Šlev. 260 a. I LIBDIH f hm, dne 12. novelira it telo XL¥l mrafrz.vkvvlieimmmuitiki.' • ■a Velja po polti i a aa aala leto aapral.. K 80---n ea aieaee „ .. n 4.80 U Semdl|o oeloletno. „ 85-— aa oatalo taozemctro. „ S0- ▼ Ljubljani na dom la aela leto aapral.. X 48 — aa ea neaeo „ .. K 4-— I ipml pnlien eittlns „ 8 81 Bi Sobotna Izdajat b la eele leto.....K 10-— aa Hemčljooeloletno. „ 13'— ta oatale laoiematve. „ 18 — __Uredništvo )o v Kopitarjevi allol itev. 8/Itt. Bokoplal se ae mča]o; nelranklrana pisma ae ne on sprejemajo. — Uredniškega teleiona iter. 50. Političen list za slovenski narod. Ban Inseratli mri Enostolpna petltmta (M aa Uroka la 3 am vlaaka ali a|a prostor) aa enkrat . . . . fa U* u dva- la večkrat . - 4»„ prt vedjlk aaročlllk pnmarea po p ost pa dogavara. •k so bo tak dhrolol tartt. i«-■ Poalanoi rrrb Baeatolpna petltvrata K !' bka|a vsak dan lavaaall ae-delje la praaalka, eb t. ari pep. Bedaa letna prilaga vaaal red Vpravalitve |e v Kopitarjevi allol it. S. — Kadaa poštne hranllnloe avstrijske it 24.797, a grške 28.411, boaa.-hero. it 7583. — Upravniikega t »Is lena It M. * Jugoslovanska repu* blika. Stare monarhije se danes rušijo v prah in republika je državna oblika bodočnosti. Mlada Jugoslavija je vstala iz razvalin dosedanjih mogočnih in starih stavb in vsakdo se vpraša: Ali bo republika, ali monarhija? Menimo, da bi nam morali zadostovati že čisto praktični razlogi, da se odločimo. Ali naj Jugoslavija kot monarhija tvori res le nekak anahronistični otočič sredi samih republik, ki so sc in se bodo še ustanovile okrog nas? Govorimo tukaj odkrito besedo! Hočemo biti stvarni ter se ogibati vsega, kar bi utegnilo morda neljubo zadeti tiste dele našega troimenega naroda, ki so za monarhijo pod Karadjordjevo dinastijo. Najprvo izjavljamo čisto odkrito in iskreno, da priznavamo velike zasluge, ki si jih je ta domača dinastija srbska pridobila za svoj narod. Ravno tako iskreno izjavljamo, da v polni meri spoštujemo mišljenje svojih plemenskih bratov Srbov ter da iz našega republikanskega naziranja ne govori niti senca mržnje proti njim, marveč le skrb za srečen razvoj naše domovine in našega ljudstva v bodočnosti. Položaj ,je pa danes tak, da mora že vsakdo vnaprej videti hude notranje boje, ki se bodo začeli v mladi državi, če se uvede monarhija. Razvoj ne bo obstal na mejah naše domovine. Ideje teh ovir ne poznajo. Vedno večji in močnejši republikanski .valovi bodo butali ob našo državo, prej-alislej bo pa proces tudi pri nas zahteval svoje pravice. Bojimo pa se, da bo takrat naša država morala prestati zopet hudo, nevarno in krvavo krizo. Danes pa pravzaprav skupno državo še le gradimo. Odstranimo sedaj lahko vse, kar bi v bodočnosti bilo prejalislej vzrok novega krvoprelitja. Načelno moramo biti za republiko. Monarhije so preživeli se stvori. Despo-tizem in absolutizem se je umaknil ustavni monarhiji z naraščajočo izobrazbo ljudstva. Ljudstvo je postajalo vedno bolj samosvoje, vsak posameznik se je vedno bolj zavedal, da je sočiniteij narodne in državne skupnosti. Demokratizacija javnega življenja se jc razvijala vedno širše in globlje, Danes so ljudstva zrela za popolno samovlado, ljudstvo je postalo zrelo in polnoletno. Kako absurdno so zvenele zadnja leta besede, ki jih je nemški cesar tako rad rabil: Deželni oče, kar je bilo istovetno z gospodarjem in jerobom. Železni čas je vso to ideologijo razbil ter postavil na čelo suverenost ljudstva, ki noče več biti vladano, marveč se hoče samo vladati. Vojska je ta razvoj silno pospešila; kajti danes je jasno, da so ljudstva trpela, krvavela in umirala za nekaj vladajočih dinastij, ki so bila žarišče impe-rijalizma v vsakem narodu ter vsled tega večna nevarnost novih krvavih iger, pri katerih so krvaveče ljudske mase bile figure, šahovska deskg strelski jarek in grobišča junakov, igralci pa vladajoči bojeviti monarhi ter vsi tisti člani dvornih klik, ki jim je taka »igra« bila v korist ali zabavo. Osebne simpatije ali antipatije vladajočih glav so določale, koga naj narodi sovražijo in s kom naj simpatizirajo. En človek je dostikrat po osebnih simpatijah odločal politično in gospodarsko bodočnost narodov, prav kakor je rekel Wilson, metali in porivali so dežele in narode iz rok v roke, kaljor bi bili blago ali neumna živinica. Vse to je dozorelo v vojski z neiz-nerno naglico. Vojska je ta proces pospešila za pol stoletja. Ljudstva so zrela. In zato izjavljamo, da vodi nas in naš narod zrela republikanska misel v svobodno, federativno jugoslovansko republiko! nm s® ne za » j* konec več kot štiriletne vojne sužnjosti in nečloveške morije. Kako da ne bi se ljudem prsa širila in jim kri živahnejše ne tekla po žilah! Dan svobode je zasinil. Dvojne svobode: izpod jarma nasilnega germanstva in neznosnega militarizma . Važno pa je, da znamo svobodo prav uživati in se je prav veseliti. Tu imamo priliko in dolžnost pokazati, da smo zrel narod, resni in dostojni ljudje in ne otroci, ki se prekopicavajo čez glavo. Slovesne, resne in veličastne manifestacijo, da, te so na mestu. Ob taki izredni priliki kakor je ni bilo tisoč let. V nečast pa bi bil materi Jugoslaviji vsak izgred, ki bi se utegnil ob taki priliki pripetiti. Zato ni nepotrebno zdaj, ko se vrača do smrti izmučeno in naveličano vojaštvo domov, ko je vse veselo zaradi konca in tako srečnega konca vojske, opozoriti sinove mlade Jugoslavije, da ji bodo vedeli čuvati čast in ji ne zagrenili prvih dni življenja s tem, da bi se kaj spozabljali. Naša narodna vlada je v tem oziru že izdala nekatere odredbe. A še važnejše kakor taki oblastveni ukrepi, je to, da se ljudje znajo sami, brez zapovedi in prepovedi, prav vladati. Nikar torej preveč s pijačo šariti, kadar se gre za narod in domovino! To je bilo pač v navadi nekdaj, da so ljudje »delali« za narod in dom s kozarcem v roki in frazami na jeziku. Zdaj Da smo vendar storili dobršen korak dalje. Puhlice niso več za naš čas. Takozvane napitnice, v katerih se znova premlevajo stokrat nremlačene fraze, so zabava za velike otroke. Krek ni nikdar delal takih in jih sovražil; pa nam je vendar ustvaril Jugoslavijo. Delo za srečno bodočnost domovine, je delo resno, delo trudapolno. Ljudstvo organizirati politično, gospodarsko, izobraževalno, dvigniti ga kulturno in gmotno, da bo živelo življenje mirno in varno, solidno in dostojno; to se pravi delat: za blagor naroda. Kaj pomaga govoričiti s čašo v roki za blaginjo naroda, če nam pa pri tem tuji kapital izpodjeda zemljo pod nogami! Najmanj deset milijonov smo izdali Slovenci vsako leto Nemcem za alkohol, zlasti za pivo, ki jim ie žepe polnil in naš narod zasužnjeval. Takega »narodnega« dela bodi. enkrat za vselej konec, če hočemo res narodno svobodo živeti! Treba je pomisliti, da tujcem pot v našo domovino še vedno ne bo zaprta. Tuji kapital nam bo še vedno nevaren. Tuja industrija nas bo tudi v bodoče še lahko zasu-žnjevala. Ali naj bodo naši ljudje vedno samo hlapci tujcev na domačih tleh? Ali naj še vedno hodijo tlačanit v ameriške rudnike? Če hočemo imeti resnično in popolno svobodo in blagostanje naroda, se moramo v vsem postaviti na lastne noge. V to svrho pa je treba modrega in varčnega gospodarstva. Zato prosimo, naše ljube Jugoslavije nikar preveč zamakati z alkoholom in narodnih manifestacij ne prirejati po gostilnah in jih nadaljevati do temne noči! Veselimo se naše zlate svobode, a noben izgred naj ne oskruni tega svetega veselja! Le trezen in soliden rod bo na svoji zemlji popoln svoj gospod. Navdušenje za svobodno Jugoslavijo . sinja ves narod. Veselje jc toliko večje, er je s oriborieno svobodo vred obenem NsSs Kfeelaa Državo imamo, a mej nimamo. In poleg skrbi, kako si bomo uredili clo-movje, je sedaj glavna naša skrb, kje bo tekla naša meja. Mejaša imamo dva. Nemca in Italijana. Med tema pa jc bistveni razloček. Nemec jc premaganec, Italijan je »zmagovalec«. Zato bo z Nemcem lahko meje določati, z Italijanom pa težko, Z Nemcem lahko. Pozabiti ne smemo, da je Nemcc premaganec. In od nekdaj jc taka navada in bo ostala, dokler bodo ostale vojske, da premaganec »gor plača«. Ako tega ni, potem se sploh neve, čemu so vojske. Zato se nam zdi, da nasproti njim ni umestna prevelika skrupuloznost, da bi na meji vsakega človeka posebej po-praševali in prrt t o vab: ti si Nemec, greš na ono str? fi si Slovenec, pa na to. Tako rr:>te! vjc in precenjevanje bi bilo težko, ker ae tako natančno meja sploh ne da potegniti. Nočemo Nemcem krivice delati, marveč hočemo samo nekaj stare krivice poravnali, ako nekaj ponem-čenih krajev priklopimo k Jugoslaviji. Le glejte, s kako čudovito lahkoto so se v trenotku poslovenila »nemška« mesta in trgi: Celje, B režice, Ptuj, Alaribor, Borov-Ije in druga! Zakaj je šlo to vse tako igraje? Zato, ker je bilo vse to nemštvo umetno sfabricirano; bilo je le nataknjeno pa-vovo perje, ki ga je treba kratkomalo po-ruvati. Četudi mejo potegnemo malo višje, krivice nam storjene še vedno ne bodo izravnane. Onstran te meje je še vedno mnogo slovenskega življa, slovenske krvi, ki bo za nas zgubljena. V Gradcu samem se šteje 30 000 Slovencev in koliko jih je po goni' .štajerskih industrijskih krajih v Leobnu \)onawitzu, Gratvveinu in drugod! Kolibo pa je gori naših — grobov! Naš bil nekdaj je ves a raj, očetom našim doino\ a; tuj narod tod se širi zdaj, naš raj je tujcev zdaj 1 stnina. Tuj trg in grad tuj ve. je kras, oh, naši so samo grobovi . . , Pomislimo na pretekle jt, kaj smo morali trpeti pred tem narouom nasilnikov in roparjev! In to več kot eno tisočletje. Pomislimo, da njih želja ni bila nič manjša, kakor iztrebiti nas popolnoma z naše zemlje. In kolikor so mogli, so to tudi praktično izvrševali. Vedno, a posebno zdaj v vojski .Kako po načrtu so gnali za svojo zmago slovenske polke pred seboj v smrt! S kako lahkoto, da, s kakim satanskim veseljem so jih streljali in obešali! In zdaj hočejo ti krvoloki k nam, da bi jim mi milosti delili. In bati se je, da bi slovanska pohlcvnost — tista pohlevnost, ki je bila sekriva naše sužnjosti — da bi tista tudi zdaj preveč ne odnehala premagancem. Da, sami smo bili deloma krivi svojega suženjskega stanja. Ko bi bil imel naš narod več odporne sile, bi z nami ne bilo tako. Sami smo poveličevali naše za-ozemlja države SHS last Narodne vlade in tiralce in jim pete lizali! Le spomnimo se, na komaj preteklo dobo in na posamezne slučaje in osebe iz te dobe! Kako vdano smo prenašali tuji jarem, dasi so nam pleča krvavela od njega. Ne bomo svojim zatiralcem povračali s krutostjo, s katero so nas oni mučili; a treba ni, da bi bili radi njih krivični sami do sebe. Z Nemci torej meje ne bo tako težko delati. In kar velja o Nemcih, velja tudi o Madžarih. A vse drugače je z Italijani. Italijani so zmagovalci. Kakšni zmagovalci, to vemo. Njih zmage smo občudovali cela tri leta. A za seboj imajo doslej vsaj formelno še entento in imajo londonsko pogodbo. S skrbjo nas navdaja in boječe se vprašujemo, naj je li to zasedanje slovenske zemlje od strmi italijanskega vojaštva trajno ali le začasno. To vemo, da kar ima človek enkrat v roki, nerad da iz rok. Melior est conditio possindentis. Težje je ukradeno reč nazaj dati, kakor ne krasti. Težje bo zasedeno ozemlje popustiti, kakor ga ne zasesti. Pomnimo dobro, da je razmerje Italijanov do nas čisto drugačno, kakor naše do Nemcev. Oni nimajo prav nobenega naslova, pod katerim bi si mogli lastiti naše ozemlje. Mi nismo nikdar Italijanom niti lasca skrivili; naša zemlja ni bila nikdar italijanska last. Nasprotno: tudi oni so nam nekaj naše zemlje pogoltnili. Morda je naš proroški pesnik gledal ravno na Italijo, ko si je solze otiral nad polujčeno zemljo. A tisto bodi, kjer že je. Le tar-čentoke beneške Slovence, ki so že napol poitalijanjeni, bi bilo dobro še rešiti. Tega pa ,kar jc danes naše, ne damo za nobeno ceno, To bi bila preboleča rana na našem telesu; to bi nam preveč zagrenilo naše veselje nad ravnokar pridobljeno svobodo. To bi bil tudi casus belli med nami in Italijani. Kal nove bodoče vojske. Jugoslavija bi porabila prvo priliko, da to zopet nazaj dobi. In to morda nc gre brez vojske. Na mirovni konferenci morajo povedati naši zastopniki glasno in odločno. Čc hoče biti ententa mož-beseda; če noče prelomiti svoje obljube, ki jo je dala ope-tovano pred vsem svetom; če hoče uresničiti svoi ideal: mir med narodi in konec vojska — potem ne sme dopustiti, da bi se nam zgodila ta kričeča krivica! To zvesto in sveto naročamo našim zastopnikom, Zaupamo v osvoboditelja narodov Wilsona, da bo. ostal zvest svoji besedi. Na pomoč pa pokličemo tudi Čehe, Poljake in vse druge svoje prijatelje v Evropi in Ameriki, da nam pomagajo do naše pravice, ako bi se nam hotela kratiti. Priznavamo, da e treba Italijo, če ne za njene zmage, vendar za njene velike žrtve v tej vojski primerno odškodovati. Pa to se da zgoditi tudi drugim potom. Tako da lahko ostaneta v tem slučaju v resnici volk sit in ovca cela. Naj se Italija odškoduje, če se hoče, na Nemcih, ki so premagani; naj se odškoduje na otokih, v mali Aziji in zlasti v kolonijah, ki so zanjo neprimerno večje važnosti kakor naš Kras. Nam pa naj se pusti, kar je našega! Furlane jim prav radi prepustimo; nam naj pa dajo zato beneške Slovence! Na Goriškem bi bila jezikovna meja čisto nar;.. ra državna meja. Furlanska ravnina bodi italijanska; goriška Brda in Kras naša. Pri Gorici sami je tudi meja dana. Kdor gleda z goriškega gradu, kakor je gledal pisec tega članka pred par mesci, vidi jasno, kako naravna bi bila ta meja. Sloveča Kalvari'a bi bil p. mejnik. Podgora tostran Kalvari e slovenska, torej naša; Ločnik. dasi potujčen, kakor že ime pove, je vendar zdaj po večini furlanski, torej naj ga v božjem imenu imajo. Gorica, katere okolica jc okoli in okoli slovenska, seveda naša. Zato bi bilo treba na ves glas proteslirati, ako bi bilo res, kakor se je slišalo, da so nekateri merodajni možje Gorico že črtali iz naših zahtev. Gorico, ki je narodno središče goriške Slovenije in katere lepo ime že pove, da je slovenska, moramo braniti do zadnjega! — Pravijo, da bi to ne bila za Italijo dobra stra-tegična črta. A če bo vladala pravica med narodi, potem se novih vojska ne bo več bati. Če pa pravice ne bo, potem so Italijani