Knjiga 5 ŽIVLJENJE Ifl SVET Stev. 2. Ljubljana, dne 11. januarja 1929 Leto Ш. s V snegu na planinah in v dolinah Ko sedimo doma p>ri zakurjeni peči, tistim živim bitjem, ki nimajo gorkih gledamo z nekim posebnim užitkom hišic in ne shramb za živila, skozi okno. kako zunaj sneži. Zdi se Res je. da je priroda deloma poskrbe- nam. da počivajoča priroda kar hrepe- la tudi za nje. a popolnoma tudi ne ni po sneženi odeji. Vse drugače občuti Priroda je preskrbela svoja bitja le do to potnik, ki ga ie zajel sr metež neke meje. Kadar pa prevladajo tako PLAHI PREZIMOVALC1 daleč zunaj, kjer nima prilike, da bi bil stopi pod varno streho. S skrbjo gleda v snežni dan rudi tisti, ki bo moral na delo izven hiše. Zelo žalostna slika se nam nudi. kadar prestopimo hišni prag in ugledamo pred hišo uboge ptice, proseče hrane. Le malo kdo pa poleti s svojimi mislimi tja daleč v prirodo in Pregleda v duihu, kaj se godi tam zunai zvane višje sile. Ko pridejo izjemni prirodni slučaji, takrat mnogo živih bitij podleže nenavadn divji igri svoje stvarnice. Semkaj pa štejemo po pravici tudi hudo. dolgotrajno sneženje, ki mu sledi njegov kuni — mraz. Priroda je poskrbela za ptice selivke da so se ob pravem času preselile. Vča-si pa jih vendar prevarijo vetrovi, jim oblaki zmedejo pot aili jih zajamejo huda neurja. A to se dogodi kaj redko. Boljše čase imajo živali, ki čez zimo za-spe in prespe mrzle, neprijetne mesece Nekaierm živalim je Drirojeno. da si zberejo hrano za hude čase že poleti in jeseni. Največ trpe navadno tista bitia ki zavise od človek Ptice pevke in skoraj vse njih manjše sestrice se približajo hišam. kje>r so vedno človeku pred očmi; naposled ga le ganejo, da jim kai nudi. Dokaj slabše se godi večjim četveronožcem in ptica ii. posebno takim od katerih ima človek kakršnokoli, čeprav še tako pičlo korist. Kakor hitro se pojavijo v človeški bi zini — vse no čaka oravega trenutka, da zaskoči red k olen. Veliki nevarnosti so izpostavliene jereb'ce tudi na krrmščih Brezsrčni in lakomni Itudie iih pnhî'a'o na razne načine in jim nastavliaio zanke. Lovci najbolje store, če jerebice polove v mreže in jih prežive do pomlad doma Kadar vidijo, da se bodo lahko nro*:ve1e same, brez nevarnosti za življeaie, jih iz- puste na primernih krajih. S tem. d^ so jih Dolovili, so jih rešili rudi ptic ropa-ric. ki neusmiljeno mesarijo med našimi poljskimi kokoškami Dok'er m snega. očuva drobno divjad pred ropari-cami varnostna barva, ki ie prilacoiena zemlji. Kakor hitro pa zapade sneg. opazijo roparice že od daleč svc plen. Še slabše kakor jerebcam se pozimi godi fazanom Le-ti so še boli nerodni pri iskanju hrane; ker so dosti večji so tudi boli vidni in boli zaželieni plen večjih roparic in ljudi Kdor ne bo v hudi zimi fazanov krmil, jih bo le red'ko obdržal do pomladi. Boliš' nego poliski kuretini se godi v snegu njihovim polsestram in gozdni kuretini. ki 11 ni treba iskati hrane po tleh. Divji petelini in kokoš' se v nožni jeseni radi umaknejo v višje lege. kljub temu. da tamkaj poprei zapade sneg. Kai dobro se zavedajo, da sneg do vrhovih odnese burja in da kmalu nastanejo prekopne kjer vedno naideio kai