsled neugodnih cen vina le majhen. Vrednost vinograda pa se ravna po tem, koliko daje vinograd dohodka. Skoraj isto kot za vinograde velja tudi za stavbe, zlasti za stanovanjske. Vsled ovir, ki jih stavi tu z naredbo podaljšani stanovanjski zakon, so dohodki iz hiš le majhni. Tem dohodkom primerna je seveda tudi vrednost. Lahko se računa, da je cena marsikaterih nepremičnin padla že za 2/s napram temu, kar so bile te nepremičnine vredne nekako pred dvema leti.
Vprašanje 15: Sodišče zahteva od nas podatke o vlogi neke stranke, ki je pred kratkim umrla. Ker je stranka pred smrtjo vložno knjižico izročila nekemu sorodniku in je ta tudi že prepisal vlogo na svoje ime, prosimo pojasnila, ali smo dolžni dati sodišču tozadevne podatke? Ali ne bi lahko izjavili, da kaka vloga umrlega vlagatelja pri nas ne obstoji? (Hp. v H.)
Odgovor: V zapuščinskih zadevah morajo posojilnice dajati sodiščem zahtevana pojasnila o stanju vlog umrlih oseb. Tudi v Vašem slučaju bi ta dolžnost obstojala, ako bi bil imel umrli vlagatelj pri Vas kaj naloženega na dan smrti. Ker pa je še pri življenju izročil svojo knjižico sorodniku in je sorodnik še pri življenju vlagateljevem dal vlogo prepisati, je jasno, da vlagatelj ob času svoje smrti ni pri Vas imel nobene vloge. Kadi tega izjavite sodišču, da umrli vlagatelj označenega dne ni imel pri Vas nikake vloge. Drugače bi seveda bilo, ako sorodnik ne bi bil dal pravočasno vloge prepisati na svoje ime.
Vprašan.‘e 16: Avgusta meseca bo šele 3 leta, odkar je začela naša zadruga poslovati. Ali moramo letos na občnem zboru aprila meseca načelstvo nanovo voliti, čeprav bi mu — točno računano — po pravilih določena 3-letna poslovna doba potekla šele avgusta meseca? (lip. v B.)
Odgovor: Ker poteče po pravilih določena 3-letna. poslovna doba Vašemu načelstvu v letošnjem letu, morate na letošnjem občnem, zboru voliti novo načelstvo brez ozira na to, da bodo šele avgusta potekla 3 leta, odkar posluje.
Vprašanje 17: Na katere oblasti in katere izpiske mora letos zadruga napraviti in odposlati, ker je to skoraj vsako leto drugače? Ali imamo kljub določbam srbskega za>-družnega zakona odnosno čl. 262 fin. zak. Plačati kake davke in pristojbine? (lip. v B.)
Odgovor: Potom okrajnega glavarstva imate velikemu županu poslati prepis računskega zaključka za 1. 1924. Na prepisu napiši-
Vse one zadruge, ki še niso vplačale povišanih deležev kakor smo to prosili že v dveh okrožnicah in v zadnji (2) številki Narodnega Gospodarja, ponovno prosimo, da to čimprej store.
Davek na poslovni promet. Vse one zadruge razen posojilnic (kmetijske nabavne in Prodajne, kmetijska društva, živinorejske, pašniške, hikorejske, mlekarske, elektrarne, strojne, lesne, vinarske, kletarske itd.), ki še niso oproščene ali delno oproščene poslovnega davka in ki še niso vložile prošnje za oprostitev, naj vložijo (na Kranjskem: na davčno administracijo v Ljubljani, na Štajerskem: na davčno okrajno oblastvo v Mariboru) prošnjo za oprostitev poslovnega davka.
te: »Odobren na občnem zboru dne.... 1925.«
Prepisarzapisnika občnega zbora ni treba priložiti. — Davčni administraciji pošljete tudi prepis računskega zaključka za leto 1924 v dveh izvodih z isto pripombo kot zgoraj ter še prepis zapisnika o občnem zboru v izvlečku, namreč samo glavo in one točke, ki se nanašajo na odobritev računskega zaključka. — Če bi bili na občnem zboru izvoljeni kaki novi člani načelstva, jih imate prijaviti za vpis v zadružni register. Vse te vloge so kolka proste. Pojasnila o vlogah na registracijska sodišča ter na politične in davčne oblasti imate v 1. št. Narodnega Gospodarja za 1. 1925 str. 11—13. — Rentni in invalidski davek plačate od obresti hranilnih vlog samo za prvo četrtletje I. 1924, dočim so- za ostala tri četrtletja 1. 1924 vloge, katerih Obresti ne presegajo Din 5.000.—, rentnega in invalidskega davka oproščene. Točno pojasnilo glede rentnega in invalidskega davka imate isto-tako v 1 št. Narodnega Gospodarja za leto 1925 na str. 13 in 14.