kljub dobrim strategičnim mejam lahko še vedno tepeni, Koliko strategične meje v moderni vojski pomagajo, smo videli. Da Dalmatincem in morda tudi Hrvatom in Srbom sploh ni toliko na Trstu ležeče kakor nam, to je naravno. A nam pa ne more biti vseeno, čegav je Trst. Kako zvezo imamo mi z dalmatinskimi lukami? Trst torej moramo tudi na vsak način zahtevati zase. Ali če to nikakor ne gre, naj se internacionalizira. Istra, dasi ima nekoliko italijanskega robu, bi po Wilsonovem principu tudi pripadala cela k Jugoslaviji, Kajti princip samoodločbe se — kakor je Wilson izrecno izjavil — ne da uporabljati za vsako mesto in vas posebe, sicer bi se bivša Avstrija razdrobila v množino življenja nezmožnih koščkov, marveč se položaj posameznih mest mora ravnati po okolici in celem bližnjem ozemlju. Istrski otoki so razen par mcstec čisto hrvatski. Torej nobenega dvoma ir vprašama, čigavi naj bodo. In kaj imajo Italijani iskati v Dalmaciji, kjer je edino mesto Zader povečini italijansko, sicer pa vsa dežela izključno hrvatska, tudi ni umljivo. In tudi to itali-janstvo, kolikor ga je v Primorju, je deloma umetno, po posebni milosti slovečega avstrijskega režima, ki je slovanski živelj vedno zatiral in nam ni podal niti najpri-mitivnejših šol. i Italijani imajo morja dovolj; zakaj torej silijo še na naša tla?! To je imperializem, neopravičen imperializem, katerega moderna mednarodna politika ne sme in ne more dovoljevati, ako hoče imeti res mir med narodi. Sicer so pa italijanski listi zadnje mesece pred koncem vojske sami odločno poudarjali in od svoje vlade zahtevali, da se mora prijateljsko pogoditi z Jugoslaviio in da londonska pogodba sicer obstoji v principu, a ne več v materiji. Radovedni smo silno, kako sta se Trumbič in Pasič dogovorila 7. Italijo in' entento. Radovedni na vso moč, kaj nam bo dr. Korošec prinesel iz Švice. Vsekako apeliramo na te in druge merodajne može, ki bodo imeli govoriti na mirovni konferenci, naj ne puste naše poštene pravice zn nobeno ceno i Apeliramo na naše ožjo zaveznike Čehe in Poljake in na druge naše prijatelje Apeliramo na pravičnost vse nenemške civilizirane Evrope in Amerike, naj nam priznajo našo pravico in pošteno odmerijo našo mejol Zdravo hračo Došao je davno željeni dan, ostvario se davno snivani san. Vi ste nam pružili bratsku ruku; mi smo tu ruku prihvatili. Ne! Vi ste nam pali v zagrljaj.a mi smo vas pritisli na grudi. Mi na grudima našim osečamo udare srdaca vaših. Zaplakali smo i vi i mi. Ali to niso bile suze bola, več suze radostnice; suze brade davno nevidjene. Evo i vi i mi pošli smo i idemo putem, koga su dedovi naši uzalud tražili, a nikad ne našh. Trebalo je mnogo krvi i mnogo suza, da prolijemo dok nam borba kroz vekove nije Eokazala pravac, kojim moramo udariti ako očemo, da svoju decu sačuvamo od nenasitog suseda i tudjinca, kulturnih i nekulturnih oti-mača. Ako hočemo, da našim potomcima uštedimo bol, koji mi osečamo, kad u moru tudjinštine nadjemo imena brda i dolina, reka i planina, koja nam rečito govore gdje je još bila naša dedovina, a koji sad stoje samo kao nemi spomenici nad velikim grobljem našeg nekad velikog naroda. Spomenici koji pevaiu tužnu pesmu prošlosti i kažu, da ni največa junaštva ni največe žrtve naših dedova nisu mogla učiniti ništa. jer ih nije vodila ista misao, nisu upravljcni istom cilju, nije ih vodila jedna ruka. Sad pak pošto su prosvečeni naraštaji učinili svoje dužnosti; sad kad smo postali je-dan metal skovan pod težkim maljem istorije a okalien krvlju i suzama, sad nas niko više neče dvojiti. Svaka stopa naše svete zemlje tako skupo plačena, svim onim što jc i vama i nama najdražije bilo, ostat če za sve vekove nasledje našoj deci i našim unucima do poslednjih pokolenja budučnosti. Sad posle ovih krvavih dana pošto so tirani srušeni; prestat če dani krvi, jer če naše tvrde medje pošto-vati svaka snaga, znajuči, da iza njih stoji složan narod, koji je svoju slobodu skupo pla-tio, a koji če jc umeti dobro braniti i odbra-niti. Sad posle ovoga nastaju dani reda i rada i mi vaša brača ne sumniarno, da čete vi, koji ste pod tako težkim prilikama pokazali tako divne plodove inteligencije i rada, moči i umeti organizovati svu svoju narodnu snafu za očuvanje onotfa, što se je več dobilo. Posle ovoga kad naš državni organizam počne funkcionirati onako, kako to mora i biti, kad naša mlada a velika otadžbina stane na svoje noge i vi i vaši mladji blagosiljačete one posvečene umove, one rodoljube i one vaše neumorne radnike, koji su vam pokazali put, koji i u susret nama, put koji vas jc doveo u naš zagrliai. Mi Srbi vas uveravamo našom vitežkom rečju, našim nikad neokaljanim srbskim oo-štenjem, da če vam na rtašim grudima biti toplo, da čemo podeliti sve. Udruženi pokazati čemo pravom kul-turr.om svetu — našim velikim prijateljima — kakve su birf!e strašne, klevete, kojim su nas naši zajednički krvnici očrnili pred svetom. Pokazat čemo našim velikim i plemenitim za-štitnicima, da niihova i naša najplemenitija krv nije uzalud proliveia: da smo mi zaista borci za civilizaciju i slobodu. Ostvarit če se proročanski glas našeg ve-likoga pesnika i vlndike Rada: »Na i^roblju če ooniči cviječe za daleko neko poko'enie.« — U to ime: Zdravo budite naša mila brača slovenska. Zdravo naša bela, mila i lepa Ljubljano. Srbin. Jagič — Jugoslovanom, Zagreb, 12. nov. Profesor Vatroslav Jagič je odposlal županu svobodnega Zagreba pismo, v katerem pravi med drugim: Prekoročivši 80. leto, sem doživel velike dneve, ko plava radost, veselje in navdušenje nad Jugoslavijo. Isti Zagreb, ki je že leta 1860. doživel eno dejanje osvoboditve od nemškega absolutizma, sedaj proslavlja začetek in zarjo popolne politične svobode, Solze radosti mi silijo v stare oči, duša pa se mi prenaša v Vašo sredo, da jo ogreje Vaše navdušenje, Vaša sreča in Vaše zaupanje. Sprejmite mi iskrene pozdrave in sporočite jih vsem, ki so se me ob 80-letnici spomnili in ki sedaj skupno z. Vami gradijo svoji domovini boljšo bodočnost, Vsem bodi Bog v pomoč! Italijani gredo skozi Ajdovščino, Ajdovščina, 12. nov. Skozi Ajdovščino koraka italijansko vojaštvo z močno arti-ljerijo in oklopnimi avtomobili, da zasede demarkacijsko črto. Proga Reka — Št. Peter prosta za vojaštvo iz Albanije. Reka, 12. nov. Italijanski admiral Rei-ner je dal na razpolago reškemu vojno-okrožnemu poveljstvu progo Reko — Št, Peter, da se odpravijo tisti vojaki, ki so sc iz Albanije zbrali na Reki, Razoroženi Mažari, Vinkovci, 11, nov. Danes so tukaj razorožili 140 mažarskih vojakov. Spočetka so se upirali, a ko hrvatske čete niso odnehale od zahteve, je general, ki je zapovedoval Mažarom, dovolil izročiti orožje. Zaplenili smo okrog 1400 pušk, 32 strojnih pušk, 4 topove ter tren, dolg 2 kilometra. Srbsko prodiranje na Mažarsko ustavljeno. Budimpešta, 11, nov. Srbske čete so prišle do Vršeča. Jutri jih pričakujejo v Nagy Bečkereku. Medtem je prišel od francoskega poveljnika Frnnchet d' Eapc-rey-a ukaz, da srbsko napredovanje ni potrebno. Srbi v Novem Sadu. Budimpešta, 11. nov. (K. u.) Srbi so Novi Sad zasedli 9. t m, opoldne. Srbske čete zapustile Novi Sad. Budimpešta, 11, novembra. (K. u.) Kakor je »Az Est« izvedel z merodajne strani, je poveljnik srbskih čet, ki so bile vkorakale v Novi Sad, od generalisima orijentskih armad aliiranih držav Fran-clieta d Esperayja dobil brzojavno naročilo, da naj s svojimi četami mesto zapusti, ker položaj nadaljnjega prodiranja srbskih čet ne zahteva več. Ogrska vla^i je baje danes iz Novega Sada dobila obvestilo, da se srbske četi pripravljajo na odhod. Turonoljski plemiči pred Narodnim večem. Zagreb, 11. nov. Dan^s dopoldne se je oglasila pri Narodnem veču deputacija plemenite občine Turopolje, 40 mož po številu, ki ie izjavila, da obžaluje, da so se leta 1848. borili na strani Mažarov. Prosili so tudi dovoljenja, da smejo odstaviti ko-meša (župana) Josipoviča in odstraniti njegovo sliko, ki visi v cerkvi ter na nično mesto obesiti sliko Wilsona. Hrvatski Sokoli v Krškem. Krško, 11. nov. Slovenski Sokol je povabil zagrebškega Sokola na zlet v Krško. Sprejem je bil veličasten. Slučaj je hotel, da je avtomobil s hrvatskimi Sokoli na potu v Krško srečal ogromno množico ljudi, okinčano z morjem zastav. Ljudstvo je namreč romalo na kranjsko štajersko mejo, da poruši mejnike med Kranjsko in Štajersko in da v nemškem Vidmu manifestira za narodno edinstvo in za slovenski značaj tega kraja. Hrvatski Sokoli so bili prisrčno sprejeti in so odšli na čelu množice v Videm, kjer jih je pozdravil so-kolski starosta dr. Dimnik. V Krškem je nato sledil obhod, komerz in živahna zabava. — Na predlog hrvatskega Sokola Buji^a je bila sprejeta resolucija, v kateri se poživljajo zastopniki srbskega, hrvatskega in slovenskega Sokola, naj takoj delajo na to, da sc vsi Sokoli organizirajo v enotnem jugoslovanskem Sokolu. Zaprisega hrvatskega voisštva na ISeki. Reka, 11. novembra. Danes se je tukaj vršila zaprisega hrvatskega vojaštva. Teslič je pozdravil v imenu SHS vojake in izvajal, da nimamo več sovražnikov. Sovražniki so samo naši podivjani vojaki, ki plenijo zunaj po deželi. To se mora preprečiti. Vse ostalo se bo rešilo v našo zadcvoljnost. To pa, kar delajo Italijani na naši obali, delajo v imenu entente. Pomirljivo je, da ni bila doslej prelita ne ena kaplja krvi. Končal je z živijo klici na Jugoslavijo. Nato sc je razvil sprevod ob Fiumari, po korzu na Molo, kjer so vojaki defilirali pred prestavitelji francoske mornarice med klici množice na Francoze in entento. Opoldne so sc vojaški oddelki razšli, okrašeni s cvetjem, in se vrnili v svoje voiašnice. Italijanski kralj — reškim Italijanom. Reka, 21, novembra. Italijanski kralj je odposlal reškim Italijanom poslanico, ki jo je ob 3. uri prebral admiral Reiner in v kateri italijanski kralj po dneh zmage in slave izraža ljubezen in vdanost, Ta laška manifestacija se je končala precej klavrno. Vsega skupaj se je ie udeležilo 2900 Mudi v sprevodu, vštevši že vse laške ujetnike in otroke. Mažari na Reki naj žive v slogi z Jugoslovani in Italijani, Reka, 11, nov. Vodja mažarskega poslanstva T. Kerii, kateri je bil tukaj na prehodu v Švico, je priporočal reškim Mažarom, da naj živijo z Jugoslovani in Itolijani v slogi. Kasneje je došel na letišče okrajni glavar dr. Bernardin, ki je zaplenitvi ugovarjal. Češki vojaki pa so naperili proti njemu puške in zaklicali: »Roke kvišku!« To se je tudi zgodilo. Potem so se začeli razgovori, ki doslej še niso končani. Stjepan Zagorac v hrv. seljački stranki. Zagreb, 11. nov. Radičev »Doin;< prinaša pismo hrv, saborskega poslanca Stje-pana Zagorca, da vstopa v hrvatsko se-jjačko stranko. Proglasitev češkoslovaške države na slovaški zemlji. Dne 6. t. m. so razglasili v slovaškem mestu Skalice slovesno češkoslovaško državo. Zbralo se je nad 5000 oseb. Dekan dr. Okanik je pozdravil zastopnika Narodnega vybora dr. Šrobarja in slovaške voditelje dr. Blaho, dr. Dererja in dr. Štefa-neka. Dr. Šrohar je govoril; Mažarska vlada je odstavljena in odpravljena; pro-klamiram slovenski (Slovaki nazivajo sami sebe Slovence. Op. ur.) jezik za uradni in učni jezik. — Slovaško ljudstvo je zbralo velik znesek za svojce padlih legionašev. Ravno tako so razglasili češko slovaško državo v sosednem Holiču. Konstituiranje češkega narodnega sveta kot narodna skupščina, Dunaj, 11. novembra. Narodni vybor se bo 12. t, m. konstituiral kot narodna skupščina, ki bo imela 228 članov. Češko slovaške čete v Hehu. Heb, 11. novembra. »Egerer Tagblatt« poroča, da so včeraj češko-slovaške čete dospele na 10 avtomobilih, okoli 100 mož, na letišče v Hcbu, zaplenile ves vojni rmi-terijal, zrakoplove, zaloge bencina itd. Bavarci 8n Rtalijani na TSroSskem. Neresnična vest. Celovec, 11. novembra. Vest, da so bavarske čete zasedle kolodvor Mallnitz na Koroškem, je neresnična. Včeraj je prispel v Celovec 1. bataljon gor. strelcev polku št. 1 Bavarci zapustili Tirolsko, Inomost, 11. novembra. (K, u.) Bavarske čete so danes Tirolsko zapustile. (S tem je končana zadnja budalost Viljema II.) Italijani zasedli Brlkscn in Fraazcnsleste. Inomost, 11. nov. (K. u.) Odvoz čet z bojišča se vrši sedaj že preccj hitro, čete — baje jih je na južnem Tirolskem šc kakih 300,000 mož —. ostajajo zn časno v dolinah, da promet po železnicah preveč ne trpi. Italijani so zasedli Briksen in Fran-zensfeste ter nadaljujejo svoj pohod proti Brenerju, Govori se, da sc kmalu zopet začne poštni in osebni železniški promet z južno Tirolsko. Švica mobilizira, Bern, 11, novembra. (K. u.