hrane V višinah Da tud: dosti raznega mehkega popja. Posebno rade uživajo te otice mehko popje ruševja, ki pokriva večino naših višjih planin. V niž- • jih legah, kier nimajo pr like odleteti v višave, se divja kuretina. какот tudi gozdni ierebi. čez zimo prehranijo s popjem. vabrenki leščevia in ielš ter raznimi eozdnmi sadeži, kakor z glogom, drnuljami, sadežem divjih rož' in mokovcem Ruševci se pri nas drže vse leto v višavah to pa predvsem zaradi hrane, ki jo nadejo mnogo lažje, kakor v dolinskih gozdovih pozimi Najbolj uboga pa ie v hudih zimah srnjad Dočim gamsi v skaloviu kmalu dobe kako bilje Dod stenami, s katerih je zdrknil sneg. kopliejo srne zaman po tleh Češče se morajo zadovoljiti s praznim vejevjem Ob taki hrani seveda precej omagajo mladiči pa postanejo neštetokrat Dlen roparic Gorje pa srnam v krajih, kjer so volkovi Kakor hitro zas'ede volkovi ''h odga- njajo. dokler jih ne uničijo Tudi lisice davijo miaiše srne ^rmad rtreživi le ondi ugodno, kjer ie dosti rob!de ki ji j« glavna hrana v hudih zimskih dneh. Srnjad je treba pozimi krmiti Tega naši lovci po večini ne store. Baš nasprotno. Kadar potrka uboga gladna divjad na lovčeva vrata ter prosii usmi-ljçnja in miloščine, io sprejmejo z ognjem in svincem. — prav tako kot ie-rebice. In taV ljudje se smatrajo za prijatelje prirode! Velik sneg zelo olajša življenje pticam roparicain. Neprestano zasledujejo ži-vaii, kjer jih le morejo. Kanje in kragulji neusmiljeno more večjo perjad in tudi zajce, dočim mali skobci prihajajo v bližino hiš kjer se v snegu zbiralo maniše ptice Poleg pri nas gnezdečih roparic pa nosečaic nozimi naše kra.ie razne tuje ptice roparice. ki so priletele s selivkami in ostale čez zimo pri nas. Sestradanih ptic se lotevajo tudi naše domače kričavke. sive vrane. Najbolj jim gredo v slast je-ebice Pa tudii pisane srake se ob visokem snegu preživljajo po večini od man'ših ptic. Na neštetih mestih najdemo spomladi raztrgano perje, ki priča o zimskem ropu. Precej dobro se godi v visokem snegu našim četveronogm roparicam lisicam. kunam in podlasicam. Prvih par dni malo stradajo, zakaj zajci, boječ se, da bi izdali svoja bivališča, ne marajo v svežo belino, nazvano novino. zato pa roparice nimajo sledi. Čim zapuste skrivališča. so jim že lisice in kune za petami. Slede jim. dokler ne dosežejo zaže-.............................. Ijenega plena. Mnogo živali se pri tem prehladi in oslabi ter naposled omaga v visokem snegu. Pred zimskimi nezgodami so obvarovane samo nekatere živali in sicer take. ki so obsojene vsako leto preživljate dolgo hudo zimo Planinski zajec in snežni, planinski jereb, nazvan tudi »bevka«. brez vsakih težkoč preživita težke zimske čase. ne glede na to. koliko snega ie padlo. Bevka se preživi pač каког ruševec in njegovo sorodstvo, z raznim popjem. posebno ruševim In z vabrenki planinskih ielš Planinski zajec pa gloda kožo gorskega grmičevja in puli suho travo po strmih pobočjih, kjer ie zdrknil sneg Pred roparicami iib očuva bela kritna barva, ki sta jo pre« jela od svoje stvarnicç, Iz slednjega lahko posnemamo, da priroda bolje skrbi kot človek in da so na najslabšem bitja, ki