V prošnji se je sklicevati na pravilnik k zakonu o davku na poslovni promet čl. 8 točka 2. V prošnji je navesti:
1.	način in vrsta prometa,
2.	ali posluje zadruga samo s člani ali tudi z nečlani in v koliko z nečlani,
3.	ali dela zadruga za dobiček. (Tukaj je navesti, da zadruga ne dela za dobiček ozir. samo v toliko, da krije režijo in si nabere nekaj rezerve za slučaj izgub, ozir. da uporablja poslovni prebitek v to, da ceneje prodaja članom ali da dražje kupuje od članov itd.)
Pravilno podpisane prošnje naj zadruge predložijo Zadružni zvezi, ki jih bo pregledala in dirigirala na. pristojno mesto. *
j O 0 D 0 D O n ZADRUŽNIŠTVO. D B D D B B O
Ljudski denar ljudstvu! Kmečki denar kmetu! Ti gesli sta temelj za delo naših hranilnic in posojilnic. Zato morajo naše posojilnice skrbeti, da se bo ljudstvo teh gesel zavedalo in jih v svojem gospodarstvu uva-zevatn. Ako kmet svoje prihranke nalaga pri bankah, ta denar kmečkemu gospodarstvu odteguje, Ali ipa mora drugi kmet plačevati visoke bančne obresti, da more dohiti od banke posojilo. Bančno posredništvo za kredit je predrago, njih režija je preo-gmuuia, da bi se mogel kmet za svoje denarno gospodarstvo, za vloge in za posojila posluževati posredovanja bank. Hranilnice in posojilnice pa imajo namen, p skrbeti kmetom posojila po nizkih obrestih. Zato je njihova režija naravnost malenkostna. Zato računajo za svoje posredovanje največ 1 B %. Zato je obrestna mera za posojila pri posojilnicah več kot za -polovico nižja kot pri bankah. Kdor nosi svoje prihranke drugam kot v posojilnico, ta greši zoper kmečko skupnost, ta izdaja kmeta novodobnemu cderu-štvu, ta se s tem odpove pravici do pomoči posojilnice, ako bi rabil posojilo.
Visoka obrestna mera je znamenje in obenem vzrok nezdravih razmer v gospodarstvu. Zadružništvo hoče, da zavladajo v gospodarstvu zopet zdrave razmere. Zato se je borilo in se bori proti pretirani obrestni meri. Visoko obrestno mero nam je prinesla konkurenca bank, ki so se med seboj in proti zadrugam borile za vloge z edinim orožjem: s poviševanjem obrestne mere. Neznosna obrestna mera je torej otrok bank. Danes se banke same tega otroka sramujejo in bojijo. Njih lastni otrok jim največ škodi. Kaj jim pomaga visoka obrestna mera za kredite, ko pa pri poravnavah in konkurzih izgubijo ne le obresti svojih kreditov, ampak tudi velik del kreditov samih. Zato banke danes same uvidijo svojo napako in hočejo nazaj k nizki obrestni meri. Skleniti hoče-
jo dogovor glede maksimiranja obrestne mere. Vprašanje pa je, če bodo s takim dogovorom znižanje obrestne mere res dosegle in če se banke res iskreno nameravajo tega dogovora držati.
Hranilnice in posojilnice ter malo varčevanje. Naše posojilnice nimajo le gospodarskih nal g, temveč imajo tudi važne moralne naloge, zlasti vzgojo k varčnosti. Da je vzgoja- k varčnosti -ravno v -današnjih razmerah zelo nujna in važna naloga, tozadevno -opozarjamo samo -na članek »Par misli o varčevanju«. Toda- naše posojilnice se le nerade bavijo z malimi vlogami, češ da je veliko dela in sitnosti pa malo haska. Toda pomisliti je treba, da je to delo in ta sitnost z malimi vlogami najbolje investirani kapital. Kajti čez 5	10 let bodo ti mali varčevalci že
gospodarji. In ker so se v mladih letih navadili varčevanja in poslovanja z domačo posojilnico, sc bodo te posojilnice tudi kot gospodarji oklepali. To pa je namen naših posojilnic, da postane vsaka blagajnik vseh gospodarjev okoliša in da bi vsi gospodarji vsa plačila izvrševali le potom svoje posojilnice ter bi sp-roti ves denar tudi nalagali pri domači posojilnici, nc pa ga držali doma. Drugi razlog, ki govori za to, da se izplača ukvarjati se z malimi vlogami, je pa v tem, da so male vloge lahko zelo številne in pri velikem številu dajo tudi znatne zneske. Samo če ho posojilnica znala -pritegniti v svoj delokrog res večino malih varčevalcev, zlasti mladino.