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Spričo splošnega notranjega in zunanjega položaja je Zvezni svet odredil takojšnjo mobilizacijo nekaterih delov 1., 3., 4., 5. in 6. divizije. Trenotno je položaj miren. Generalni štrajk v Curihu. Bern, 11. novembra. Beuthenski akcijski komite, predsedstvo švicarske rudarske zveze, predsedstvo socialno demokratične stranke ter socialno demokratična frakcija Narodnega sveta so sklenili, da se v noči od 10. na 11. t. m. kot protest proti vpoklicu čet, ki ga je izdal Zvezni svet, da se vzdržita mir in red, v Curihu začne splošni generalni štrajk. Spopad z vojaki v Curihu. Curih, 10. novembra. (K. u.) Švicarska brzojavna agentura javlja: Danes popoldne nai bi se bila vršila javna proslava obletnice ruske socialistične revolucije. Vkljub temu, da so vsa zborovanja prepovedana, se je na Fraumunsterskem trgu nabrala velika množica. Prikorakal je en vod infanterije. Množica ga je sprejela s streli ter vojake napadla s palicami, Vojaki so ustrelili v zrak. Ves dan se po notranjem mestu vale množice, vendar se mir ni kalil. Ilemčjfa prosi milosti. NOTA NEMČIJE WILSONU. Berlin, 11. novembra, Državni tajnik za zunanje zadeve poroča Lansingu: Prepričan od skupnosti domačih ciljev in idealov, je nemška vlada naprosila Wilsona, da zopet upostavi mir in sicer mir, ki odgovarja načelom, ki jih je predsednik Wilson vedno povdarjal, mir, ki bi imel biti pravična rešitev vseh prepornih vprašanj in trajna sprava vseh narodov. Predsednik \Vilson je izjavil, da se ne bojuje z nemškim narodom in da ne bo oviral njegovega razvoja. Nemška vlada je sprejela pogoje premirja. Po 50 mesečni blokadi bi ti pogoji, zlasti pa izročitev prometnih sredstev ob nadaljnem trajanju blokade moralo imeti za posledico, da postane prehrana Nemčije obupna, kar bi pomenilo, da bi milijon moških, žensk in otrok moralo poginiti od lakote. Mi moramo sicer sprejeti te pogoje, ali opozarjamo resno in slovesno predsednika Wil-sona, da mora izvršitev teh pogojev izzvati v nemškem narodu ravno nasprotno od tistih čustev, ki so predpogoj za novo zgradbo narodne zajednice in ki edino more zajamčiti trajen in pravičen mir. Nemški narod se zato v zadnjem hipu še enkrat obrača na predsednika s prošnjo, da se potrudi pri ententi, da bi se 1 i težki pogoji oblažili. Berlin, clanes po večini mir. V Berlinu mimo, 11. nov. (K. u.) Tukaj .lada Scc'aJistični pekret se širi junkerjev. Berlin, 11. novembra. (K. u.) Gibanje se je začelo širiti tudi po vzhodu. Kralje-vec (Konigsberg), Insterbug, Poznanj itd. so v rokah delavskih m vojaških svetov. lia Nizozemskem. i ;m„ Haaga, da se nizozemska vlada zaradi bivanja cesarjevega na Holandskem ne bo pritožila. Cesar Viljem je kot zasebnik v taistem položaju kakor drugi begunci na tujih tleh. Njegovo bivanje v Maastrichtu je dalo povod za živahna posvetovanja med raznimi člani kabineta in drugimi oblastmi. Nemškega cesarjeviča ni na Nizozemskem. Amsterdam, 11. nov. Bivši nemški ce-sarjevič ni prišel na Nizozemsko. Glavni stan Hindenburga in bavarskega kraljeviča. Kelmorajn, 11. novembra. Glavna stana Hindenburga in bavarskega kraljeviča Ruprehta sta še vedno na svojih mestih- tudi v deželi Viljem I7 Amstcuu nov. (K, u.) LiJ »Allgemeen Handelsblatt« sc poroča SCar©iy prosi WSBsona. Budimpešta, 12. nov. Ministrski predsednik grof Karoly je odposlal predsedniku Wilsonu naslednjo brezžično brzojavko: »Mažarski Narodni svet je po tiskovnem uradu v Bernu prejel apel. Dovolite mi gospod predsednik, da Vam in vsakemu prijatelju svobode to-le odgovorim V imenu Narodne vlade, ki je izšla iz mažarskega Narodnega sveta. Narodna vlada dela vse mogoče, da na temelju Vaših načel z blagostjo in odločnostjo izvede narode Ogrske preko kritičnega preustroja-nja. Vse naše misli in napori so posvečeni temu, da se z nobenim nečloveškim dejanjem in z nobeno zlorabo zgodovine ne onečasti čra preporoda tega sveta. Ne pripuščamo, da sc z nasiljem diktira in vzgaja mlada svoboda naroda Ogrske, triumf Vaših načel. Prosim Vas, gospod predsednik, blagovolite naznaniti našim mnogoštevilnim navdušenim prijateljem, da pred jaAnim mnenjem sveta, pred zgodovino in pred svojim narodom -odklanjamo vsako odgovornost za zločine starega zistema, ki so po pravici izzvali obsodbo demokracije celega sveta. Prosim Vas, gospod predsednik, da se blagovolite potruditi, da se naša mlada demokracija in naša mlada svoboda od nikogar ne ogroži z nečloveškim dejanjem in nasilnim zlorabljanjem. To bi zadalo duši našega naroda neizceljive rane in bi onemogočilo zgradbo čistega patrijo-tizma in sporazuma med narodi, brez katerega ne bo nikdar zavladal na svetu mir in pokoj.« Premeteni Mažari. Budimpešta. 11. nov. V imenu narodne vlade je izdal Karolyi razglas, v katerem je med drugimi izjavil tudi sledeče! »Oborožene čete so prestopile severozahodne meje Ogrske in ogrožajo Požun. Te čete nastopajo v imenu Čehoslovakov. Toda Mažarska se ne nahaja z njimi v vojnem stanju ampak želi, da živi s Čehoslo-vaki v najboljšem razmerju. Mažarski narod hoče tudi s slovaškim narodom v miru živeti in urediti z njimi svoje odnošaje pri splošni končni odločitvi na mirovni konferenci, torej ni povoda za oboroženi napad na Mažarsko in je mažarska vlada proti temu protestirala ter sklenila, da bo z oboroženo močjo se branila proti vsakemu napadu, ki ne nasprotuje mednarodnemu pravu. Nemški narodni svet na Ogrskem. Budimpešta, 12, nov. V nedeljo dopoldne so imeli v Budimpešti delegati nemških političnih organizacij Ogrske shod, na katerem so ustanovili nemški narodni svet za Ogrsko. Ob tej priliki so izjavili, da stoje na stališču ogrske domovine in da se bodo zavzeli za integriteto Ogrske. Mažarska kot republika. Budimpešta. Republikanske stranke so priredile včeraj veliko skupščino, na kateri sla predsednik vseučiliščni profesor Ballogyi in Jurij Nagy govorila, da Ogrski preostaja le še možnost, da se proglasi za neodvisno republiko, Sprejeta je bila resolucija, v kateri se izraža, da more Ogrska dobro uspevati kot republika. Prodiranje Rumunov. Jassy, 11. nov. Rumunske čete so vdrle v Bukovino, pred dvema dnevoma pa na Sedmograško. V Bukovini so zasedle Gura Humora, Itskani in druga mesta. Boljševizem v Bukovini. Bukarešt, 12. novembra. Predscdn k rumunskega Narodnega sveta Flondon se je obrnil za pomoč na rumunsko vlado za prebivalstvo Bukovine, ki je izročeno boljševizmu, Rumunska vlada je ustregla in ukazala, da obmejne čete in orožništve v zadostnem številu gre preko meje iu zasede spodnjo Bukovino ter napravi red Čc treba, naj gredo čete ludi globlje v de-želo. Neposreden vzrok za Flondonovo prošnjo je bila vest iz Jassija, da mora številno prebivalstvo bežati iz mnogir krajev Bukovine v Rumunijo. Ustanovitev rumunskega nc.rodacga svata. Bukarešt, 11- nov. V Kološvaru se ustanovil rumunski narodni sveL Hemika Hustrija. Karel L v Eckartsau-u. Dunaj, 11. nov. (K. u.) Cesarska dvojica se je danes ob 7. uri zvečer z rodbino v avtomobilu odpeljala na grad Eckartsau. Usoda dvornih poslopij. Dunaj, 12. novembra. Dvorna gledališča Je prevzela dunajska občina, ker bi bila sicer v nevarnosti eksistenca 7.000 oseb. Cesarski dvor se zmanjša in sicer na najnižje število, toda se ne razpusti. Mesto kabinetnega ravnatelja, ki ga je imel nazadnje dr, Seidler, se ne zasede, ampak bo vse te posle opravljal najvišji sekcijski šef baron Weber. Dvorno biblioteko, institute, Schonbrunn itd. je prešlo v državno last. Prater, ki je bil doslej deloma Saat cesarja Karla, deloma pa dedičev po rrancu Jožefu 1., ie bivši cesar Karel svoj del poklonil dunajski občini, drugi del pa je mestna občina odkupila. ( Žalno slavlje za dr. Adlerjem. Dunaj, 11. novembra. (K, u.) Državni ivet je v svoji današnji seji imel žalno fclavlje za pokojnim državnim tajnikom dr, 'Adlerjem. Dunaj, 11, nov, (K. u.) Soc, demokratična stranka je nocoj imela 17 zborovanj. Pod vtiskom vesti o smrti voditelja dr. Adlerja se je sklenilo, da naj jutri vse klelo miruje in da se delavstvo udeleži alavlja, k^ bo danes popoldne pred parlamentom, ^Slovesno razvitje nacionalne zastave. 1 Dunaj, 12. novembra. Na Dunaju so Corza in banke zaprte. Vsled sklepa vla-jde Nemške Avstrije bodo danes popoldne job 4. uri na slovesen način razvili pred parlamentom nacionalno zastavo, rdečo-belo-rdečo. Ustava Nemške Avstrije, • /• Dunaj, 11. novembra. (K. u.) Nemško-avstrijski državni svet je v svoji današnji seji ob 11. uri dopoldne sklenil, da predloži za jutri sklicani začasni narodni skupščini zakon o državni in vladni obliki Nemške Avstrije. Zakon se v izvlečku glasi: Člen I.: Nemška Avstrija je demokratična republika. Vse javne oblasti nastavlja ljudstvo. Člen II.: Nemška Avstrija je sestavni i!el Nemške republike. Kako se Nemška Avstrija udeležuje zakonodaje in uprave Nemške republike, določajo posebni zakoni. Prav tako v posebnih zakonih določa, v koliko veljajo za Nemško Avstrijo zakoni in uredbe Nemške republike. Člen III.: Vse pravice, ki jih je po ustavi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel imel cesar, preidejo začasno na nemško-avstrijski državni svet in mu ostanejo dotlej, ko določi ustavodajna narodna skupščina ustavo. Člen IV.: Cesarska in kraljeva ter c. kr, ministrstva se razpuste. Njihove naloge in pooblastila za ozemlje Nemške Avstrije preidejo na nemško-avstrijske državne urade, ostalim narodnostnim državam, ki so se ustanovile na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, ostanejo njihove pravice do teh ministrstev kakor tudi do državnega premoženja, ki ga ta ministrstva iffcravljajo, Likvidacijo teh pravic, odnosno tirjatev, bodo na temelju mednarodnopravnih dbgovorov izvedle komisije, ki naj se sestavijo iz pooblaščencev vseh prizadetih narodnih vlad. Člen V.: Odpravljeni so vsi zakoni in vsa zakonska določila, s katerimi se cesarju in članom cesarske roclovine priznavajo predpravice. Člen VI.: Uradniki, častniki in vojaki 60 odvezani prisege zvestobe do cesarja. Člen VIL: Odpravljene so vse politične predpravice. Delegacije, gosposka zbornica in dosedanji deželni zbori so odpravljeni. Člen VIII.: Imovina krone se prevzame s posebnim zakonom. Člen IX.: Ustavotvorna narodna skupščina se izvoli meseca januarja 1919. V nadaljnih členih se urejuje volilna pravica za narodno skupščino, za deželne, okrožne, okrajne in občinske zastope. Zakon stopi v moč z dnem razglasitve. Za demobilizacijo višjih poveljstev bivše avstrijsko-ogrske armade veljajo naslednja podrobna navodila, ki jih je 9. novembra poslalo dunajsko vojno ministrstvo: I. Vojaška poveljstva v Gradcu, na Dunaju in v Inoinostu imajo cd vojnega ministrstva navodilo, cla višjim poveljstvom, ki naj se demobilizirajo v njihovem okoli-šču, sporoče navodila vojnega ministrstva, oddelek X., št. 352.000, za demobilizacijo gažistov. Z dalje služečimi podčastniki naj se ravna tako kakor s poklicnimi gažisti. II. Moštvo, ki ima domovinsko pravico v nemško-avstrijski državi, naj dobi dopustnico, ki se glasi na trajni dopust, in sc ima odpustiti. III. Vse ostalo moštvo naj sc pošlje v mirovne postaje domovinsko pristojnega nadomestnega kadra, oziroma čc tak nadomestni kader v miru ni obstajal, v najbližje ležečo mirovno postajo kadra dotične narodne države. IV. Erarični konji, erarični materijal in pošta že v miru ustanovljenih višjih poveljstev se imajo pod vodstvom častnikov in moštva dotične narodnosti odpraviti v najbližje ležeči artiljerijski in trenski nadomestni kader po mirovni dislokaciji pristojne narodne države, ostala višja poveljstva pa artilerijskemu in trenskemu nadomestnemu kadru, ki je najbližje razoro-ževalni postaji. Razna porotna. Lire iz okupirane Italije, l( Zagreb, 11. novembra. Po navodilih finančnega odseka »Narodnega veča« se opozarja prebivalstvo, da naj lir, izdanih od bivših avstro-ogrskih oblasti v italijanskem okupacijskem ozemlju ne 'sprejema v zameno. Ententa proti despotizmu boljševikov. Ula, 10. novembra. Reprezentant vo-jev entente je naznanil Avksentevu: V Sibiriji se vojskujemo za to, cla uničimo despotizem boljševikov, kakor se vojskujemo proti Prusom za to, da uničimo njihov despotizem. Politične novice. '+ Dobrepolje, V nedeljo se je vršil veličasten shod. Poročal je dež, poslanec g. Karol Škulj. Udeležba občinstva navzlic bolezni, ki tako razsaja še v dolini, najboljša. Izvajanju govornika je sledilo burno odobravanje . -j- »Karntner Tagblatt« se vkljub novim razmeram še ni ničesar priuči), V številki 252, še porogljivo piše o južno-vzhodnem »Nachbarrcich«, Nas seve to le zabava, ker dobro vemo, da se bo ohola gospoda morala priučiti še — marsičemu! -j- Kako se uraduje v češko-slovaški republiki, S posebno odredbo so naročili vsem okrajnim glavarstvom in praški policijski direkciji, da je prepojen narod z narodno in z demokratično idejo in da morajo politični uradniki spoštovati suvereni-teto ljudstva. Ozirati se ne sme na stanovske razlike in se mora uglobiti v mišljenje in čustva ljudstva, ker le tako je mogoče, da si pridobe politične oblasti zaupanje ljudstva, ki je prej videlo v njih organe tujega duha. Naši uradniki se morajo vsemu izogniti, kar more ljudstvo spomniti na birokratizem bivše vlade. Ob vsaki priliki naj povdarjajo, da so uradniki demokratične češke države. Politične oblasti se morajo v bodoče imenovati: Politična okrajna uprava Narodnega vybora. -f- Bolgari in Čehi, Sofijski časopisi dokazujejo v dolgih člankih in uvodnikih, da je potreŠno stopiti s Čehi v stike, ki jih je svetovna vojska pretrgala, ter očitajo to žalostno dejstvo onim, ki so se navduševali za vse, kar je prišlo iz Nemčije. Agentura Rzajlu Polskiego: ul, Mstny trg 24, I. p. Palska komenda wojskowa: ul. Mstny trg 24, I. p. Polskie koszary: Ljubljanski zamek (Grad). Oddziaiy i oficerowie moja sia zglszai w komendzie wojskwey — Žolniere w koszarach na Ramku. Polska Komenda Wojskowowa. Dnevne novica. — Kje naj stoji • Krekov spomenik? Zdaj bo menda to sporno vprašanje končno rešeno! Edini primeren prostor je »Slovenski trg«, Da spomenik cesarja Franca Jožefa od tam izgine, se menda samo ob sebi razume. Na »slovenski« trg ta spomenik sploh nikoli ni spadal; odslej pa seveda žc celo ne, Spominja nas na našo prestano sužnjost, v katero nas je Franc Jožef — čigar slavna vlada je privedla Avstrijo do takega bankerota — s svojim dualizmom vklenil in vklenjene držal. — Spomenik Krekov naj stoji sredi parka, ki naj se primerno preuredi; obrnjen naj bo seveda proti sredini mesta. K. — Promocija. Dne 8. r,ov. jc promovi-ral v senatni dvorani dunajskega vseučilišča doktorjem prava starešina »Danice« in njen bivši odbornik pravni praktikant g. Igo Šilar. Iskreno čestitamo! — Promoviral je dne S. nov. doktorjem prava starešina in odbornik »Danice« pravni praktikant g. Ivan Stanovnik. Novemu doktorju naše prisrčne čestitke! — Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je gg .duhovnikom razposlalo pojasnilo o svojem delovanju in navodilo za nadaljno delo. Oboje priporočamo posebni pozornosti. Stvar je zelo aktualna. V zalogi imamo še mnogo listkov z navodilom; na željo pošljemo poljubno štcvi'o izvodov. — Narodno veče dovoljuje vsem podanikom nemško-avstrijske in ogrske države začasno svoboden prehod preko mej SHS. Omenjenim tujim podanikom se tem potom jamči osebna varnost in varnost njihovega privatnega imetja. Pravica za izstavljanje prehodnic pripada štacijskim vojnim zapovedništvom. Ta odredba se ima razglasiti v vednost in ravnanje vsem štacijskim in kolodvorskim poveljništvom ter krajevnim odborom Narodnega sveta. — Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Ljubljani se prično v petek dne 22. novembra ob 8. uri zjutraj, — Izprememba v finančni prokura-turi. Namestnik poverjenika za finance je odstavil finančnega prokuratorja dr. Viktor Pessiack-a ter začasno poveril vodstvo finančne prokurature v Ljubljani finančnemu svetniku dr. Hubertu Souvan-u. — Namestnik poverjenika za finance. Dr. Ravnihar, — Brezposelni