zavis.. od človeka. kateri jih v nesreči neusmiljeno izkorišča. Pa kako tudi v. saj ie le prepogosto še človek človeku — volk. S psi čez snežne daljave V deželi najhujše zime, med Eskimi, ki naseljujejo najsevernejše pokrajine naše Zemlje, ni železnice in ne avto» mobilov Preproste sani. ki jih vlečejo psi, so edino prometno sredstvo. Člo» veška selišča so cesto oddaljena med seboj sto kilometrov ali še več; zami» slite si, kakšna je vožnja v hudi zimi, ki presega vse naše pojme o mrazu in ledenem vetru. Vsak prebivalec naj» severnejših pokrajin ima tedaj več sa» ni, a bogastvo posameznikov se meri po tem. koliko psov ima kdo. Gospo» dar, ki lahko redi 15 — 20 psov. je že bogataš in veljak Psi so sorazmerno dragi, približno kot konji v naših kra» jih. a vzdrževanje je zlasti v slabih le» tih sila težavno. Saj nastopijo časi. ko ljudem samim zmanjka hrane in mora» jo žvečiti tjulnovo kožo: če hočejo ob» varovati še pse pred poginom, morajo ■to preskromno hrano deliti s psi. Psi so v teh krajih sila močni, utrje» ni in kar je zlasti važno: nenavadno vztrajni. Že zgodaj jih vadijo m urijo za vožnjo s sanmi Eskimski deček ni» ma ljubše zabave kot da vadi mlada Êceneta v vpregi. Trimesečnemu kuž» ku priveze s tri metre dolgim jerme» nom okoli vratu kos lesa. Z bičem v roki si prizadeva, da psiček vleče to vlako v isti smeri, kar ie izpočetka do« kaj jalov trud; naposled pa se psiček le privadi in si zapomni povelja Ko se nauči ubogati, je že lažje г njim; zdaj ga deček vpreže v majhne sani in sede nanje, posnemajoč očeta v barantanju s sanmi Ko se je pes tudi temu pri* vadil, ga vprežejo z drugimi izurjeni» mi psi k večjim sanem. vendar pa pre* viden Eskim nikdar ne jemlje na dalj« šo pot manj kot leto dni starega psa. Eskimski psi so precej divji in ne« ukrotljivi. zato se jim Eskim nikdar ne laska in ne kaže prijaznega obličja, marveč jih drži sila strogo. Vziic temu se neredko pripeti, da pasja druhal raztrga nebogljenega otroka, včasi pa napadt celo odrasle ljudi Te njegove krvoločnosti ni kriv glad marveč ne» ukročenost. podivjanost, ki se v psu nenadoma prebudi. Ko je eskimski pes pokusil človeško kri. ni več zanesljiv; po navadi ga vsak severnjak pokonča. V takih primerih nimajo Ijndie ozira s svojimi četveronogimj pomočniki in se zgodi, da ne ubijejo samo enega psa, marveč cel trop. Psov ne streljajo, tem« več jih zvežejo in obesijo z jermeni na ogrodje zimskega šatora. Takšen je običaj iz davnine; ne gre tedaj le za varčevanje z dragocenim strelivom. Pasja oprema je narejena kaj pre« prosto, vendar pa docela ustreza svoje< mu namenu. Hrbet in prednje noge so ovite z jermeni, ki so pričvrščeni k sanem. Psi tedaj vlečejo s sprednjimi pleči. Jermenje je tako smotreno ovi» to. da se lahko psi sami zvrste v več» člensko vrsto, ali pa stopajo drug za drugim, kakršen je že sneg. Ce stopajo nem-rnega psa, skočiti s sani v sneg in leteti za psi, preden zapoje bič po hrbtu. Nekoliko drugačna je pasja vprega na Aljaski. Dočim imajo vozni psi v drugih severnih pokrajinah dolgo in ohlapno jermenje, tako da je med pr« vim in zadnjim psom precejšnja raz» dalja, so na Aljaski tesneje