Brezbrižnost škoduje. To morajo izkušati marsikatere zadruge, katerih načelstvo ne vrši svoje dolžnosti in ne poskrbi, da bi bilo ugojeno predpisom zakona, na podlagi katerega bi zadraga uživala lahko olajšave oz. oprostitve. Neka naša članica nam je poslala v pregled plačilni nalog, glasom katerega je morala plačati Din 7.800.35 prid obrnil c z dokladami. Ta zadruga bi bila lahko pri-
dulm'me iropolimiiia oproščena, ako bi -bila iz-Premcnila svoja pravila po naših svoječas-nih navodilih. Ker tega ni storila, mora plačati davek v vsem obsegu. Ako bi si bila s pravočasno spremembo pravil pridobnino v znesku Din 7.800.35 prihranila, bi bila znatno dvignila svojo konkurenčnost napram privatni trgovini.
Zadružno-gospodarskih tečajev je dose-daj priredila Zveza v ljubljanski oblasti 17. Dri vseh tečajih je bilo 1300 udeležencev, tako da je poprečna udeležba na vsakem tečaju znašala 82. V mariborski oblasti se vršijo tečaji samo v nedeljah in praznikih. Visoka udeležba pri tečajih priča, kako veliko zanimanje vlada med našim ljudstvom za gospodarsko izobrazbo in za zadružno misel. Ker je bilo na vsakem tečaju 3—5 predavanj, so se morali -skoro -povsod tečaji nadaljevati tudi popoldan. Da je bila popoldne udeležba še vedno številnejša kot dopoldne. Ker tudi v ljubljanski -oblasti tečaji še -niso zaključeni, bomo končno poročilo o tečajih podali pozneje.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je imela v marcu svoj redni občni zbor za 29. poslovni leto. Bilanca izkazuje 607.983.84 Din dobička. Hranilnih vlog je imela 31. decembra 1924 Din 57,294.067.55, -vlog v tekočem računu pa Din 2,257.685. . Posojil je bilo na vknjižbo 3,496.144.93, na poroštvo 1,965.785.98. Skoro vsa posojila so bila torej v tekočem računu in so znašala Din 45,115.316.44.—,
Razstava in premovanje plemenskih bikov gorenjske cikaste živine se bo izvršila v Kamniku pri Krištofu dne 14. aprila 1925.
To premovanje priredi Živinorejska zveza za politični kamniški okraj, s sodelovanjem njenih članic Živinorejskih zadrug v okraju.
Načelstvo- Živinorejske zveze je v svoji seji dne 5. II. 1925 sklenilo sledeče:
a)	S premovaiijem jo združen občni zbor Živinorejske zveže.
b)	Dred razdelitvijo premij se vrši na razstavnem prostoru predavanje o najvažnejših pogojih za pospeševanje umne živinoreje.
c)	Premije zamorejo biti deležni izključno le oni razstavljeni biki, katerih lastniki so člani živinorejskih zadrug kamniškega okraja.
d)	Premovanju se lahko predstavijo vsi biki od 6 mesecev starosti naprej.
Živinorejci kamniškega okraja, udeležite se občnega zbora Živinorejske zveze in če še niste člani, pristopite ta dan kot član. Udeležite: se Vam namenjenega predavanju ob tej priliki. Pošljite gotovo svoje plemenske bike na to razstavo in k premovanju.
Živinorejci! Čutite, kako se razširja v našem okraju jalovost krav vsled bolezni na spolovilih v Vašo- veliko škodo. Uspešno bolim ta razvoj preprečevali tedaj, če zopet nastavimo pri Živinorejski zvezi strokovno moč za vodstvo zadrug in v praktično pomoč živinorejcu ob pojavu obolelosti.
Poleg drugih del v organizaciji nam bo vsekakor izvesti zavarovanje goveje živine na temelju samopomoči.