delavci naj se takoj javijo pri »Poveljstvu delavskih oddelkov« v p r e d i 1 n^i c i v Kolodvorski ulici. Poleg dnine 4 K dobi vsakdo polno prehrano, razen tega za vsak dan službe delavsko doklado v znesku 1 K. — Vsi dosedaj pri delavskih stotnijah (»Baukompagnien;. bivše avstro-ogrske vojske) u d e 1 j c n i v v o j s k i, slovenskih narodnosti, naj se takoj javijo v p r c d i 1-n i c i v Kolodvorski ulici. — Sramotni pojavi. Nemški listi in korespondence poročajo, kako so brezvestni življi, ki so se vrinili v varnostno službo, postopali z vojaki in drugimi osebami, ki se preko našega ozemlja vračajo domov. Vojakom so pobrali vse, kar so nesli s seboj, nekateri so si morali celo sleči zgornjo obleko in čevlje. Na ljubljanskem kolodvoru so pobrali vso ročno prtljago tudi usmiljenim sestram, ki so se iz tržaške garnizijske bolnišnice vračale v Gradec. To so sramotni čini, za katere morajo biti krivci najstrožje kaznovani. Iz javne varnostne službe se morajo brezobzirno izključiti vsi nezanesljivi elementi. Naša narodna čast mora zlasti v teh dneh ostati nedotaknjena. — Sicer pa tudi drugi narodi beležijo enake sramotne pojave v lastni sredi. Tako poročajo nemški listi, da vlada na železniških križiščih na Zgor. Štajerskem in do drugih nemških krajih nepopisna anarhija. Ljudje plenijo in ropajo, kar dosežejo. — Iz Tržiča. Divji lovci so prišedši s Koroškega na lov barona Borna pri Sveti Katarini ustrelili lovca Franc A h a -č ič a. Truplo so prepeljali v tržiško mrt-. vašnico ter je po raztelesenju pokopali. — V nedeljo se ustanovi krajevni odbor S. L. S. — Trebnje, Na sestanku zastopnikov občine, Orla, Sokola ter obeh ognjegasnih društev dne 3. novembra se je sestavil sledeči odbor Narodne obrambe za občino Trebnje: Alojzij Pavlin, predsednik; Franc Gabrovšck, podpredsednik; Josip Stupica, tajnik; Josip Zupančič, blagajnik; Mirko Tomšič, načelnik; Josip Pust, podnačelnik; Franc Fink, podnačelnik; Anton Novak, podnačelnik. — Osilničarji in Pleščani so skupno manifestirali za milo, svobodno Jugoslavijo v nedeljo, 3. nov. Zjutraj se je v Osil-nici ustanovilo krajevno veče. Popoldne pa so Osilničarji odšli korporativno, okrašeni z zastavami in prepevaje narodne pesni ik bratom Hrvatom na Plešce. Na skupnem zborovanju se je izvajalo: Nemci so bili naši tlačitelji že cd začetka, ko se je naš narod tu naselil. Že v letih 819.—822. so Slovenci skupno s Hrvati brusili nože zoper nasilne Franke. A ker so bili sami prešibki, so leta 827. poklicali celo Bolgare na pomoč in se otresli tujega jarma. — V letih 1572, in 1573. so Slovenci skupaj s Hrvati zagrabili za orožje in sc uprli krivičnim mažarskim in nemškim graščakom, ker kralj Ferdinand ni hotel slišati pravične pritožbe. Končalo je žalostno: Matija Gubec je dobil na glavo razbeljeno krono, okrog Zagreba pa ni bilo drevesca, na katerem hi ne bil visel naš kmet, cla tudi po deset na enem drevesu. Pred enim mesecem pa je poslanec Jarc v državnem zboru na Dunaju segel v besedo avstrijskemu ministrskemu predsedniku Hussareku, ki se je hvalil z lepimi spomini na Bosno: >30.000 obešenccv je za vas dovolj časten spomin na Bosno,« — V vseh časih so imeli naši tlačitelji za nas dovolj vešo.l. In v vseh bridkih časih smo si mi podajali roke. Podali smo si jih i v najbridkejših časih svetovne vojske: to pot z nepričakovanim uspehom: »Slovenec i Hrvat, za uvjek brat i brat! — Manifestacija s petjem in govorom jc napravila blag utis, ker so sc ravno prej pojavili izgredi nezrelih fantičev. Narodno veče, ki se je nato ustanovilo za Pleš sce, se jc zdru. i!o z osilniškim in skle- nilo napraviti skupno narodno stražo. — Premestitve iz slovenske v nemško Štajersko. Koncipisli štajerskega namest-ništva dr. Herman vitez pl. Scberer v Slov, Bistrici in Anton Schelcsniker v Celju sta premeščena v Gradec. Okrajni komisar dr. Pavel Terglav v Mariboru je premeščen h glavarstvu v Gradcu, okrajni komisar Viktor Kastner-Pohr je premeščep iz Ljutomera b glavarstvu v Ws,\z.. — Na ženskem učiteljišču v Mariboru se prične delni pouk v torek, 12. t. m,, in v petek, 15. t. m., v popolnem obsegu. t — »Male Novice« so pričele izhajati dnevno v Mariboru. Izdaja jih tiskarna sv, Cirila v Mariboru. — O nesreči pri Stcrntalu nam še poročajo: 80 mrličev jc ležalo na pokopališču na Hajdini skupaj, strahovito razmesarjenih, ker je vlak skočil s tira vsled obrabljenega kolesa na enem vozu. Nesreča se je dogodila lik vojaškega vežba-lišča pred Ptujem, zraven Hajdine v noči od ponedeljka na torek dne 5. t. m. Ranjencev je bilo polna stotina, vpitje in obupni klici pa tako glasni, da jc bila ta noč za prcbivalce domačine, noč groze, ker jim je bil pomotoma naznanjen dohod ve-iranske roparske tolpe, a bili so vojaki, ki so se vračali domov na Ogrsko, — Naj počivajo v miru v bližini svoje domovine! — Črna na Koroškem. Pri našem rudo-ifopu so od zadnje sobote, dne 2. novembra, delavci prosti vojaške straže, ki sc je cela odpustila. Tolpa podivjanih in že dolgo nezadovoljnih večjidel tujih delavcev in delavk so se takoj dogovorili, da hočejo sami s silo rekvirirati v trgovinah živež in blago. Narodne straže še nimamo. Zadnjo srečlo, dne novembra zjutraj so se torej spravili naj-poprei nad trgovino M. Punzengruber-ja ter io popolnoma soraznili. Okna in opravo so popolnoma uničili. Nato so se lotili trgovine "ran-a. I rgovčeva sinova sta rabila orožje, nato so tudi razgrajači začeli streljati. Polastili so se orožja, ki ga jc odložila rudarska strada, zadnjo trgovino so šc hujše uničili, kakor orvo. Pripomniti treba, da sta omenjena trgovca glede cen na hlagu zares šla predaleč. Končno so izeraznili še skladišče za zelezo pri Punzengruberju. Storilci so svoj namen napovedali že v ponedeljek poprej, toda ni lice m mislil, da co imeli resen namen. » s;i,r'!o so zapretili rudarskemu oskrbniku, županu m ::upniku. Zadnja dva vendar nista delavcem slorila krivice, posebno župnik se je pn vsaki priliki potegoval za rudarje. — Umrl je v Celovcu glasbeni ravnatelj Leon Dobrovolni, star 47 let. V celovških glasbenih krogih je igral veliko vlogo. Pobrala ga jc v kratkem času španska bolezen- -- Dalje je umrla v Celovcu gospa Marija Treven, soproga Slovenca, meščanskega učitelja g. Fr. Treven, stara 62 let. N. v in. p.! — V Ukvah je umrla učiteljska vdova Krescencija Ehriich, stara 88 let. — V bolnici na južnem Tirolskem je umrl Fr. Kankelj, c. kr. četovodja iz Bukovice na Štajerskem vsled na bojišču dobljene rane. dne 19. okt. t, 1. Pokojnik jc bil 24 let star, vrl mladenič, ki je kot vojak imel več odlikovanj, tako 2 srebrni svetinji, Karlov kri-žcc, bronasto medaljo. Naj v miru počiva, zgledni slovenski vojaki — Na Mirni je umrl dne 6. t. m, oskrbnik Mirnske graščine g. Ivan Knušič. Lahka mu zemlja? * — Usmiljenje do živali. Pri nas je dela veliko, a delavcev malo. Srce boli človeka, ko vidi, kako tavajo konji po ulicah, ne toliko lačni — čeprav dobe na travnikih komaj toliko, da ostanejo živi — kakor žejni. Vidimo tuintam dobrosrčne ljudi, ki jim dajejo piti. Naj najdejo ti veliko posne-malcevl S tem se ne usmilijo le trpeče živine, ampak izkažejo uslugo tudi državi, ki se ji reši vrednost tisočakov. Kdor ima na razpolago prostor in krmila, ga opozarjamo na sklep Narodne vlade z "dne 11 nov da si sme take konje vsakdo prisvojiti proti malenkostni odškodnini; konja, ki ga kdo dobi na ta način v last, ie treba javiti pri županstvu. Ljudje naj tudi pazijo na to, da ne bodo otroci in napol odrastli ljudje jahali takih konj in tako mučili s tekanjem zdelano živino. — Dajte konjem piti« Po celi okolici mesta in v mestu samem tavajo lačni in — kar je danes posebno naglašati — tudi žejni konji okolu. Usmilite se ubogih konj in dajte jim piti, da vsaj, od žeje ne bodo konca jemali. P. _.?sitc jim vode iz bližnjih hiš! Vsak je poklican, cla pomaga tem živalim, kdor jc blizu in ima priliko pomagati I — Svarilo pred nakupom in prikrivanjem vojaške živine. S tem se daje javnosti na znanje, da je vsa živina, ki jo pelje s fronte vračajoče se vojaštvo preko ozemlj adržave SHS last Narodne vlade in da sme s to živino, ki je zasežena, razpolagati edino Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani (prej: Deželno mesto za vnovčevanje živine), ki je podrejena Narodne vlade oddelku za prehrano. Kdor bi od kakega vojaka ali od koga drugega kupil tako živino, se bo kazenskim potom zasledoval in, če ne prej, ko nastopijo količkaj redne razmere, klical na odgovor. Kupnina za tako živino jc popolnoma izgubljena, ker je živina nepostavnim potom pridobljena. Kdor bi pa živino, ki jc • vojaštvo samo sebi prepusti, tihotapil in jo skrival, je tudi kaznjiv. Zato se poživljajo vsi državljani, da ne nakupujejo ali tihotapijo skrivajo take živine, marveč oddajo takoj ali zaupniku dotičnega okraja, ali pa županstvu proti potrdilu. — Poziv delavcem. Narodna vlada potrebuje na posestvu Fužine pri Ljubljani nujno delavske moči. Prijavijo naj se samo delazmožni moški, ženske in otroci pri vodstvu posestva Fužine. Vsakdo se celodnevno prehrani in prejme razen tega še dnino. Mo^ki dobe 5 K, ženske 3 K in otroci 1 K 50 vin. djievpo. — Vodstvo posestva Fužine* — Terpentinovega olja ima Zavod za pospeševanja obrti še majhno množino na razpolago, katerega bo razdelil med črko-slikarske mojstre, če vlože pismeno ali ustmeno svoje priglase na Zavod za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22, najkasneje do 30. novembra t. 1.; na poznejše priglase se ne bo oziralo. V pri-glasu mora biti navedeno in od krajne bolniške blagajne, oziroma pristojnega županstva potrjeno, koliko delavskih moči ima kot črkoslikar zaposlenih, V slučaju, da se črkoslikarjev dovolj ne priglasi, bomo razdelili ostali terpentin tudi drugim slikarskim mojstrom. — Oddaja tobačnih izdelkov za domače in tuje vojaštvo. Brez škode civilnemu prebivalstvu se bode tekoči teden in naslednje tri tedne tobačnim prodajalnam v Ljubljani nakazalo primerno večjo množino tobačnih izdelkov za domače in tuje vojaštvo. Tobak se bo razdelil med trafike mestne skupine, izvzemši oni na Gradu in v deželni bolnici, ter med tistih sedem mestnih trafik (Tulach, Omejc, Jelenič, Jeločnik, Novak, Zadel, Ažbe), ki so pri-deljene skupinam okolice, in sicer strogo po deležih vrednostnega ključa. Tobak se bo prodajal vojakom ves čas, kar so trafike odprte, in sicer po dve smotki ali šest svalčic. — Poverjeništvo za finance Narodne vlade: Dr, Kukovec. — Kuponi vojnih posojil. Ljubljanska kreditna banka opozarja zavode in privatne lastnike vojnih posojil, da je v smislu sklepa Narodne vlade izplačevanje kuponov vojnih posojil začasno ustavljeno, vsled česar naj opuste pošiljanje teh kuponov v vnovčenje. Ko se bode zopet začelo z vnov-čenjem teh kuponov, bodemo javnost pravočasno obvestili. — Točenje piva na nemškem Štajerskem so dovolili, točenje vseh drugih alkoholnih pijač je prepovedano. — Žito za seme. Podjetniki kmetijskih obratov smejo od zaseženega žita lastnega pridelka za setev potrebne množine porabljati v najvišji izmeri v kilogramih za 1 hektar setvene ploskve, in siccr: pšenice 200 kg, rži 190 kg, ajde 100 kg ter prosa 40 kg. — Prestopki tega ukaza se bodo strogo kaznovali. p Najdena krsta z mrličem. Iz Trsta: Dne 9. t. m. je bila najdena mrtvaška ra-kev na postaji Trst, južni kolodvor. Na križu jc bilo zapisano v številkah 1918 29. oktobra. Notri jc ležal mlad fant v civilni obleki. — Razpust Terezijanske vojaške akademije. Pred 180. leti ustanovljeno Terezijansko vojaško akademijo so 8. t. m. razpustili. Akademike iz nemške Avstrije so asentirali ter stražijo, ostale so poslali domov. . dopoldne od 8 do pol 9 štev. 1601 do 1800, od pol 9 clo 9 štev, 1801 d0 2000, 04 9 do pol 10 štev. 2001 do 2200, od po| 10 do 10 šlev. 2201 do 2400, od 10 do pol 11 štev, 2401 do konca. a Mast za J. uradniško' skupino. Strank« z izkaznicami 1. uradniške skupine prejmejo mast v sredo, dne 13. t. 111. pri M-ihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8 do 9 prva uradniška skupina štev. 1 do 170, od 9 do 10 Štev. 171 do 340, od 10 do 11 stev. 341 do konca. Vsaka stranka dobi za osebo 20 dkg masti, kar slane 9 Kron. Poleg izkaznice uradniške skupine, morajo prinesti stranke s seboj tudi rumeno nakaznico za mast. a Mast za II. uradniško skupino. Stranke druge uradniške skupine prejmejo mast v sredo, dne 13. t. m. popoldne od pol 2 do pol 3 pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kar stane 9 kron. Poleg izkaznice uradniške skupine mora prinesti vsaka stranka s Seboj tudi ru» meno nakaznico za mast. a Mast za III. in IV. uradniško skupino. Stranke tretje in četrte uradniške skupine prejmejo mast v sredo, dne 13. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: III. uradniška skupina od pol 3 do pol 4 in IV. uradniška skupina ocl pol 4 do 5 popoldne. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kar stane 10 kron. Poleg izkaz, niče uradniške skupine morajo stranice prinesti s seboj tudi rumeno nakaznico za mast. a Sladkor in kavina mešanica na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo sladkor in kavino mešanico v sredo, dne 13. I. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 do 9 šlev. 1 do 180, od 9 do 10 Štev. 181 do 360, od 10 do 11 šlev. 361 do konca. Stranka dobi za vsako osebo !^kg kavine mešanice in '/■: litra sladkorja, kar stane 2 K 50 vin. a Sladkor in kavina mešanica čk II., III, in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami II., III. in IV. uradniške skupine prejmejo sladkor in kavino mešanico v četrtek, dne 14. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cestu Določen je tale red: II. uradniška skupina od 8 do 9 dopoldne. III. uradniška skupina od 9 do 10, IV. uradniška skupina od 10 do 11. Stranka dobi za vsako osebo pol litra sladkorja in četrt kilograma kavine mešanice, kai stane 2 K 50 v. a Sladkor in kavina mešanica za I. uradniško skupino. Stranke prve uradniške skupine prejmejo sladkor in kaiino mešanico v sredo, dne 13. t. m, popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2 do 3 popoldne štev. 1 do 170, od 3 do 4 štev. 171 do 340, od 4 do 5, štev. 341 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra sladkorja in četrt kilograma kavine mešanice, kar stane skupaj 2 K 50 v. a Krompir za krmo. Mestna aprovizacija je prevzela nekaj slabše kakovosti krompirja, kateri je le za krmo živine poraben. Kdor ga želi, naj pride ponj v sredo, dne 13. t. m. od 8. do 9. ure dopoldne k Miihleisnu na Du naftki cesti. a Kostanj na zelene izkaznice B štev. 1 do 1200. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 1200 prejmejo kostanj v sredo, dne 13. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 do 9 dopoldne štev. 1 do 200, od 9 do 10 štev. 201 clo 400, od 10 clo 11 štev. 401 do 600, od 2 do 3 popoldne štev. 601 do 800, od 3 do 4 štev 801 do 1000, od 4 do 5 štev. 1001 do 1200. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma kostanja. Kilogram stane 2 kroni. a Razdelitev krompirja v občini Moste za iste, ki ga pri zadnji, razdelitvi niso prejeli se vrši v sredo 13. t. m. dopoldne od 8. do 11. ure iz skladišča pri Mausarju Na zamudnike se ne '»i oziralo. smr&vl. Dar. Deželno in gospejno pomožno dru-' šlvo Rdečega križa za Kranjsko v Ljubljani je darovalo Rdečemu križu v Dubrovniku 2000 kron za iz Albanije vračujoče se bolne in ranjene domače vojake. Narodni davek. Anion Novak b. Grednca nabral na dan narodnega praznika med so-občani 2500 K. ■— Neimenovana nabrala v prvi jugoslovanski bolnici fhelefijska voja&nica) 837 K. — Srčna hvala! Posnemaj teJ- Iz posebne jutranje inia|B „S1 ppenca" ud dne 12. novembra iM a m Hova doba u sustouni zgodovini. Mal list papirja leži pred nami, a težke in usodne vsebine. Zgodovina poltisočletja je končala svojo dobo in kri zadnjih štirih let jo je zapečatila. Štiri dolga leta je zorelo dejanje, v smrtni grozi milijonov in milijonov spočeto, Vsi smo vedeli, da bo prišlo, Danes se vrši likvidacija dolgov in utorjenih krivic izza dolgih stoletij, Vendar iie človeku zdi, da je preveč, da bi človek mogel vse doumeti, vsa dejstva in vse posledice. Ponosni nemški cesar kot ubežni kralj v slovenski baladi išče varstva med holand-skimi ribiči, kjer je slekel ponosno uniformo in oblekel revno civilno suknjo. Beži pred upornimi lastnimi vojaki. Mora bežati, ker se ni hotel pravočasno žrtvovati in prostovoljno odstopiti. In za njim padajo krone z glav na Bavarskem, Saškem, Ol-denburškem, v Sachsen-Weimarju, na Vir-temberškem in tako gre vrsta dalje in pojde, dokler bo še kaj nemških knezov sedelo na prestolih. Ni jih malo. Celo za eksport jih je bilo preveč, a morda en dan še in ne bo jih več. In kakor bi hotel slučaj — če so slučaji —, umrl je isti dan generalni ravnatelj paroplovne družbe Hamburg - Amerika, znani B a 11 i n , mož velikanske veljave in vpliva, steber in moč vsenemške propagande, ki ga po velikem delu zadeva krivda nad svetovno vojsko. Ko se danes likvidira žalostna dediščina vsenemškega militarizma, je Previdnost hotela, da tudi ta mož likvidira svoje delovanje na svetu za večno. Isti dan je umrl na Dunaju voditelj nemško - avstrijske socialne demokracije, eden najbolj sposobnih mož v njenih vrstah, ki je do zadnjega bil močan jez socialni revoluciji v vrstah nemških socialističnih mas, katerih idol je bil njegov sin dr. Fric Adler, znan in priljubljen med masami, posebno odkar je njegova kroglja zadela ministrskega predsednika Stiirgkha. Na Dunaju 6e ob mrtvaškem odru rajnega Adlerja pripravljajo, da proglase socialno republiko. Rdeči gardisti že gospodarijo po sobanah cesarskega dvora in Schonbrunna. Cesar Kari pa je izdal svoj zadnji proglas, da se odpoveduje in odstopa. Ž njim zapušča po nad 600-letnem vladanju avstrijski prestol zadnji Habsbur-?.an. Veliko tragike leži v tem činu. Grehi prednikov so se maščevali nad njim, ki je na vseh dogodkih, ki so porodili te razmere, bil skoroda neudeležen, Osebne plemenitosti in odkritega poštenja zadnjemu Habsburžanu Karlu ni nihče odrekal. Ho-lel je dobro, a ni znal in ni imel sposobnosti in dovolj močne volje za to. še njegov zadnji razglas nosi očitne znake njegove osebne plemenitosti. Pa vrsta še ni končana, Prihaja že vest, da je francoski ministrski predsednik Clemenceau moral odstopiti, oziroma da je od vojaških in delavskih svetov celo že ujet. Ni še potrjena ta vest, toda mogoča je. Tudi s tem možem, ki nosi značilni pridevek »tiger«, izginja s pozorišča osebnost, ki je imela železno voljo, to vojsko nadaljevati do danes. Proces razkrajanja se ka-or španska bolezen ne ustavlja na dxžav-nih mejah ali ob strelskih jarkih, Širi se dalje in naprej. Kam še? Je li sedaj na vrsti Španska ali Italija? Svet se po socialni revoluciji, ki bo dolgotrajna in krvava, bliža novemu razvoju, novim oblikam. In Bog daj, srečnejši bodočnosti! Dunaj, 1!. nov .(Kor, urad.) Cesar Ka-rol je izdal nastopni razglas: Odkar sem bil zasedel prestol, sem se neprestano trudil, svoje narode izvesti iz grozot vojne, ki je izbruhnila brez moje krivde. Nisem se obotavljal vpostaviti ustavno življenje in sem svojim narodom odprl pot do njihovega samostojnega državnega razvoja. Slej kot prej poln nepremenljive ljubezni do vseh svojih narodov, nočem, da bi moja oseba za-prečevala njihov svobodni razvoj, V naprej priznavam odločbo, ki jo Nemška Avstrija sklene o svoji bodoči državnosti. Vlado je potom svojih zastopnikov prevzelo ljudstvo. Odpovedujem se vsakršnemu udeleževanju pri državnih poslih. Hkrati odpuščam svojo avstrijsko vlado, Knrol l.nmnirssch tn, p. MomarhlstKnS prevratni poizkus na Dunaju. Dunaj, 11, nov. Odkrili so priprave za monarhistični prevrat na Dunaju pod vodstvom visokih častnikov. Vsled tega je državni svet sklenil proklamirati že jutri republiko ter je ukazal že danes zasesti javna poslopja. Ob 11. uri dopoldne jc prišel močan oddelek Rdeče garde s strojnicami pred vojno ministrstvo in vojaško povelj-ništvo, zasedel poslopja ter razobesil ob navzočnosti velike množice rdečo zastavo. Drugi oddelki so zasedli cesarjev grad Schonbrunn, kjer se mudi cesar s svojo rodbino. Zopet drugi oddelki so zasedli dvor, ki so ga proglasili za narodno last, cesarsko zakladnico, dvorne muzeje, brzojavno centralo in druga javna poslopja. Dunaj, 11. nov. Vesti, da bi se cesar z rodbino mudil v Schonbrunnu, ki je zaseden od rdeče garde, ne odgovarjajo resnici. Cesar se nahaja s celo rodbino v gradu Eckartsau. Dunaj, 11. nov. »Arbeiterzeitung« piše- Cesarjev grad Schonbrunn je bil danes na ukaz državnega sveta zaseden od čet, da varujejo osebo cesarja. List pripominja: Znano je, da se na ta način vrši danes zapiranje nekdanjih vladarjev, »Achtuhrbl.« pise, da je zasedenje Schonbrunna s četami v zvezi z odkritjem monarhistične zarote, ki je imela namen izvršiti s pomočjo visokih častnikov prevrat. Nemški socialni demokrati za združitev z Nemčijo. Dunaj, 11. nov. V članku o bodočnosti Avstrije piše »Arbeiterzeitung«, da se zahteve socialne demokracije v Avstriji, naj se Nemška Avstrija proglasi kot republika in pridruži kot del Nemčiji, ne smejo smatrati kot izraz navdušenja za Nemčijo, marveč ker zahteva to dejanski položaj. Pridružitev Nemške Avstrije Nemški republiki. Dunaj, 11. nov. (K, u.) Državni kancler dr. Renner je danes ob desetih dopoldne za narodno zborovanje, ki se vrši jutri, vložil zakonski osnutek, da naj se Nemška Avstrija proglasi za republiko in za sestavni del Nemške republike, Dunaj, 11. nov. (K. u.) Predsednik državnega sveta Seitz in državni kancler dr. Renner ter državni notar dr, Sylvester so se zglasili pri ministrskem predsedniku dr. Lammascu, da mu poročajo o sklepu državnega sveta. Naprosili so ministrskega predsednika, naj sklep sporoči prizadetim činiteljem. Nemško-avstrijska republika se bo združila z Nemčijo, Dunaj, 11. nov. Predlog nemškoavstrij-skega državnega zbora za pridružitev Nemčiji je bil soglasno sprejet. Drugi del predloga, da naj se proglasi nemškoav-strijska republika, je bil sprejet z večino glasov proti glasovom krščanskih social-cev. Generalna stavka na Dunaju. Dunaj, 11. nov. Danes zvečer so se vršila v vseh dunajskih okrajih zborovanja. Jutri se proglasi generalna stavka. Železnice bodo počivale eno uro, cestna železnica tri ure. Popoldne je velik manifestacijski obhod mimo parlamenta, kjer zboruje Narodni svet. Dr, Viktor Adler umrl, Dunaj, 11. nov, (Kor. urad,) Voditelj avstrijske socialne demokracije dr. Viktor Adler je danes zjutraj v nekem dunajskem sanatoriju umrl za kapjo. Demobillzacija avstrijske armade. Včerajšnja seja kabinetnega sveta pod predsedstvom državnega kanclerja dr. Rennerja je trajala tri ure ter se je sporočilo, da bo celotna demobilizacija bivše avstro-ogrske armade v osmih dneh končana. Alkoholua prepoved v nemški Avstriji, Dunaj, 11, novembra. Državni svet jc sklenil izdati splošno prepoved za prodajanje alkohola v nemški Avstriji. Prepoved stopi takoj v veljavo. Vojna akademija v Dunajskem Novem mestu — razpuščena. Dunaj, 11, nov. Vojna akademija v Dunajskem Novem mestu je bila včeraj razlaščena. Zadnja seja avstrijske poslanske zbornice, Dunaj, 11. nov. Jutri se vrši zadnja seja poslanske zbornice, ki jo bo otvoril predsednik dr. Gross s kratkim nagovorom, nakar se bo zaključila ter bo za vselej prenehal avstrijski državni zbor, Seidler — odpuščen. Dunaj, 10. nov. (K, u.) Kakor izvemo, je kabinetni ravnatelj dr. vitez pl, Seidler na lastno prošnjo iz službe odpuščen. €@sar Viljesn pobegnil na Berlin, 11. nov. (Kor. urad.) Ces~ Viljem je z desetimi gospodi svojega spremstva dospel v Arnheim na Holandskem in se bo tamkaj nastanil v vili barona Ben-tinga. Berlin, 10. nov. (Kor. urad.) Delavski in vojaški svet poroča: Cesar, cesarica in prestolonaslednik so v avtomobilih došli v Maastricht in pričakujejo tam odločitev ho-landske vlade glede dopustitve bivanja na Holandskem. Amsterdam? 10. novembra. (K. u.) O polnoči se iz zanesljivega vira poroča, da je nizozemska vlada sklenila internirati cesarja. Cesar se še nahaja v Eysdenu ter se jutri ob 8. uri 15 min, odpelje v Middachten. Amsterdam, 10 .nov. (Kor .ured.) Nizozemski časoipsi poročajo: Danes ob 7. uri zjutraj je po cesti iz Visa v Eysdcn prispelo 10 avtomobilov, opremljenih s cesarskim grbom. Na avtomobilih so se vozili cesar, prestolonaslednik, generalfeldmaršal von Hindenburg, višji častniki ter dvorjaniki. Ob osmih je v Eysden prispel dvorni vlak z arhivi in osobjem Velikega glavnega stana. Avtomobile so naložili na vlak in cesar ter njegovo spremstvo so potovanje nadaljevali v severni smeri. Kakor se javlja pozneje, so cesar, cesarica, prestolonaslednik, feldmaršal von Hindenburg in spremstvo, vsega skupaj 51 oseb, dospeli na mejo. Zapustili so Maastricht, pa ne v smeri na Middelachten, ampak so se odpeljali na neki drugi grad grofa Bentincka, Viljem v civilu. Haag, 11, nov. Cesar Vjljem se je na nizozemskih tleh preoblekel civilno. Spremstvo bo na Nizozemskem internirano. Cesar Viljem je bil o tem obveščen. Saški kralj odstavljen. Berlin, 11. nov. (Kor. u.) »Vorvvartsu« poročajo iz Draždan: Saški kralj je odstavljen. Veliki vojvoda oldenburški odstavljen. Hamburg, 10. nov. (Kor. urad.) Delavski in vojaški svet poroča brezžično iz Wil-helmshavena: Veliki vojvoda oldenburški je odstavljen. Gera, 10. nov. (K. u.) Knez Henrik 27. Reuss, mlajšega kolena, se je zase in za svojo rodovino odpovedal prestolu. Poznanj, 11, nov. Trdnjave mesta Poznanj so od. včeraj v rokah vojaškega sve- ' ta. Vojaški svet je zasedel generalno po-veljništvo, gubernijsko palačo, predsedstvo, brzojavno postajo in kolodvor, Darmstadt, 11. nov. Vojaški svet je proglasil Hessensko za republiko ter odstavil velikega vojvodo. Berlin, 11. nov. Tudi na vzhodu se ustanavljajo vojaški sveti. Tako so bili ustanovljeni vojaški sveti na Poznanjskem, v Kraljevcu in Inslerburgu. Berlin, 11, nov. Na Saškem in Virtem-berškem in Hessenskem so proglašene republike, Z gradu saškega kralja, ki je odstavljen, vihra rdeča zastava. Monakovo, 11, nov. Bavarska kraljica Marija Terezija je danes vsled razburjenja zadnjih dni umrla, Monakovo, 11. nov. Bivši ministrski predsednik Dandl in njegov namestnik Speidl sta s štirimi vojaki došla v kraljev grad \Vildenpart, da kralja pregovore, naj se odpove prestolu. Kmalu nato jc kralj naznanil, cla se odpeveduje prestolu, Berlin, 11. nov. Berlinska borza je zaprta. Berlin, U. nov. Vseučilišče jc zaprto. Nad Berlinom je proglašen preki sod za plenjenje, ropanje, vlom in napade. Civilne o^ebe po osmih zvečer ne smejo na cesto. Berlin, 11, nov. Jutri se bo delo zopet pričelo, danes večina listov ni izšla. Berlin, 11. nov. Veliki vojvoda Sach-sen-Weimar sc jc odpovedal prestolu ter mu jc bil zajamčen za njega, rodbino in j služabništvo prost odhod. Berlin, 11, nov. Dementirajo se vesti, da bi bila Hindenburg in bavarski kraljevič zbežala na Holandsko. Hindenburg priznava novo vlado. Kelmorajn, 11, nov. Delavski in vojaški svet poroča: Generalfeldmaršal Hindenburg in njegov prvi generalni kvartirni mojster Groner sta kelmorajnski delavski in vojaški svet zaprosila, naj pošlje v glav. stan vrhovnega poveljstva nemške armade svoje zastopstvo k važnemu posvetovanju, Danes jc zastopstvo tja odpotovalo. Kakor je delavski in vojaški svet informiran, se je Hindenburg brzojavno s celo armado da! na razpolago novi vladi, da prepreči še večji kaos. Nemčija sprejela premirje, Berlin, 10. nov. (K. u.) Danes zjutraj se je vršil razgovor državnih tajnikov. Sprejeli so^ sc pogoji za premirje. Odposlancem so se izdala primerna navodila. Bavarske čete zapuščajo Tirolsko. Inomost, 11, nov. Bavarske čete so zapustile Inomost. Italijani so zasedli Brenner ter prodirajo proti Inomostu. Albert Ballin umrl. Hamburg, 9. novembra. (Kor. u.) Kakor poročajo, je umrl generalni avnatelj paroplovne proge Hamburg—Amerika Alb. Ballin v starosti 62 let. Clemenceau odstopil! Berlin, 11. nov. S Holandskega priha-jajo poročila, da je francoski ministrski predsednik Clemenceau odstopil. Vzrok je baje razširjenje boljševiškega duha v francoski armadi. Francosko vojaštvo snuje delavske in vojaške svete, ki jih Clemenceau ni hotel priznati. Po drugih vesteh, ki so seveda tudi še nepotrjene, je Clemenceau že kot ujetnik v rokah delavskih in vojaških svetov. Socialistični pokret v Franciji. Berlin, 10. nov. (K. u.) Delavski in vo-i jaški svet poroča: Francoska socialistična stranka priobčuje v listu »Humanite« ma-nifest, v katerem se med drugim zahtevajo: odprava oblegovalnega stanja