speti, s či» mer se vlačilna sila, ki jo dajejo psi, bolj osredotoči in je tempo vožnje hi» trejši. Taka vprega pa ni izum doma» činov, marveč belcev, ki so prišli v te kraje; v severnem Labradorju ne bi človek ž njo nikamor prispel. ESKIMI GRADE drug za drugim, imajo prvi štirje psi nalogo, da utirajo drugim pot, zato jim ni treba vleči. Občudovati moramo spretnost in razumnost, ki jo kažejo iz» urjeni eskimski psi. Na dolgem poto» vanju, včasi cele tedne in vsak dan 6 — 8 ur, se avtomatično vrste pri vie» čenju in tako štedijo s svojimi silami. Vzlic temu pa ni lahko voditi vpre» žene pasje druhali na dolgi in naporni poti med ogromnimi snežnimi zameti; tudi bič. ki je dolg deset do dvanajst metrov in spleten iz tjulenskega usnja, često nič ne zaleže, zato mora gospo» dar, ki hoče kaznovati tega ali onega HIŠO IZ LEDU Psi razumejo povelja «auk, auk» za desno in «rra, rra» za levo stran. Usta» vijo se na vzklik «aah, aah», k vožnji pa se pozovejo z vzklikom «huiiit». Velik njihov strah je bič, zato pa ga ume vsak Eskimec dobro sukati. Včasl zadostuje, da gospodar zašušti z roka» vicami po saneh, da se čuje kot bi kdo letel po snegu in že jih strah pred bi» čem nažene k pokorščini. Sicer so psi ves čas — tudi v najhuj« ši zimi — nenehoma na prostem. Za noč si sami izgrebejo ležišča v snegu in ondi prespijo. Zanimivo je opazo» vati eskimskega psa, kako lega k po« čitku. Najprej si izgrebe jamo. Nato se nekaj časa vrti okoli nje, da pomen» dra sneg. Zatem si položi na rep naj» občutljivejši del telesa — šape, ki jih greje t dihanjem. Kadar psi pozimi ne delajo, jih na» krmijo -.amo enkrat na dan s sirovim tjulenjevim mesom Dobi. ga bore ma» lo — komaj toliko, da nt poginejo od gladu Nt izlačnijo jih iz okrutnosti, marveč zato. ker mora pozimi rudi go* spudar varčevati г živili; vsem prede trda in glad stoji venomer pred pra» gom. Na potovanju dobivajo nekaj hrane vsak večer, a vedno It toliko, da ne omagajo med potjo Sele po več» dnevnj vožnji, ko je prispel gospodar na cilj. dobi vsak pes kos tjulenjeve masti in nato pravdno poretjo mesa. Poleti psov sploh nt krmijo: hrano «i mora poiskati vsak sam. Da spričo takega življenja niso izbirčni, je iasno. Na nekem potovanju so mi snedli pe» rilo. Če je sneg dober in teren raven, prevoziš s sanmi 12 km na uro. Daljava 100 — 150 km, ki je za evropske pojme rucejšnja, je v teh pokrajinah malen« ost. Če je pot idealno lepa, prevoziš tudi 20 km na uro. A takih poti je kaj malo in vreme je zlasti pozimi le prav poredkoma ugodno, v severnem Labra» dorju še celo ne. Ob neki priliki sem doživel tukaj strahovite, dolgotrajne meteže; tri dni sem moral s svojim spremljevalcem in s psi prebiti v snež» ni h šici. ki sta jo bila na hitro roko zgradila Suhor in tjulenjevo meso je že docela zmanjkalo, a psi dva dni ni» so dobili grižljaja. Ni preostalo dru» gega kot ubiti enega izmed psov. Iz» brala sva najslabšega Drobovino sva vrgla psom, midva pa sva jela obirati strahovito sirovo in zoprno pasje me« so. Drugega dne se je vreme malce ublažilo: po velikem trudu sva dospela v neko eskimsko selišče. Tu nisva ves dan delala nič drugega kot uživala