Uljudno Vas vabi načelstvo Živ. zveze.
Zadružna banka v Curihu izkazuje v bilanci za leto 1924 Dr. 6,073.000. zadružnih deležev, Dr. 14,539.430 obligacij, in Dr. 5,941.261 čekovnih računov. Dr. 9,447.746 tekočih računov. Depozitne blagajne krščan-sko-socialnih organizacij imajo v banki naloženih 8,326.607 Dr. Bilančna vsota znaša Dr. 50,061.839. Dobička je napravila v poslovnem letu banka Dr. 404.207. Iz tega je izplačala 5 dividendo za zadružne deleže, preostanek pa je šel deloma za odpise, deloma za rezerve, deloma za občekoristne svrhe. Letni promet banke skupno z njenimi podružnicami se je zvišal za 136,000.000
44 -
Fr. ter dosegel I milijardo 214 milijonov Fr. Poročilo ravnateljstva daje splošno karakterizacijo gospodarskega položaja v Švici v pretečenem letu in ugotavlja, da se je gospodarski položaj napram letu 1923 zboljšal. Poleg raznih drugih številk navaja kot dokaz, da je število brezposelnih padlo in sicer na 14.692 napram 32.605 v letu 1923 in napram 66.995 v letu 1922. Vendar so nekatere panoge, kjer je še hud zastoj. Pridelek krmil je bil kljub deževnemu poletju po kakovosti in količini proti pričakovanju ugoden. Žetev je bila pri raznih pridelkih pod srednjo. Znatno zboljšanje kažejo tudi javne finance države, kantonov in občin, vsled česar se že čuti olajšanje davčnih bremen. Likvidnost na denarnem trgu je bila precejšnja; šele sredi leta se je položaj poslabšal, kar je povzročilo zvišanje obrestne mere od 5 14 na 5 14 % pri obligacijah.
Banka ima 11 podružnic.
Prosvetne tečaje za gospodinje so začele prirejati srbske zadruge v Bosni in Hercegovini. V pretekli zimi so štiri zadruge priredile gospodinjske tečaje z jako lepim uspehom.
Srbska zadružna knjižnica in čitalnica se
je otvorila v Bosanskem Samcu v decembru lanskega leta. Ustanovilo je to knjižnico in čitalnico poverjeništvo zveze srbskih kmetijskih zadrug skupaj z zadrugami svojega okoliša. Srbski zadrugar ji v Bosni uvidevajo pravilnost načela, da more zadružništvo napredovati le s prosveto in da to kar se izda za
prosveto, pomeni najboljšo investicijo v prospe h zadružništva samega.
Lov za vlogami se uprizarja ne le pri nas, ampak tudi v Nemški Avstriji. Tam se kosajo regulativne hranilnice, ki bi želele imeti monopol na hranilne vloge z bankami, obe skupini pa z zadrugami. Neki komerčni svet-fiik, ki stoji na strani rcgulativnih hranilnic, v nekem članku naravnost poziva vlado: »Na vsak način pa mora vlada priti do tega, da privatnim bankirjem in zadrugam sprejemanje hranilnih vlog prepove.« — Nasproti temu ugotavlja »Zadruga«, organ splošne zveze nemških pridobitnih zadrug v Avstriji, da je pri nalaganju denarja poglavitna zahteva varnost. Ker je pa bilo regulativnim hranilnicam po vojni dovoljeno pečati se z bančnimi posli, so izgubile zaupanje ljudstva. Mnogotere so se dejansko zašpekuliralc. Regulativne hranilnice so radi svojih špekulacij skušale dobiti na vsak način čim več vlog in so vsled tega prehajale k pretirani obrestni meri za vloge. Upravičeno se jim tudi očita, da so se preveč imobilizirale. Je to skoraj isti pojav, kot pri nas z bankami in regulativni-mi hranilnicami. Kdor plačuje visoke obresti za vloge, mora zahtevati še znatno' višje obresti za kredite in vsled tega običajno ni preveč izbirčen pri dovoljevanju kreditov, samo če sc mu nudi primeren dobiček. Zadruge pa so vse krize mnogo bolje premagale in so danes v takem položaju, da jim ni treba klicati na pomoč državne zaščite in državne pomoči.