neposredno po sprejetju premirja, sprejem volilne reforme, nove volitve, amnestija zlasti za vojaške prestopke, udeležba delavskih odposlancev pn mirovni konferenci ter sočasno zborovanje mednarodnega sociali-stovskega mirovnega kongresa. Pobratimstvo francoskih in nemških vojakov. Lipsko, 10. nov, (K, u.) Sinoči je z za-padne fronte semkaj prispel pripadnik nemške armade in listu »Leip,riger Abend-zeitung« verodostojno povedal, da so sc tih pred njegovim odhodom na več krajih za-padne fronte med nemškimi in francoskimi četami dogajali prizori iskrenega pobra-timstva. Na cbeh straneh so čete razvile rdeče prapore in pele socialistične pesmi, Francoske čete so pripovedovale, da so se že pred štirimi dnevi uprle štiri francoske divizije, vsled česar jih je general Foch moral umakniti s fronte. Baje so se sličn? dogodki pripetili tudi na nemško-angleški fronti, Jugostoifa. Vojna ladja Radecki pluje psd jugoslovan« sko zastavo. Reka, 11. nov. Vojna ladja »Radecki« je odplula iz Pulja na Reko z našo zastavo. Italijanski admiral jc zahteval, naj izobesi avstro-ogrsko zastavo, čemur pa se je moštvo bojne ladje uprlo. Italijanski admiral je nato predlagal, naj ladja pluje pod italijansko zastavo, nakar je pa moštvo izjavilo, da bo pod to zaslavo še manj plulo. Končno jc admiral dovolil izobesiti jugoslovansko zastavo, samo da oclplujeio, —• Ladja »Radecki« jc odšla z Reke v Split. Srbi v Sarajevu, Sarajevo, 11. nov. Poveljnik srbskih čet polkovnik Živko Brankovič je obiskal vse tukajšnje verske poglavarje _ metropoliia, reis el ulema, nadbiskupa dr, Sladlcrja in nndrabina. Ravnopravno^t Mimcc in cirilico v Bosni in Herceg rvini. Sanjevo, 11. nov. Narodno veče je v svo;i :;cji dne 3. t. m. sklenilo, da je srbo-< rvcJ.ski jezik uradni jezik in da sle cirilica in latinica ravnopravni v notranjem in zunanjem uradovanju, vsled česar se razveljavljajo vse tozadevne naredbe prejšnje vlade, ki temu nasprotujejo. Srbska vojska na pohodu proti Ogrski, Osjek. Srbska vojska je že na poti v Osjek in Vukovar in sicer 1000 mož pehote, ki jih bo prebivalstvo slovesno sprejelo. Del konjenice in pehote jc že došel do Dalja (20 km od Osjeka). Srbska vojska ne želi, da bi jo porabili v ta namen, da bi krotila domače nemirno prebivalstvo, ker bi to imelo videz, da Srbi zasedajo Slavonijo. Vojaki izjavljajo, da bi šli veliko rajše osvobojevat neosvobojene brate na Ogrskem. Katoliška Cerkev na Češkem. Praga, 11. nov. Kot poroča »Našinec«, je sporočeno skupščini češke duhovščine, da je papež odobril statut zveze češke duhovščine za celo češko - slovaško državo. List naznanja, da se bo uredilo vprašanje celibata in patronata. Češki jezik bo cerkveni jezik. Cerkev bo narodna. Ločitev Cerkve od države sc ne namerava, pač pa konkordat po srbskem vzorcu. Češki poik št. 36. Praga, 11. nov. Narodni vybor je odredil, da' se zopet postavi pešpolk št. 36 v Mladi Boleslavi, ki je bil od avstrijske vlade razpuščen. Cene na Češkem. Praga, 11. nov. Cene na Češkem neprestano padajo. 1 kg zelja stane 8 vinarjev. V Plznu je padla cena surovega ^asla od 64 na 30 kron. Ukrajinci in Čehi. Dunaj, 11. nov. Danes so se zglasili pri češkem pooblaščencu na Dunaju ukrajinski odposlanci ter imeli z njim daljšo konferenco. Češka vzajemnost s Slovani, Praga, 11. nov. Danes se je ustanovila tu družba za vzajemnost z drugimi Slovani ter bo ta družba stopila v stike z drugimi podobnimi družbami. , Škodove tovarne zopet delajo. Plzenj, 11. nov. Škodove tovarne so danes zjutraj zopet pričele z delom. Ogrska republik®. Budimpešta, 11. nov. Republikanska j stranka je včeraj sklenila, da zahteva takojšnjo ustanovitev republike. Stranka za- ; hteva nadalje konfiskacijo premoženja ! vojnih dobičkarjev v prid vojnim invalidom. Ogrska zbornica bo razpuščena. Budimpešta, 11. nov. Te dni je pričakovati razpusta ogrske zbornice. Francozi proti Madžarom. Budimpešta, 11. nov. Entenlni genc-ralisimus na Balkanu Franchet d' Esperey je nastopil proti Madžarom ob priliki, ko je bil grof Karolyi v Belgradu, zelo energično. Kadarkoli so hoteli Madžari v razgovorih prikriti svoje dejansko stanje, jih je Franchet d' Esperey nato spomnil. Ko je grof Karolyi rekel, da so Madžari nevtralni, je general odgovoril: »Ne vi; niste nevtralni, ampak premagani!« poljskih legij Pilsudsky, ki je bil včeraj zjutraj dospel v Varšavo ter bil slavnostno sprejet. Šc tekom noči je prišlo do boja z nemškimi četami. Nemške čete so pripravljene, da se branijo. V posameznih slučajih so bile nemške vojaške patrulje raz-orožene. Varšava, 11. nov. Regentski svet jc poljskim frakcijam na Poznanjskem sporočil: Nemška okupacija je prenehala. Poživljamo na ustanovitev narodne vlade v Varšavi. Enak poziv je izšel iz ICrakova in Pariza. Poljsko odposlanstvo na Dunaju. Dunaj, 11. nov. Včeraj je došlo odposlanstvo poljske likvidacijske komisije, da se dogovori z novo vlado o rešitvi tekočih gospodarskih vprašanj. Tsida Spiska na5 posSaste r^psilfeSte« Amsterdam, 11. nov. Listi poročajo iz Madrida, da je izdala reformistična stranka na Španskem manifest, v katerem zahteva skrčenje pravic krone. Obenem se zahteva dalekosežno približanje Francoski, Angliji in Italiji. Španski socialisti zahtevajo proglasitev Španske za republiko. ZADNJE NEMŠKO VOJNO POROČILO. Berlin, 10. nov. zvečer. (K. u.) Veliki glavni stan: Z zapadnega bojišča nikakih novosti, Berlin, 11. nov. Veliki glavni stan: Zapadno bojišče: Pri odbijanju ameriških napadov vzhodno od Moze so se v uspešnih protisunkih posebno odlikovali braniborski rezervni pehotni polk št. 207 pod svojim poveljnikom podpolkovnikom Heningsom,, oddelki 192. saške pehotne divizije pod vodstvom podpolkovnika von Zeschaua ter oddelki pešpolka 193, Ker je pogodba za premirje podpisana, so se danes opoldne na vseh frontnih delih ustavile sovražnosti. Prvi generalni kvartirni mojster: Groener. Protest ta ^rolnfa ogrskih Rumunski uiSamaš Mml rosn. Budimpešta, 11 .nov. V Kološu sc je ustanovil narodni odbor ogrskih Rumunov, j ki je odposlal štiri odposlance v Jassy. V . ultimatumu so sporočili budimpeštanski I vladi, naj Madžari takoj izreče Rumunom 17 komitaiov na vzhodnem Ogrskem. Rumuni vdrli na Ogrsko. Kološ, 11. nov, Rumunske čete so zasedle proge ogrskih državnih železnic do Braša. Rumunija v vojni z Nemčijo. Budimpešta, 11. nov. Listi poročajo iz Bukarešta: Rumunija je od včeraj v vojni z Nemčijo. Na Rumunskem se je izvršila mobilizacija. Nemške oblasti zapuščajo Bukarešt. Rumunska kriza. Jassy, 9. nov. (K. u.) Kralj jc sestavo novega kabineta poveril generalu Coandi. Boji med Poljaki in Nemci v Varšavi. Varšava, 11. nov. Tu se je sestavil vojaški sovjet ter so pričeli Poljaki nastopati sovražno proti nemškim četam ter jih nočejo pustiti naprej. V Varšavi so Poljaki zasedli kolodvor. Na cestah se vrše boji. Varšava, 11. nov. Tekom včerajšnjega dneva so ustanovili Nemci v Varšavi in okolici vojaške svete. Neki podpolkovnik kot odposlanec regentskega sveta je zahteval, da izroče nemške čete na Poljskem orožje. Nemci so to odklonili. Ob 11. uri ponoči se je vršijo v Vrrsavi zborovanje, katerega se je udctaiil tudi aa&fti vaditelj Sobota, dne 6. nov. Ogrski Slovenci so poslali Narodnemu veču v Zagrebu pismen protest proti mažar-skenui nasilju, v katerem izvajajo: »Društvo za propagando mažarščine na Slovanskem« je 20. oktobra t. 1. obhajalo svojo 251clnico. Slavnost so hoteli izkoristiti v podel namen, da bi prisilili in zavedli slovensko ljudstvo, da bi se izjavilo proti Jugoslaviji in za Ogrsko. Izdali so varljiv oklic na vse vaške župane in podžupane in jih pozvali, naj se dne 20. oktobra t. 1. s svojimi vaščani zbero v Soboti. Sem so navedenega dne dospeli razni mažarski politiki in dostojanstveniki. Na slavnosti so potem mažarski govorniki govorili proti Jugoslaviji in dokazovali, da mi spioh nismo Slovenci, ampak »ogrski Vendi«, ki štajerskega in hrvatskega jezika sploh ne razumemo. Zato naj se nikar ne damo zapeljati od Jugoslovanov in se z vsemi močmi upremo temu, da bi se trgale meje Ogrske. Govorniki so naglašali, da ako bi se le kdo našel, ki bi se izjavil proti ogrski kroni ali o katerem bi se le sumilo, da čuti s Slovenci, mu bodo takoj zaplenili posestvo in ga pognali beračit onstran ogrskih mej. Ob tej priliki je naše ljudstvo prvič slišalo o Jugoslaviji, ker so Mažari zabranili, da ni prišla med nje nobena vest o tem. Proti takemu nasilnemu postopanju protestiramo vsi zavedni ogrski Slovenci in po-vdarjamo: 1. Mažarski zistem je doslej zabranjeval in preprečeval vsako razširjanje slovenskih listov, kakor tudi vsak narodno - političen shod. Drugih listov pa narod, ki zna samo slovensko, ni čital. Zato je masa ogrskih Slovencev ostala docela nepoučena o političnem razvoju in nima pojma o samoodločbi narodov, še manj pa o jugoslovanskem vprašanju. Našemu ljudstvu se mora najprej _ povedati resnica in pojasniti sedanji svetovni položaj, še-le potem naj se izvede ljudsko glasovanje. 2. Na sobočkem zborovanju se je sešlo približno 1500 ljudi. Izmed teh je komaj 300 z »eljen« glasovalo za mažarsko krono, drugi pa so, ko so prvič slišali govoriti o Jugoslaviji, takoj viharno dali duška svojim čustvom in namesto »eljen a magyar« klicali: »Živio Jugoslovani!« Posebno, ko so nam hoteli dokazati, da nismo Slovenci, ampak »v harno daljnji govor . ... munikc, ki smatra to zborovanie kot našo samoodločbo pro corona hungarica, kot neveljaven. 3. Protestiramo proti nasilju, ki nam ne dovoli, da hi na zunaj pokazali in izrazili i svoje slovensko narodno prepričanje. 4. Protestiramo, da se slovenskim politikom ne dovoli priti med nas, da bi ljudstvu ; pojasnili položaj. Obračamo sc na Narodno veče z iskreno | prošnjo, naj na mirovnem kongresu zastopa j naše narodne pravice in pojasni nečloveško i mažarsko zatiranje in nasilstvo, s katerim sc i nam brani, da bi se mogli sami izjaviti za j naše narodno zedinjenje. < Dalje prosimo Narodno veče, da za slučaj j ljudskega glasovanja doseže, da sc pred gla-! sovanjein brezpogojno prepreči vsak mažarski ! vpliv in odstranijo okrajni glavarji, notarii, I orožniki, finance, učiteljstvo in poštni urad-i niki. Namesto teh nai pride< nekaj slovenskih i mož, ki bodo na zborovanjih pojasnili pomen 1 samoodločbe in cilje jugoslovanske ter ogrske j vlade. Prepričani smo, da potem ined nami ne ; bo kmeta, ki bi se izrekel pro corona liun-garica. Dovolj nam je tisočletr.ega suženjstva. 1 Naša želja jo, da se združimo z ostalimi brati ! Slovenci ter s Erir.il ja Srb', V imenu nac! tisoč ugov.v'. .jčih $:-.>vt;> : cev na shodu v Sobo*i. dne oktobru 1918: i I slede podpisij. Nariftjorsko pismo. Maribor, dne 5. novembra. Ker je bilo avstrijsko vojaško poveljništvo v zadnjem času popolnoma izgubilo glavo, je zavladala popolna anarhija. Vojaštvo je trumoma zapuščalo vojašnice ter hitelo domov. Pri tem je vsak odnesel seboj eraričnih predmetov kolikor je hotel. Vojaki so plenili vojaška skladišča, pri čemer jim je prav pridno pomagalo civilno prebivalstvo. Nosili so kar očitno po mestu uplenjene in ukradene predmete. K temu se je pridružila še nesreča z vojaškimi transporti. Sestradani in podivjani vojaki — večinoma Mažari — so vlomili v zaprle železniške vozove na obeh kolodvorih ter pobrali vse, kar so mogli. V takem položaju je prevzel poveljništvo slovenski general Maister. Tri dni je trajalo ropanje in plenjenje. Bili so hudi časi za naše poveljništvo. Od vseh strani so zahtevali vojaških straž, a vojakov ni bilo, ker je vse bežalo domov. Poveljništvo je izdalo na vse občine brzojavni ukaz, da se morajo vsi oni, ki so se samovoljno odstranili, takoj vrniti k svojim oddelkom. Vojaki se tudi res vračajo in sedaj sta oba kolodvora močno zastražena, tako da je vsako plenjenje izključeno. Tudi vojaška in druga erarična skladišča so močno zastražena. Vsled dogovora med Narodnim svetom in zastopniki mestnega magistrata se je osnovala mestna varnostna straža, ki oskrbuje v mestu varnostno službo. V mestu vlada sedaj mir. Iz dežele javljajo tudi o raznih na-silstvih. Kolodvor na Pragcrskem so popolnoma oplenili z bojišča se vračajoči vojaki. Tam je pogorela tudi kurilnica, toda požar je nastal vsled nesreče. Na več krajih so se udeležili tudi kmetje Elenjenj. V ormoški okraj je prišel bataljon rvatskih vojakov, da je napravil red. Nemški župani v Brežicah, Slov. Bistrici in Ljutomeru so se odpovedali. V vseh treh občinah vodijo posle slovenski župani. Schonerer za združitev z Nemčijo. Poročali smo, da je izdal Schonerer oklic za združitev Nemške Avstrije z nemško državo. Naslovil ga je: Zadnja beseda v zadnji uri. V njem pripoveduje, da je to zahteval 40 let, toda niso ga podpirali, marveč v lastnih vrstah so nezvestoba, besedolomstvo in izda-jalstvo zavirale velenemško reč in so se popolnoma uresničile Bismarkove besede iz let 1854. in 1890.: »Bojazljiva politika je prinesla vedno nesrečo in Nemci v Avstriji so bili vedno veliki Mihli.« Dalje poziva vse može na krov k zmagi ali k častnemu porazu in pravi: Če podležemo in če je naša usoda, da izginemo v morje večnosti, mora naš prapor z geslom »Heil Alldeutschland!« z nami vred izginiti, ker nemška bodočnost ne bo potem več mogoča. Otožno končava: »Bolje je, da v borbi za naše plemenite vzore podležemo, kakor da hodimo otopeli udanosti pod pro-siaštvom.