zmrznjeno meso pravkar ulovljenega tjulenja in spala. Tako se potuje s psi v pokrajinah polarne zime. Jacques Constant Grad v Pred običajno steklenico vode s ko» zarcem je Blaž Andrieu predaval v de» kliškem vseučilišču v ulici sv. Jurija. Razlagal je, kako mu je prišla misel za njegov roman Héléne de Paris, ki je pred kratkim dobil nagrado Zlate Smotre. Ker je še spadal v skupino «manj ko tridesetletnih», ker je bil velik, vi» tek v svoiem smokingu. čeden dečko temne polti in črnih las. je dosegel B'až pri svoji m zvestem ženskem ob» činstvu zopet obični uspeh. Sedaj je govoril o okviru svojega ro» mana. «Zamislil sem si — je dejal — grad, kjer se umirajoča gotika v poslednjem vzdihu veže z renesančnim slocjom Na pročelju ima 52 oken. prav toliko kot tednov v letu Njecovi štirje stolpi, ki zro nn glavne strani neba. spomin iaio ietnih časov, dočim nas dvanaistorca Oorfirnih stebrov v veži domisli solnč» nih mesecev. Park v francoskem načinu razteza do reke svoio veHkolepno urerlbo ter nudi med visokim drevjem sijajen po» Sled. Javorini Zadaj pa dvigajo Karpati svoje okrogle glave pod temačnim klobukom jelovja. V 'eliki slavnostni dvorani, ozaljša» ni s starimi preprogami, najdete Hele» no zgolj ob dneh velikih sprejemov. Kadar je sama, rada sanjari v okrog» lem «alončku v južnem stolpu. Na Jouyevo stensko sliko je v oble» delem zlatem okviru obešen pretresljiv portret v načinu Franca Cloueta. Hele» na ga čestokrat opazuje, čeprav jo na» vdaja z nekako zmedenim strahom. To je Helenina prababica, mlada žena nadzemskt krasote: obraz pa ji zastira presunljiva žalost na lik obsojencem, ki bodo v kratkem umrli in to že slu» tij o ...» P' kanje, vzkliki, pohvalno mrmra» nje. nič ne manjka Blaževemu zmago» slavju. On sam pa г nasmehom po» zdnvlja. Nato na se zažene cela vrsta lepih gospa, mahaiočih liki z zastavo z izvodom Pariške Helene, proti preda» vateljevi mizi. da bi dob'le posvetilo. Ko se ie napudrani batalion nekoli» ko razredčil, ie mlad visol- mož. z mo» nokJom na očesu kakor Blaž, pomolil svojo posetnico. kjer pa je stalo čisto neznano, za Parižana celo neizrekljivo ime: orop anastazij strbsky grad javorina «Gospod — je izjavil novodošli v iz» VTStni francoščini — dovolite mi, da pridružim svoje čestitke zboru onih, ki ste jih dobili Potem pa. bi vam Ii smel zastaviti brezobzirno vprašanje: «Kedaj ste bili v Javorini?» Blaž je osuplo buljil v sobesednika. «Ne zamerite, lavorina mi je popol« noma neznana, po vrhu pa bi bil v za» dregi, kod naj jo iščem po evropskem zemljevidu.» Grof se je nejeverno nasmehnil. «Pri vsem tem pa ste vendar ugo» tovili v svojem romanu, da je Helenin rad v Karpatih, in popisali ste ga ta» o natanko., j» «Tu gre zgolj in edino za stvarnjo moje domišljije, kakor sem glasno in jasno izjavil in na svojo zmedo prizna» vam, da Karpatov prav nič ne po» znam.» «Gospod, ako mi hočete izkazati čast In sprejeti mojo gostoljubnost v Javo» rini na Češkoslovaškem, kjer bom kon» cem tedna, boste bolje umeli vzroke mojega presenečenja ...» Pri poslaništvu je Blaž pozvedel o grofu Anastaziju. Odlični napotki: ta graščak je imel neizmerna posestva in zgodovinski