© O © O O GOSPODARSTVO. © © © © © j
Narodna banka je imela 8. marca 1925 svoj peti redni občni zbor. Po' poročilu upravnega sveta o razmerju do države je navzoči delničar dr. V. Markovič kritiziral upravo, ker je dala garancijo upravi državnih mono-
polov za 300.000 angleških funtov. Ta garancija da je protizakonita. Dalje je vprašal, (ne da bi dobil odgovor), kako je mogla država prevzeti nase dolg Din 50,000.000 za preskrbo pasivnih krajev in Din 17,000.000 za ra-
čun Hrvatsko-sla venskega gospodarskega društva v Zagrebu. Oboje predstavlja novo zadolženje države, za katero ni nikake osnove v zakonu.
Poravnalna postopanja in konkurzj v Sloveniji. Številke poravnalnih postopanj in konkurzov za leto' 1924 še bolj pa za januar iu februar 1. 1925 kažejo, v kako težkem položaju se nahaja naše gospodarstvo. V teku leta 1924 je bilo otvorjenih v Sloveniji 88 poravnalnih postopanj in proglašenih 30 konkurzov. V 1. 1925 pa smo dosegli že v prvih dveh mesecih januar in februar 27 poravnalnih postopanj in 12 konkiurzov. — Končno bo vso težo in posledice številnih poravnav in konkurzov moral nositi oni, ki dovoljuje podjetjem in trgovinam kredit, to so banke, čas visoke konjukture in visokih dobičkov za banke je pri kraju. Ne le to. Marsikje bodo velike izgube vsled poravnav in konlkiu-r-zov banko samo prisilile, da se posluži istega sredstva, da namreč tudi sama. skuša doseči poravnavo ali pa gre v konkurz, za kar imamo že dovolj vzgledov v raznih krajih države izven Slovenije. Tisti pa, ki bo končno plačal račun in ki se ne bo mogel obvarovati škode ne s poravnavo in ne s kon-kurzom, je vlagatelj. To bodo tisoči malih varčevalcev, ki so zaupavali svoje prihranke bankam v veri, da so banke ravno tako solidna podjetja kakor so na videz sijajna, in da ne morejo propasti1.
Skrb za živinorejo kažejo oblasti v zasedenem primorju. Predvidene so nagrade za ureditev hlevov in gnojnikov kakor sta jih že nekdaj dovoljevala kranjski in goriški deželni odbor, s čemer so se dosegli lepi uspehi. Precejšne vsote denarja so določene za izboljšanje in ureditev Bovških, Kobariških, Tolminskih in drugih planin. Za uvod plemenske živine skrbi živinorejska komisija v Vidmu za furlansko pokrajino. Ustano-vila pa se je še živinorejska komisija v Tr-
stu, ki bo tudi oddajala čistokrvne bike in junice po znižanih cenah živinorejcem. Pomoč dežele pri živinoreji je znatna, ker plača dežela vse nakupovalne in prevozne stroške za živino iz inozemistva, poleg tega pa še 30 % nakupne cene.
Posebni fond za poravnavo izgub, ki so nastale vsled povojnih razmer, je z zakonom ustanovila Češko - slovaška republika. Zadruge, ki reflektirajo na pomoč države iz tega fonda, imajo napraviti posebno sanacijsko bilanco po določbah tega zokana in o prošnjah za tako pomoč sklepa poseben kuratorium. — Huda kriza, ki jo preživljajo podjetja in trgovine pri nas, je tudi posledica povojnih razmer, v veliki meri posledica finančne politike, ki jo vodi vlada. Radi prehitrega porasta vrednosti dinarja so nekatera podjetja utrpela ogromne izgube, nekatera celo prišla na rob propada. Pri tem pa je zelo malo upanja, da bi tako kakor na Češkem tudi pri nas vlada spoznala, da je moralno odgovorna za izgubo in težavni položaj podjetij v kolikor so ti povzročeni po finančni politiki države.