« Da: herrenfoika je konec! Velikanske zaloge živil zaplenjene v Hrvatski . Nemški listi poročajo: Šef generalnega štaba bivše belgrajske vojaške gubermje Kerchnave je izjavil nekemu poročevalcu: »Ko je došlo povelje višjega armadnega poveljstva, naj se Srbija vojaško izprazni, je takoj uredil, naj se zbero vsa za transport sposobna živila, žito, živina in vojaški predmeti. Do 29. oktobra se je odposlalo na Ogrsko 4000 vagonov žita, 10.000 glav pitane živine, 10.U00 glav klavne živine, 10 tisoč prešičev, 4000 ovac, 15 vagonov vina, 3 do 4 vagone marmelade, ogromne množine telefonskega niuterijaia, orožja, muni cije itd. in okoli 16 milijonov denarja. Vse to ogromno premoženje je pa sedaj skoro večinoma došlo v roke hrvaškega Narodnega veča. Denar je konnsciral ogrski na-roani svet, tako, da niso mogli niti častnikom, niti moštvu, ki so bili na ladji, izplačati mezde. Kar se je v 2 letnem, truda-polnem delu ustvarilo, je prišlo v hrvaške roke,« — K tej jeremijadi, ki nas samo ve seli, dostavlja očevidec, da je šef general nega štaba Kerchnave v Belgradu takoj v prvih dneh, ko se je začela izpraznjevati Srbija, odposlal na svoje ime iz Belgrada nad 30 velikih zabojev ,z raznimi narodovimi vrednosti in živili, ki so bržkone dospeli'na svoje mesto, tako da jc Kerchnave, ki gotovo v Srbijo ni mnogo prinesel, za daljšo dobo vseeno preskrbljen, Ententa ne bo skieniia miru z boljševiki. Curih, 9. novembra, Vsa poročila švicarskih listov soglašajo, da bodo vlade entente odklonile ponudbo vlade sovjetov, da se sklene mir. naj pridejo v najkrajšem času po knjige v Katoliško bukvarno, ker bo sicer knjigarna po pretečenem roku prostovoljno razpolagala z njimi. Poživljamo torej vse interesente, da se takoj oglasijo, ker knjigarna ne njore z naročilom več dolgo čakati. Boljševiki nastopajo v Švici. Bascl, 9. novembra. »Baseler National Zeitung« sporoča: Vlado v Curihu stražijo vojaki. Preselila se je v neko vojašnico, ker so izvedeli, da sc pripravljajo nemiri. Zvezni svet je zapovedal dvema infanterijskima polkoma skrbeti za red in mir. Nemško časopisje zahteva ostre ukrepe proti boljševiški propagandi v Švici. Židovska republika v Palestini. Bern, 11. nov. S privoljenjem angleške in ameriške vlade se jc sestavilo za Palestino židovsko ministrstvo z ameriškim zionistom Ludvikom Brandeisom na čelu. Katoliška bakvarna v Ljubljani je prevzela poverjeništvo Matice hrvaške in sprejema samo še do konca tega tedna naročila za leto 1917. in 1918. Kdor se je naročil samo za leto 1917., temu se knjige za leto 1918. ne dopošljejo, če takoj ne poravna naročnine tudi , t lo leto. Kdor ne stanuje v Ljubljani mora uokriii stroške poštnine, katere bukvama ne more trpeli Naročniki, ki še niso prišli po kniige za leto 1910.. a so^naročnino že plačalii Razglasi Narod, olade. Izplačevanje vzdrževalnine. Vzdrževalnina sc izplačuje onim rodbinam, katerim na plačilni poli občinski in župni urad potrdita, da je njih vzdrže-vatelj ali vjet, ali se ni še vrnil iz vojske ali stoji v aktivni službi narodne vojske, izvzemši v službi narodnih straž. Potrdilo je pred vsakim izplačilom obnoviti. Invalidom, vdovam in sirotam padlih vojakov se izplačujejo vzdrževalnine kakor doslej. Naredba stopi v veljavo s 15. novembrom 1918. Poverjeniki za narodno brambo, financo in socialno skrbstvo: Dr. Lovro Pogačnik s, r. Dr. Kukovec s. r. Kristan s. r. Odpust neaktivnih častnikov. V smislu sklepa narodne vlade odločam, da se odpuste iz vojaške službe vsi neaktivni častniki, izvzemši one, katere si bo v vojaški službi pridržalo poverjeništvo za narodno brambo. Tozadevno ukazujem vsem poveljstvom, da odpuste s 15. novembrom iz aktivne službe tiste neaktivne častnike, katerih za izvrševanje vojne službe nujno ne potrebujejo in jih je mogoče nadomestiti z aktivnimi častniki. Na vsak način jih je treba toliko zadržati, da služba ne trpi . V prvi vrsti je odpustiti vse javne uradnike (profesorje, učitelje, sodnike, notarje, železničarje, kateri niso v železniški službi, poštne uradnike itd.) Glede odpusta zdravnikov izide poseben razglas. Poverjenik za narodno brambo: Dr. Lovro Pogačnik s. r. Proti nalezljivim boleznim. O priliki povratka čet s fronte grozi nevarnost, da se med prebivalstvo zanesejo nalezljive bolezni. Radi tega se zaukaže, da se ima vsak vojak in siploh vsak pripadnik armade podvreči natančni zdravniški preiskavi. Vojaki, ki so še v zvezi svojih kadrov, se imajo preiskati pri teh in šele potem pustiti domov, ko 6e izkaže, da so zdravi in prosti nalezljivih bolezni. Zdravnik ima na vojaški odpust-nci lastnoročno potrditi, da je dotičnika preskal in da ni našel nikake nalezljive bolezni. Glede vojakov, ki so že odšli domov, pa imajo županstva ukreniti, da se pri bližnjem okrožnem ali okrajnem zdravniku nemudoma podvržejo zdravniški preiskavi, ki se ima ravno tako potrditi na vojaških dokumentih. Za nalezljivimi boleznimi obolele, naj« si bodo še v vojaški službi ali že doma, je takoj oddati v pristojno bolnišnico za toliko časa, da ozdravijo, oziroma, da ne morejo več prenesti bolezni. Pomožne ženske moči, ki so bile zaposlene pri armadi, se imajo istotako podvreči zdravniški preiskavi, ker bi se sicer ne smele sprejeti v nobeno službo. Vsem tem vojaškim uradnicam in uslužbenkam sc torej naroča, da se pri zdravniku svojega zaupanja podvržejo preiskavi in daje istaviti zdravniško spričevalo. Poverjenik: Dr. Brejc 1. r. Lovite konjel Po naših krajih osobito v okolici Logatca—Brezovice—Ljubljana in ob cesti do Celja tekajo naokoli kon;'., ki jih je pustila bivša avstro-ogrska armada. Ob t stoja nevarnost, da ti konji poginejo tet tako celo okolico pokrijejo z mrhovino, kar bi povzročilo zelo nevarne epidemije. Zato se vsakdo pooblašča, da si te okoli tekajoče konje prisvoji proti neznatni odškodnini in jih smatra kot lastno imovino. Javiti pa mora prejem županstvu, Država mu jih pozneje ne bo odvzela. Nadalje se priporoča, da se ti konj! ujamejo in vodijo preko hrvatske meje in tam prodajo, ker bo na Hrvatskem po-pomanjkanje konj iz vzroka, da se konji i bojišča tja ne vračajo. Ako se sedaj ne pobrigamo, da pridejo konji na Hrvatsko, bodo pri nas po-ginjali, vsled česai bi bili Hrvatje oškodovani. Pomagajte torej drug drugemu! Narodna vlada SHS. Poverjenik za narodno hrambo: Dr. Lovro Pogačnik. Pokop med vožnjo umrlih vojakov. Ob vračanju vojaških transportov s front« se dogaja, da polagajo med vožnjo umrl« ranjence in bolnike ter ponesrečene ranjene« in bolnike ter ponesrečene vojake kar na po> sameznili štacijah, da celo na prosti progi i železniških vozov. Ne lc, da nam človečan-stvo veleva, dostojno postopali s takimi mrtveci, treba je tudi posebne pažnje, da sa ne razpasejo nalezljive bolezni. Vsem ooči» nam se torej naroča, ua nemudoma v lastnem delokrogu lozadevjjo vse potrebno ukrenejo, Mrliči se morajo takoj prenesti v mrtvašnico ali na drug prostor, ki se za to določi. Poskrbeti je, da mrliški ogledniki lake mrtvece 'nemudoma ogledajo, po možnosti doženejo njih identiteto ter njih imena s predpisanimi oglednimi listi naznanijo župnijskim uradom. Vse dokumente in vrednostne predmete, ki se naidejo pri mrtvecih ima shraniti županstvo. Le če je upravičen sum, da se je zgodilo kako zločinstvo, se mora o slučaju obvestiti tudi pristojno okrajno sodišče. Sicer naj se pa taki mrtveci po ogledu kakor hitro mogoče pokopljejo. Narodna vlada SHS. v Ljubljani, oddelek za zdravstvo, dne 9, novembra 1918. Naredba poverjeništva za notranje zadeve. Okrajni glavar v Litiji Karol Ekel se pokliče v službovanje k Narodni vladi SHS v Ljubljani. Voditeljem okrajnega glavarstva v Litiji se imenuje dosedanji voditelj okrajnega glavarstva v Krškem vladni tajnik Pavel Svetec. Vodstvo okrajnega glavarstva v Krškem se poveri okrajnemu komisarju dr. Viljemu Pfeiferju. V Ljubljani, dne 8. nov. 1918. — Dr. Brejc. Objava, Okrajna komisarja Evgen marki Go-zani v Novem mestu in dr. Karol pl. Fo-regger v Kočevju sta se odpovedala službi. Naredba ooverjeništva za notranje zadeve. Na upravno sodišče naslovljene pritožbe je vlagati pri tisti inštanci, ki je v dotični pravni zadevi nazadnje odločevala. Ako gre pritožba zoper odločbo kakega ministra, jo j"e vložiti pri Narodni vladi SHS. v Ljubljani. Glede roka za vlaganje pritožb na upravno sodišče se odreja, da doba od 1. do vštetega 20, novembra ne šteje v ta rok. Razglas. Poziv ooverjenika za finance Narodne vlade SHS v Ljubljani, ki je bil objavljen v št. 261 Slov. Naroda od 5. novembra 1918, se v toliko spremeni, da se naj do nadaljne odredbe vsi prebitki javnih blagajn oziroma presežki gotovine pošiljajo na finančno deželno blagajno v Ljubljani in ne finančnemu deželnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Poverjenik za finance: Dr. Kukovec, s. r, Naredba poverjeništva za trgovino in industrijo sporazumno s poverjeništvo m za prehrano. »Potrdila o potrebi« zaznamovana z »B« in »C« v odredbah bivšega trgovinskega ministrstva z dne 21. septembra 1917, drž. zak. štev. 383 ter z dne 13. decembra 1917, drž. zak. št. 482, zadevajočih oblačitev in obutev prebivalstva, se odpravljajo. Trgovci in obrtniki smejo torej v teh odredbah navedeno blago odslej prodajati brez potrdil o potrebi. Izvzeto je le ono blago, ki ga dopo-šilja Deželna poslovalnica za oblačna določenim trgovcem, da ga oddajajo na potrdila »A« ter ona obutev, ki jo čevljarji izdeiaio iz usnja, izvirajočega iz Razdeljevalnice usnja trgovske in obrtniške zbornice. Na potrdilih za čevlje iz usnja zbornične Razdeljevalnice je na vidnem mestu označiti, da gre za čevlje iz usnja te razdeljevalnice. Izdati je seveda le toliko »potrdil o potrebi«, za kolikor je blaga na razpolago. NAREDBE POVERJENIŠTVA ZA KMETIJSTVO. Dvignenje zasege in oddaje prediva, Naredba prejšnje avstrijske vlade, ki se tiče zasege in oddaje prediva in s katero se omejuje uporabo za domačo potrebo, se s tem razveljavi. Dvignenje zasege Janene^a semena, Naredba prejšnje avstrijske vlade, ki se tiče zasege lanenega semena in s katero se omejuje mletev in izdelava lanenega olja, se s tem razveljavi. Odslej je mletev lanu in drugega oljnega semena dovoljena. Dvignenje zasege sirove ovčje volne. Naredba prejšnje avstrijske vlade, ki se tiče zasege sirove ovčje volne je razveljavljena. Pozor mesarji in prekupci! 1 Govejo živino kupovati od mimoidočih čet in jo klati ali prodajati v špekulicijske svrhe je strogo prepovedano. Vse tor.n- devne dosedanje naredbe glede klanja prodaje goveje živine ostanejo še do na-daljncga v veljavi. Opozarja se ponovno, da ni nikdo upravičen kupovati govejo živino, konje, hrano in druge vojaške predmete od vojaštva. To blago prevzemati imajo pravico edinole Vnovčevalnica za živino in mast, oddelki narodne obram-; be, županstva in v to pooblaščene osebe, ki morajo o vr-h prevzetih predmetih vo-1 diti natančne lačune. Narodna vlada SHS. v Ljubljani. Kmetijsko poverjeništvo. Naredba poverjeništva za kmetijstvo. Območje Poslovalnice za krmila v Ljubljani se razširi na vse ozemlje Narodne vlade SHS. v Ljubljani, tedaj tudi i" na slovenske okraje Spodnje Štajerske, Koroške in Primorja. V Ljubljani, dne 6, novembra 1918. A, Kalan s. r. Oddaja plemenskih kobil. Priznano dobrim ^onjerejcem se bodo , v kratkem oddajale lepe plemenske kobile. ■ Pogoji: Prevzemnik se zaveže, da bo dal j kobilo trikrat plemeniti, potem postane ; kobila njegova lastnina. Podrobne pogoje I izve reflektant pri ritmojstru T e u -beriu v Ljubljani, Nušakova vojašnica. Na ta naslov naj se pošiljajo za sedaj vse prijave (in želje glede pasme). Poverjenik za poljedelstvo: Prelat Kalan, Vse mule naj se pošiljajo v Nušakovo vojašnico k ritmojstru Teuberju, ki je prevzel zbero tega vprežnega materijala za kraško ozemlje. To navodilo naj vpoštevajo vsa poveljstva, ki imajo zbirališče konj itd. Poverjenik za poljedelstvo: Prelat Kalan. Hlevi za konje. Vsa županstva in zasebniki se prosijo, da nemudoma naznanijo Franu Krapežu, kavarnarju v Ljubljani, vse prazne večje hleve, ki bi jih bilo mogoče vporabiti za konje v slučaju slabega vremena. Tozadevne informacije so nujne, ker je zima pred durmi. Poverjenik za poljedelstvo: Prelat Kalan, . Ureditev lesne dobave. Na okrajne fili-|ale lesne preskrhovalnice v Rakeku, I o-gatcu, Planini, Ribnici, Domžalah, J.escuh, Kranju in Brezovici je poverjeništvo Narodne vlade za javna dela in promet razposlalo sledečo okrožnico: Radi začasne ureditve lesne dobave se določa sledeče: 1. Les, kateri je se,yposestvu filijal se ima protokolarično izročiti N, S. v varstvo. 2. Vole naj se odda protokolarično kmetom v najem. 3. Inventar A A*1 1,1 zak|iučiti ter izročiti N. S. v varstvo. 4. Moštva naj se odpusti le toliko kolikor se ga ne rabi za varstvo in nakladanje lesa na ko odvorih. 5. Knjige naj se izroče centrali za dobavo lesa v Ljubljani, Dunajska cesta 35. ie odredbe veljajo do preklica. Poziv k orožništvu. Mnogi vojaki, ki se vračajo s fronte, ne bodo našli nc svojcev, ne doma. Morila jih bo skrb za obstoj. Nekateri bodo želeli ostati v vojaški službi; mnogi, ki so bili doslej kot podčastniki v vojaški aktivni službi, bodo v skrbeh za svojo bodočnost, ker stalne vojske v dosedanjem smislu in v dosedanji obliki v bodoče gotovo ne bo več. Vse tako moštvo, in sicer v starosti od 24, do 30. leta, poživljamo, da se priglasi v aktivno službovanje k orožništvu. Že danes se čuti veliko pomanjkanje orožnikov. Prevzeti je bilo treba mnogo postaj po obmejnih krajih, mnogo je bilo treba tudi odpustiti orožnikov od tukajšnjega poveljstva, ker so bili tujci. ^ Iz orožništva se bo razvila naša bodoča milica, ki bo opravljala v bodoče vso varnostno službo po naši deželi. Zato se obeta lepo službeno napredovanje. Priglasi se sprejemajo pri orožniškem poveljstvu v Ljubljani, Bleivveisova cesta št. 3, II. nadstropje, vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. clo 5. ure popoldne in tudi na vsaki orožniški postaji. Vsi oni pa, ki so se v zadnjem času že priglasili k orožniškemu poveljstvu za vstop k orožnikom, naj se takoj prijavijo pri gorenjem povelistvu. Orožniško poveljstvo. SunetilskSm, Nanovo ustanavljajoča se Jugoslovanska država bo za svojo gospodarsko ureditev potrebovala mnogo strokovnjakov z višjo in srednješolsko izobrazbo, ki naj deloma prevzamejo službe, ki jih imajo dandanes tujci v rokah, deloma uredijo zemliedelske stroke v novi državi. V zadnjih letih se je mnogo absolventov naših srednjih šol posvetilo tem strokam, žal pa, da nimamo pregleda čez te strokovnjake. Neobhodno potrebno je, da vemo za vsakega takega strokovnjaka kmetij-ske, gozdarske in kulturnotehniške panoge, najsi bo ta v domovini v službi ali v tujini, ali pri vojakih, da vemo, kako število tehniških moči našega naroda nam bo na razpolago. Vedeti moramo tudi. kaj se je učil, s čim se je največ in z zanimanjem bavil, cla vemo postaviti vsakega na ono mesto, ki mu gre in kjer bo najbolje služil narodnim svrham. Vsak absolvirani in tudi neabsolvirani strokovnjak zemljedelstva naj javi čimprej kmetijski družbi kranjski svoj natančen naslov, starost, dovršene študije, na kateri strokovni šoli in kdaj, morebitno dovršeno kmetijsko prakso in dosedanje službovanje. Posebno se poživlja