grad v Javorini je bil pra» vo pravcato čudo. Mladi romanopisec je nekaj časa omahoval, naj li sprejme vabilo, a nje» gova radoznalost je bila jačja: napo» sled se je odločil Avtomobil dobre tvrdke ga je čakal na stanici. Drdrali so nekoliko ur med visokim bukovjem in hrastjem in v jasi se je nenadoma zablestel javorinski grad na koncu par« ka. Blaž je kriknil od strmenja: ta pol gotski, pol renesančni grad. ta pomnik, ki ga svoje žive dni ni videl, je sedaj zopel spoznal in bil ie na las tak, ka» kor ga ie zamislil v Par^kj Heleni. «Vidite», se je podsmehoval grof, «vsi štirje stolpi so tu. Tu pa vaših 52 oken. po 26 na pročelje, a tam onih 12 stebrov iz porfira. Vstopiva sedaj v veliko dvorano: pač ie takšna, kakor Ste jo orisali vi. samo starinske opne, ki so predočevale Adonisovo smrt in krasile zid cela stoletja, so bile med voino ukradene... Pojdiva sedaj v južni stolp ..,» V oblem salončku je podoba mlade otožne žene neodoljivo upirala pogled iz starega, pozlačenega okvira. «No, dragi gospod, povejte mi od» krito: v katerem letu ste nas nosetili?» Blaž je povesil glavo. «Moj položaj je vsekakor neverjeten. Nikdar nisem stopil v Javorino in ven» dar i jt vsa ta vnanjščina domača. Čutim, kakor da sem na svojem ter d d poznam vse bitje in žitje v tem gradu. A obličje te ženske, toli krasno in gan» ljivo me tako prevzema, da si ne upam povedati. Srce se mi stiska pred nje» nim nogledom in — to je neumno — zdi s< mi, da mi hoče nekaj očitati...» Grof Anastazij ga je motril za tre» nutek, hoteč se preveriti o njegovi iskrenosti Nato sta odkorakala v obed» nico opremljeno s pristnimi renesanč« nimi skrinjami. Oskrbnik Gurko ni mogel zakriti iz» nenadenosti. ko mu je njegov gospo» dar predstavil gospoda Andrieu«ja. «To jt čudno, kako močno je gospod podoben moški sliki v višnjevi čum» natiU Ta izba, kamor grajski niso bogve koliko zahajali, je bila v prvem nad» stropju severnega stolpa. Tjakaj je grof potegnil gosta. Pre» stopivši prag je Blaž občutil nekakd slabost in jako prebledel. «Kako čuden in čelaren dojem», je zai cljal in se pogladil z roko po čelu; môra me tlači. Prisegel bi, da so se tukaj vršili tragični dogodki...» Portret, obešen na steni, je bil na» slikan z istim čopičem kakor obraz otožne ženske. Bilo je na enak način izdelano obličje mladega moža, mole» če iz široke nabornice. Črne oči. krat» ki lasje, šilasta brada so dajali celoti nekam trd in ma'one krut izraz. «Zares mu čudovito nalikujete,» je zamišljeno mrmral grof Anastazij. «Kdo pa je bil ta mož?» «Neki Francoz, soprog Marije Strb» ske, ene mojih pratet. Ubil jo je dve leti po poroki, ker se je proti njegovi volji odrekla katoliški veri. Njega pa je usmrtil Avgust Strbskv. moj praded, ki je tako maščeval nežno ljubljeno sestro. Ta Francoz se je pisal Odon de Vil» leneuve de Boussac.» «De Boussac?.!. Pa ne da mi je ostal spomin na prejšnje življenje? Moia babica po materi je bila De Boiissacova .. j» N. K. Dr. Fr. Coršič D naših imenih Čemu je treba imenskega prava? V javnem interesu je, da ima vsak državljan svoje trajno in določno ime, po katerem se dobro loči od vseh osta» lih državljanov. Zlasti