Maksimiranje obrestne mere je zadeva, s katero se naša javnost po zaslugi Narodne banke že precej dolgo peča, ne da bi bili seveda dosegli kljub dolgim razgovorom in pregovorom kake uspehe. Zanimivo pri tem je, kakšne rezultate je ugotovila anketa, ki se je vršila po inicijativi Narodne banke. Na podlagi knjig denarnih zavodov je ugotovljeno, da sc giblje aktivna obrestna mera (za kredite) med 18 in 30% in sicer tako, da je 18%-na obrestna mera le izjema, 24%-ne obresti pa so običajne. Pasivna obrestna mera se giblje poglavitno med 6 in 18%. Najbolj običajne so 12 %-ne obresti za vloge. Kjer pa so denarni zavodi udeleženi tudi na dobičku, je obrestna mera še večja in gre tudi preko 30%. Privatne osebe, ki se bavijo s kreditnimi posli, dajejo kredite po še višji obrestni
mu ii tako, da so li krediti dražji, kot iiaj-dražji krediti 11ri denarnih zavodili, Dosedaj se je visoka obrestna mera imnda opravičevati kot nekakšna premija za zavarovanje denarja pred padanjem njegove vrednosti. Sedaj pa, ko se je vrednost denarja začela dvigati, je pretirana obrestna mera postala nevarnost za vsakogar, ki se mora posluževati kredita. Kajti vsled stabilizacije oziroma popravljanja vrednosti dinarja ni več onega zaslužka, ki je nastajal prej hz padanja vrednosti dinarja niti se ne morejo podjetja ali trgovci posluževati kredita, ne da bi spravljali v nevarnost svoj obstanek. Narodna banka je mnenja, da je upravičena odtegniti kredit onim zavodom, ki pretirano obrestno mero za kredite zahtevajo oziroma jo vlagateljem za vloge plačujejo in s tem svojimi komitentom jemljejo možnost vsakega napredka.! Ko se je Narodna banka pečala z ugotavljanjem, kakšna obrestna mera bi bila še upravičena in pri kateri obrestni meri bi morala proti zavodom nastopiti in jim odtegniti svoj kredit, ako se ne bi določene najvišje obrestne mere držali, se je pokazalo, da gotov del denarnih zavodov ni prav razumel tega stremljenja banke. Tolmačil je to tako, kakor da hoče Narodna banka diktirati privatno obrestno mero. Banka tega niti ne želi. Toda Narodna banka more in mora odtegniti kredit onemu, ki tega kredita ne uporablja za svrhe, katerim mora Narodna banka po zakonu in po naturi svojega poslovanja služiti. Ravno tako mora in more Narodna banka ukiniti kredit onim, ki njen kredit zlorabljajo in ga ne porabljajo za produktivne namene.
Težkoče današnje blagovne kupčije. Ako govorimo o blagovni kupčiji v našem zadružnem glasilu, gotovo mislimo o isti predvsem, kako se ta vrši pri naših kmetijskih društvih, nabavnih in prodajnih, konsumbih in gospodarskih zadrugah. Današnja .blagovna kupčija je tako rizkantna, kakor še nik-
dar ni bila. Mnogo bolj pa postaja ta kupčija rizkantna, ako se nahaja, v neveščih rokah in kjer se gospodari s tujim denarjem. Pomisliti moramo, da se danes cene vsega blaga menjujejo čez noč, nakar vpliva poleg današnje svetovne špekulacije še vedno se menjajoča vrednost denarja. Opasnost pa postaja pri kupčiji od dneva do dneva še tembolj radi nesigurnosti in negotovosti dolžnikov zadruge, kajti danes ne vemo, komu se še sploh lahko kreditira. Vsakodnevne poravnave, včasih najbolj znanih in najbolj trdnih tvrdk, konknrzi posameznikov, kakor tudi družb, nas tembolj potrjuje o naši trditvi, da postaja kupčija vsak dan bolj opasna. Vsled' tega je treba vedbo večje previdnosti, znanja in štedljivosti v obratu. Bolj kakor pri vsakem trgovcu mora štedljivost vladati pri zadrugah, kajti trgovec po navadi razpolaga s svojim lastnim kapitalom in z lastnimi delavnimi močmi, medtem, ko mora zadruga delati s tujim kapitalom, računati radi tega z obreistmi in z dragimi delavnimi močmi.
Kakor iz prednjega razvidno, je bodočnost za blagovne zadruge zelo težka ter je zastonj vsaka nada, da bi se zadruge, katere niso zadostno aktivne, zamoglc kdaj opomoči.
Pričakovati le je vsak dan hujše konkurence in hujšega boja za obstanek.