društvo slovenskih agronomov na Dunaju »Kras«, da javi svoje bivše člane in po možnosti njih naslove. Poživljajo se tudi vsi oni strokovnjaki slovanske naiodnosti brez ozira na njih študije, ki delujejo sedaj v gospodarskih strokah med Slovenci, da ja-vijo nemudoma svoje naslove. Ker morda marsikateremu strokovnjaku Ker se dogodki v današnji dobi razvijajo z izredno brzino, jc hitra sestava slovenskih zemljemerskih strokovnjakov nujno potrebna vsled česar se vsi ti poživljajo, da se nemudoma priglasijo Kmetijski družbi kranjski y Ljubljani. n '»2, seje Narodne vlade dne 11. novembra 1918. Gled erazmer na Goriškem se je izvedelo, da je tam živil v zadostni množini; zato se vsem goriškim beguncem priporoča, naj se vrnejo domov, — V dunajskih ministrstvih je mnogo dragocenega materijata, nanašajočega se u anaše ozemlje, zlasti v vojnem ministrstvu in ministrstvu za javna dela (n. pr. natančni katastri vodnih :,ii, podrobno izdelani načrti za vodovode, za elektrifikacijo železnic, za razne vodne zgradbe itd.), Skozi leta so iz-aetovaii to gradivo inženirji; v kolikor se nanaša na jugoslovansko ozemlje, ga bo vlada skušala rešiti na ta način, da cla tozadevno pooblastilo jugoslovanskim uradnikom v ministrstvih na Dunaju, ki se pretvarjajo polagoma v tajništva nove vlade Nemške Avstrije. — Narodna vlada se je posvetovala o položaju naših uradnikov v Nemški Avstriji. Odposlala se je brzojavka na vlado Nemške Avstrije z vprašanjem, kako stališče namerava zavzeti dede naših uradnikov v ozemljih Nemške Avstrije:, zlasti na Dunaju, oziroma aii je že zvazeia kako stališče. — Na predlog pover. dr. Tavčarja se ima ustanoviti na Štajerskem aprovizacijska komisiia, ki bo poslovala mesto prejšnje štajerske deželne vlade v aprovizaenili zadevah. Za aprovizacijskega komisarja sedmih okrajnih glavarstev na Sp. Štajerskem, ki pridejo tu v poštev, se imenuje okrajni komisar dr. Lajnšic v Mariboru. — Italijanski guverner v Trstu prosi za vlak premoga za železniški obrat v zasedenem ozemlju. Odgovori se mu, da smo to pripravljeni storiti proti kompenzaciji, cia nam guverner pošlje 5 vagonov petroleja, 1 vagon vulkanizi-ranega olja in 1 vagon olja za mažo, dalje 1 ladjo soli iz Pirana. /'aeno se naprosi guverner, naj dovoli izvoz 70.000 kg petroleja, ki ga imamo kupljenega pri tržaški rafineriji. Prometni urad se je obrnil do Narodnega veča s prošnjo, da posreduje pri italijanski vladi za obnovitev rednega poštnega in železniškega prometa z okupiranim jugoslovanskim ozemljem^ in za preselitev tržaških ravnateljstev iz Trsta z aktnim materijalom vred. — Pover. za promet in za javna dela se dogovorita, da spada preskrba železnic s premogom v referat prvega, civilna uporaba pa v referat drugega. — Po ljubljanski okolici in deloma tudi po mestnih vrtovih sc pase množica konj brez gospodarja,, ki iim preti pogin zlasti vsled pomanjkanja vode in morebitne izpremembe vremena. S tem bi se izgubil velik kapital in bi nastala nevarnost kužnih boicznL Zato se vsakdo pooblašča, da si take konje prisvoji proti neznatni odškodnini in proti prijavi pri županstvu. — Ker se s 15. novembro odpusti večina neaktivnih častnikov, je po- predlog pover. Kalana se vpokoji dvorni svetnik in predstojnik gozdarstva Konrad Rubbia v Ljubljani in nastavi na njegovo mesto nad-svetnik Anton Rustija. — Policiji se naroči, naj ukrene, da se po Ljubljani nc bodo klatili brezposelni elementi. V policijskem rajonu se mora vsakdo izkazati, da nekaj dela, sicer se mu delo odkaže. Za vse obilne tolažilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nad vse ljubljenega Primoža ter za častno spremstvo častni, kov, »Sokola«, požarne brambe in someščanov na zadnji poti nepozabnega rajnika izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini in »Narodni straži«, ki ga je tako lepo spremila k zadnjemu počitku. Srčna hvala vsem darovalcem vencev. Kranj, 10. novembra 1918, ŽALUJOČA RODBINA ŠUMI. SPREJME SE vi B • 1110 II < 4386 F. K. KAISER, puškar, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 6. išče »Vnovčevalnica za živino v Ljubljani« proti dobri plači in hrani. Nastopiti bi bilo službo takoj. Zglasiti se jc v tovarni ANDRETTO na Viču ali pa v našem uradu na Turjaškem trgu št. 1. 4382 Zaradi pogostnih tatvin naznanjam vsem, kt prihajajo na Figovčovo dvo-riSče ali v skladišče da nisem plačnik za ukradene stvari. Urban najemni hkvar pri ,.1'igovcu" Ob bridki izgubi svoje iskreno ljubljene matere, gospe Josipme Dermelj nadučiteljevc vdove, culi smo obilo sožaljnih izrazov, prejeli veliko svežega cvetja in zrli mnogo častitih spremljevalcev in spremljevalk na poslednji poti nepozabne pokojnice. Za vsa ta odkritosrčna dokazila sočuvstvovanja izrekamo tem potom vsem prav iskreno zahvalo. Posebno lepo pa se Se zahvaljujemo cenjenim gospodom pevcem Matičnega zborn, ki so nas ob rakvi rajnke globoko presenetili s svojim ginljivim p?tjcm. Srčna hvala vsem! Ljubljana, dne 11. novembra 1918. ZaMfoči ostali. Globoko potrti javljamo, da je danes popoldne umrla v 75. letu starosti po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s 3V. zakramenti, naša ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Marlfa Mtlavec roj. Glažar. Pogreb pojde v sredo 13. t. m. ob pol 5. uri pop. iz Zalokarjeve ulice št. 9 k Sv. Križu. Mnogo je trpela in mnogo je molila, zato pa si je zaslužila večno plačilo. V Ljubljani, 11. nov. 1918, Jakob Milavec, soprog. Metka Gosinčar roj. Milavec, hči. Ivan Gostinčar, zet. Vsi ostali sorodniki. Venci se po naročilu pokojnice hvaležno odklanjajo. Pridna, poštena z dobrimi izpričevati, išče službe v kakem župnišču. Pripravljena je pomagati tudi pri delu na polju. — Poizve sc pri upravništvu »Slovenca« pod znamko: »Mn Dš« 4398. n.-a. dež. življenske in realne, nezgodne in jamstvena zavarovalnice v LfuMjan?, Marije Terezlle c C" | & ft 11» M & C.-& y i. u v 'U i 5.& i C proti požarnim škodam in poškodbi cerkvaniit zvonov £}ubljana, 2)nn-^ska c. 17, £jubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: J. raznovrstne izdelano stavbe, kakor tudi stavbe med nisom zgradbe, 2. vso premično blago, mobilijc, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žitu in Krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne o^cbe za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico od katero ima tudi dežela Kranjska j o- družnico. Varnostni zaklad in odnine, ki so znašale 1. 1010 K 906.828-91, so poskočilo koncem 1. 1317 na l,0il.83S-5i. Tedaj, čimvočje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbo in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno pove: an štvo v Celju iu na Pioseku, ka*or tod po vsea tarah nastavljen po-verjeniki. Ceno primomo, hitra cenitov ia (ako njo izplačilo. ■MBR vmmsrsg 5 55 i ■ 9 » s £ I/l< I n t 5 o t " Is Silili i za oslabele -vsled starosti, proti slabostim v želodcu in proti izgubi telesne moči je stari vinski konjak pravo po-livljenje. Pošilja dve pollitcrski stekle-iici iranko z zabojčkotn vred za 60 K BENEDIKT KERTL, graSčak na graSčini GOUČ PRI KONJICAH, Štajersko. 3369 ' suho gobe, prazne vreče in druge pridelke .kupuje trgovina s semeni Sevar & komp., 'preje PETER LASSN1K, LJUBLJANA, ./j f ItiiU 1: v zboljšani kakovosti, belo, v kosili po četrt kilograma. Cena zaboja s 25 Kilogrami (vsebujočega 100 krov) 110 kron Iranko zaboj iz Zagreba. Poštni zaoojcki po 4 kg za netto 23 kron iranko. Dobiva sc po povzetju pri eskportnem pod->etju M. Junker v Zagrebu št. 39, Petrmj- ska ulica štev. 3. Pri naročilih se prosi predplačilo polovice zneska. MARIJIN TRG. 2534 Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin »»iissaa s VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! z odraščenlmi otroci za kmetijska dela na posestvu v Bokavcib, pešta Vič. Dobi stanovanje, kurjavo in živila. Plača v gotovini po dogovoru. Moški morajo znati z volmi voziti. Zglasite sc stranke ls iz okolicc Ljubljane. Gospodična, vešča slovenskega, nemškega in ogrskega jezika, išče službe kot MpflMIii m m k boljši rodbini. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 4391. Lepo brejo ww " :wr in m zel (nnšpana) iraa na prodaj hišni posestnik v Rožni dolini ši. 136, Vič-Ljubljana. Častnik išče -$8® '"?®8S sprejmem v svojo odvetniško pisarno. Nastop takoj ali po —dogovoru. =-t--= ohli n liiili, riffalcitiSH tovorna slamnikov v Domžalah, priporoča slavnemu občinstvu 4379 slani&attli salsos, plsteo, predpražnlfeoo in s»fi»r38». flssrila na večrazrednici blizu Ljubljane želi zamcnlati sSužbo. Prijazne ponudbe na upravo lista pod šifro ..Uožeipca" Proda se lepa, dobro ohranjena moška Ogleda se lahko v Gradišču Stev 10. v trgovini za čevlje, s posebnim vhodom. Ponudbe se prosi na upravo lista, pod šifro „Častniit". dobi oni, ki pove v pisarni podpisanega, kje se nahaja rumeno plcskan MT voziček takozvan »zapravljivčck«, majhne oblike in ozkotiren tako, 350 ako znamka za odgovor. Mirna stranka z enim otrokom išče stanovanje •/ eno ali dvema sobama in kuhinjo. Ponudbe pod „ MIRNA STRANKA; sprejema upravništvo „SLmi^-.A . Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi ss oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško po vsaki fotcgra.m prvi fotografski in povečevalni zavod __... v LJUBLJANI :::-- KOLODVORSKA ULICA št 34 a. iMiiiiiiiiiiiiiiiii ii umi mm i m i ni..... ASISTENT DEŽELNE EOLN1CE -JA B t t V »iisia mm za manjšo. Ogleda sc cd 11. do 14, nov, od 10. do 12. ure dop. v prodajalni Avg. Jagodica, Stritarjeva ulica št. 3. Blagi za za cclo obleko dobit? no 150, 160, 175, 185, 200, 225, 250, 275, 300, 350, 400, 450 do 650 kron. za ž< za ce.lo obleko dobite za 300, 350, 400, 500 do 1000 kron. jpip Sukanec črn in bel, na koleščkih in v Štrenah, dobite po najnižji ceni in v vsaki množini. — Prosim le pismenih naročil. ANTON KREPEK, Maribor ob Dravi. Vzorci sc ne pošiljajo. Kar ne ugaja, se lahko vrne. Blago se dobi v črni, modri, s;vi rjavi, za ženske tudi v pisani barvi, 4397 Kje, pove uprava lista pod štev. <1S7£. Dsčeta sa W za Sakoj poštena, pridna in močna za trgovino •l mešanim blagom i m p \ a in močna za šanim blagom 8BF" F. DoSens, SSranš Istoiasn sa ššsža močasi S 3 H n V K 3 . iladiscuik pošten, popolnoma trezen in priden, za vstop si. prosincem 1919 ali prej, za trgovino z žganjem, špiritom in vinom; ki je tudi iilstarsSva dobro navajen. Stanovanje in hrana v hiši. Gorenjci imajo prednost. Vsak ponudbenik naj se zglasi osebno ali naj piše: starost, kje je bil v službi in koliko zahteva mesečne plače. 4338 Št. 15243. Oddati ima mestna občina dvajset ročnih ustanovnih mest po 100 kron iz ustanove mesta Ljubljane za onemogle ljubljanske obrtnike. Pravico imajo brez krivde obubožani obrtniki obojega spola, ki so vsaj ono leto v Liubliani samostojno, na svoje ime (na lasten obrtni list ali lastno koncesijo, oziroma vdove obrtnikov na možev obrtni list) izvrševali kak obrt. Zgolj zakupniki ali najemniki kakega obrta so izključeni Prosilci in prosilke, ki stanujejo v Ljubljani, so enako upravičeni ne-glede na domovinstvo in državlianstvo, , , Prosilci, ki niso več tukaj, prihajajo vpoštev le, če ni preveč enako-potrebnih v Ljubljani prebivajo*ih prosilcev. v Prošnje je vlagati do vštetega zadnjega novembra 1918 v vloznem zapisniku mestnega magistrata. Priložiti jim je dokazujoče obrtne listine, če pa to ni mogoče, je navesti vsaj po možnosti natančno podatke, v katerem času na katerem kraju in kakšen obrt da je imet prosilec. ' Prošnjo je razločno podpisati s polnim imenom in naslovom stanovanja. « dne 0. novembra 1918. Vladimir Arko, vclctržcc, Zagreb. Ernst Ehrlich, gradbeni podjetnik, Zagreb. Ivan Hribar, poslevodeči podpredsednik Narodnega sveta, Ljubljana. Branko Lagjcvič, šef tvrdke Gustava Sochera nasled,, Zagreb. Artur Machnik, ravnatelj nadbiskupskih dobara, Zagreb. Ti f av a na supskripciju! Na temelju zaključka I. izvanredne glavne skupštinc dioničara Narodne banke d. d. od 21. rujua 1918 prima ovitne ravnateljstvo prijave na supskribciju vrhu 37.500 novili dionica po R 400*— Easlovne vrijednosti to je za povišenje glavnice od 5 na K 20,000.000'— Rok prijava za supskripciju traje od 5 studena do 28. prosinca 1918. Ravnateljstvo če komade dodijeliti kad stigne zato odobrenje nadležn* oblasti i to na slijedeči način: .. , Starim dioničarima pripada pravo opcije od 1 nove dionice na 1 staru ui tečaj od K 425"— po komadu, t. j. na ukupno 12.500 komada. ,ennn Na ive po starim dioničarima nc preuzete dionice kao na ostalih .J5.UUU komada plima se prijava za javnu supskribciju uz tečaj od K 450 — po komadu. Protuvrijednost prijavljenih odnosno upisar.ih dionica imade se položiti pn-gedom prijave na supskribciju, te može ravnateljstvo samo u iznimnim slucajevima fiozvoliti da se kod prijave uplati samo 50 % protuvrednosti dionica, a ostatak naj-kasnije do 28. prosinca 1918. U slučaju neplateža drugog obroka do odredjenog roka propada prvi uplačeni obrok u korist pričuvne zaklade zavoda. Vrhu uptače-nih naslovnih glavnica teku 4 'A % kamati do 31. prosinca 1918. Supskribcija se obavlja na blagajni zavoda Ilica broj 7, dok uplate mog» uslijediti takodjer kod: ... u . i Prve hrvatske štedionice u Zagrebu i svih niemh podružnica, Hrvatske ekomptne banke u Zagrebu i njenih podružnica, Hrvatske zemaljske banke d. d. podružnice u Zagrebu, Hrvatske sveopče kreditne banke d. d. u Zagrebu i njene podružnice u Karlovcu, Srpske banke d. d. u Zagrebu, te Hrvatske podružnicc c. i kr. povlašt. Wiener Bank-Vereina u Zagrebu, te napokon kod svih ostalih iugoslavenskih novčanih zavoda. U Zagrebu, dne 5. studena 1918. Ravnateljstvo Narodne banke D. D. - U ZAGREBU - jilnica v Mariboru (Narodni dom) razpisuje za šolsko leto 1918/19 1. dr. Franc Rapočevih devet po 300 K, 2. posojilniiki dve po 300 K. Pravico do ustanov imajo dijaki slovenske narodnosti (za dr. Fr. Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja). Prošnjam je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubožno spričevalo, potrdila o izpitih ter indeks. , V prošnji naj se tudi navede, ako prošnjik že drugod dobiva kako podporo ter se naj tudi naznani študijski semester. Prošnje je vložiti do 15. decembra 1918 pri Posojilnici (Narodni domj. Št. 15244 V laaa-.iiv.'.®«?..! ordinira od >412. do