Gibanje vrednosti dinarja'. Na občnem zboru se je uprava Narodne banke v poročilu pohvalila,, da se je v tem oziru mnogo napravilo ravno radi energičnosti iu inicija-tivnosti finančnega ministerstva. Akcijonarji pa s tem poročilom niso soglašali in so nastopali proti državni intervenciji na borzah radi dviga dinarja. Povdarjali so, da taka intervencija državo lahko mnogo stane vsled izgub pa kurzui razliki in da tudi v zakonu in v pravilih banke ni nikake osnove, da bi se država pri banki zadolževala za nakupo-
vanje deviz. Vo vda rja li .sa. da s tem država iisivarja pravzaprav fiktivne tečaje, da hi obdržala dinar na gotovi višini in to iz političnih razlogov. Nekateri delničarji so tudi nastopili proti temu, da država zahteva zase od izvoznikov prodajo deviz, ker s tem izvozniki plačujejo neupravičeno doklado za popravljanje dinarja. Izraženo je bilo mišljenje, da se nahaja izvozna trgovina v krizi ravno radi umetnega popravljanja dinarja. Posebno povzroča to krizo v lesni industriji, (k Stanojevič je izjavil: »Ako zanemarite Izvoz, ne boste v stanu dinarja popraviti z nobenimi sredstvi. Zato ga pustite, da se sam popravlja.«
Poštno čekovni zavod v Ljubljani, ki se
po najnovejši naredbi imenuje Poštna hranilnica v Belgradu, podružnica Ljubljana, je
dobil od svoje centrale nalog, naj dirigira v centralo ves odvisni denar. To je zopet eden izmed mnogobrojnih načinov, kako se centralizirajo ogromne vsote denarja iz pokrajin v Belgradu. Belgrad sam pa ne išče in seveda tildi ne najde potov, da bi ta denar zopet vračal v pokrajine. Vsled tega'je jasno, da mora pri tem načinu denarne centralizacije gospodarstvo v pokrajinah vsled vedno večjega pomanjkanja denarja hirati in ho končno moralo izhirati. ako ne bo odpo-moči in zdrave ureditve gospodarskih od-nošajev.
Zakon o prisilni poravnavi je bil sklenjen s finančnim zakonom 1. 1922, ko je bila tedaj vsled padanja vrednosti dinarja velika nevarnost, da pridejo uvozniki .v katastrofo. Šele ko se je dolgo časa iskal izhod iz položaja in šele p številnih posameznih prostovoljnih poravnavah za dolgove na inozemstvo, je bil skluijen ta zakon z namenom, da se rešijo oni, ki so brez krivde prišli v brezizhoden položaj. Toda pozneje se je prisilna poravnava uporabljala tudi taip, kjer ne bi bila na
mestu. Posebno zadnje leto se je poravnava uporabljala popolnoma v svrhe spekulacije in z željo, da se upniki oškodujejo. Bila je zid, za katerega so se skrivali vsi brezvestni špekulanti s svojimi neuspelimi kupčijami. To je povzročilo veliko škodo našemu kreditu v državi sami in v inozemstvu. Toda poravnave so se posluževali tudi oni, ki so bili proti svoji volji prišli v roke brezvestni! upnikov ter niso mogli, prenesti pretiranih obresti, ki se sedaj terjajo. Kot borba proti pretiranim obrestim, ki jih terjajo bodisi privatniki, bodisi denarni zavodi, bi se poravnava še mogla nekako opravičiti. Toda nikakor ne moremo poravnave opravičiti, kot je danes. Poravnavo bi bilo vsled tega treba takoj odpraviti, istočasno pa skleniti zakon, s katerim bi se pretirana strogost konkurznega postopanja ublažila in se uvedla neka vrsta predkonkurz-nega postopanja, zlasti sedaj, ko dinar kaže tendenco navzgor. V letu 1923 je bito le 48 prisilnih poravnav, v letu 1924 je bilo že 79 slučajev prisilnih poravnav poleg 30 dobrovoljnih poravnav in 25 konkurzov. Skupna svota pasiv je znašala 131,300.000 Din, vsota aktiv pa 82,700.000 Din. Pripomniti pa je, da je največje število prisilnih poravnav pri trgovcih in podjetjih, ki so nastali v povojni dobi in samo majhno število med onimi, ki so trgovali že pred vojno.
L Hrvatska štedionica v Zagrebu (Pra-štedioua) je imela, po računskem zaključku za leto 1924 Din 813,000.000, hranilnih vlog. Tekom leta 1924 so se hranilne vloge zvišale za Din 264,000,000. Meničnih posojil je bilo koncem leta 1924 Din 88,000.000. , drugih posojil ,v tekočem računu ali na zastavo vrednostnih papirjev ali na drug način zavarovanja je bilo 4 )in 912.000.000.—. Promet pri blagajnah centrale in podružnic je znašal 29.5 milijard, celokupni promet pa nad 68 'milijard in se je nap ram prejšnjemu letu zvišal za 21.5 milijard. - .le to ogromen p m-
met in so to ogromne, vloge. Ako bi bil hrvatski kmet znal pravočasno organizirati svoje kmečke banke, svoje posojilnice, ne bi delal danes tlake bankirjem. Ne moremo tudi v Sloveniji še biti z današnjo organizacijo kmečkega denarja zadovoljni. To pa lahko trdimo, da imamo v naših posojilnicah zdrave in močne temelje za organizacijo kmečkega denarja. Treba je začeto delo le še nadaljevati, mrežo posojilnic zgostiti, zlasti pa širiti med ljudstvom zavest za kmečko vza-jcn.nost po geslu: »Kmečki denar kmetu!«
Splošni fond denarnih zavodov ustanovijo v Češkoslovaški republiki združeni denarni zavodi. Namen fonda je pomagati zavodom, ki bi v bodočnosti utrpeli izredne izgube. V ta fond plačujejo zavodi prispevke in sicer 1 bi % oj zneska izplačanih obresti
za vloge. Pravico do pomoči iz fonda imajo zavodi šele po 5-letnem članstvu.
Umetna gnojila. Ker se bliža spomladno gnojenja travnikov in njiv, priporočamo zadrugam, da se poslužijo v dovoljni meri umetnih gnojil, katerih je sedaj v zadostni množini na razpolago.. Tudi cena proti lanskim visokim cenam je mnogo nižja, kajti diferenca znaša včasih skoro 50%, pri nekaterih gnojilih še več. Vsak kmetovalec se mora dobroi zavedati, da je pridelek mnogo odvisen od dobrega gnojenja, vsled česar ne odlašati z istim. Poleg znanih umetnih gnojil je dospelo na letošnji trg, že našim kmetovalcem pred vojsko dobro znano gnojilo, mavec (gips), katerega oddaja Gospodarska zveza po izvanredno nizki ceni Din 45.— za 100 kg.
Občni zbor Zadružne tiskarne r. z. z o. z., v Ljubljani, se bo vršil dne 30. marca 1925, ob 4. uri popoldne v prostorih Zadružne zveze v Ljubljani. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za
1.	1924. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Čitanje in odobrenje pravil. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Čatežu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 22. marca 1925, ob pol 4. uri pop. v župnišču. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobrenje rač. zaključkov do incl. 1. 1924. 4. Prcmemba pravil. 5. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zveze, r. z. z o. z. v likvidaciji, se vrši dne 22. marca 1925 ob 10. uri dop. v prostorih Mlekarske družbe, Prešernova ulica št. 7 (na dvorišču). 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo likvidatorja o poteku in zaključitvi likvidacije.
3.	Odobritev bilanc za 11. 1920—1924. 4. Izbris firme.
Občni zbor Elektrarne na Dobrovi pri Ljubljani, r. z. z o. z„ se bo vršil na praznik dne 25. marca 1925, ob pol 8. uri zjutraj v stari šoli na Dobrovi. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1924. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Lesne zadruge r. z. z o. z. v Dolenji vasi pri Ribnici, se bo vršil dne 5. aprila 1925, ob 16. uri v Društveni dvorani v Dolenji vasi. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev letnega računa za 1. 1924. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Živinorejske zadruge za Selško dolino
r. z. z o. z., sc bo vršil dne 25. marca 1925, ob pol 8. uri dop. v Krekovem domu v Selcih. 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1924. 3. Volitev načelstva. 4. Poročilo o reviziji. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetsko delavske hranilnice In posojilnice na Teharjili, r. z. z, n. z., se bo vršil v nedeljo dne 5. aprila po prvi sv. maši v kaplaniji. 1. Čitanje zapisnika zad. obč. zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev rač. zaključka za I. 1924. 6. Sprememba pravil. 7. Predavanje o zadružništvu.
Izredni občili zbor Kmetskega konsumnega društva v Lučah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. marca 1925 po rani maši v zadružnem prostoru v Lučali. 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Voklein pri Kranju, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 5. aprila 1925, ob 10 uri dop, v šoli v Voklem. I. Čitanje revizijskega poročila z dne 13. 10. 1924. 2. Odobritev rač. zaključka z i leto 1924. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Deli cerkvi, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 10. maja 1925, ob 3. uri pop. v uradnem prostoru. 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1924. 4. Dopolnilna volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja". Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne
zvcze„ v Ljubljani.