človeka, kj ima kaj več pravic in dolžnosti, je treba dobro in lahko razpoznati od drugih ljudi. Državljanovo ime bodi torej takšno označilo, da je po njem ustvar» jena čim največja varnost, da imetelj ne bo mogel biti z nikomur zamenjan. Socialni pravni red terja, da se držav« Ijani dobro urejene države po svojih Jmenih trajno in enakomerno razliku» jejo med seboj Kriva imena in imen» ske nejasnosti je treba odpraviti po» vsod. kjerkoli se pojavijo. Imensko pravo je važen del socialnega upravne» ga prava. Ker je v naši državi v politično ce» loto združenih več pravnih skupin, ki imajo različne imenske sisteme, so pri nas za zlorabljanje lastnih imen tla prav posebno ugodna Kdor naše javno življenje in kretanje količkaj zasleduje, џ čita često o primerih, ko je elegantni slepar razstavil svoje zanke s pomočjo prisvojenega tujega ali pa izmišljenega imena. Naše neurejeno imenstvo je do neke mere tudi krivo, da je pri nas teh goljufov več ko skoraj povsod drugje. Novi zakon o imenih — na vidiku? Nujna in hvalevredna je torej nalo» ga, spraviti naše imensko pravo v red in ga izenačiti, sa j bo s takim zakonom zadoščeno praktičnim potrebam vsak* danjega življenja, hkratu pa bo velik korak storjen v smeri konsolidiranja disparatnih skupin, ki tvorijo našo dr» žavo. Načrt zakona o imenih, ki ga ;e naša vlada letos predložila in ki pride v skupščmi kmalu na vrsto, je mišljen kot del zakonodaje o državljanskih pravicah. Ta legislatura bo obsegala tri samostoine zakone, in sicor 1. Zakon o državljanstvu, ki je bil pred kratkim objavljen; 2. zakon o imenih, in 3. zakon o pristojnosti, ki še ni iz» delan. Medtem ko je zakon o državljan« etvu fiksiral pogoie. s katerimi se pri» dobi ali opusti naše državljanstvo, bo zakon o imenih uredil imenstvo s pr» vim zakonom ugotovljenih državlja» nov, a tretji načrt, načrt zakona o pri» stojnosti, bo vsakemu državljanu na« tančno določil pristojnost v določeno občino, njegov tako zvani individualni status. Zakon o imenih si j'e postavil nujno nalogo, da nam ustvari enotnost in jas« nost v naših imenih na tak način, da bodo namah odpravljene vse kompli» kacije, ki se sedaj preče«tokrat pojav» ljajo v različnih pravnih primerih. Katero ime boš smel rabiti? Določila vsakega imenskega zakona morajo biti jasna v tem. katerega ime* na se državljan sme in mora poslu« zevati Večji poudarek je na besedi mora. Ne gre namreč le za pravico, da imaš in rabiš neko ime. marveč tudi za dolžnost, da imaš in rabiš z gol i to ir>". Tako bo tudi po novem zakonu o imenih. Država bo prekrške te dolž» nosti uradoma zasledovala in z občuU nimi globami kaznovala. Kaj je ime, to definicijo daje pro» jekt novega zakona o imenih enostav» no. točno in kratko Ime mu je stalno oznamenilo. po katerem se fizične os& be med seboi razlikujejo. Vsak državljan bo imel pravico za* htevati, da ga nazivljejo samo z ime» nom, ki ga bo dobil po predpisih imen« skega zakona. Prav tako bo dolžan, da se bo svojega dobljenega imena poslu» ževal izključno in povsod, bodisi do» ma. bodisi na tujem. Ako bo v mo« zemstvu. ne bodo imeli zanj nobene veljavnosti predpisi tuje države o rabi imen, marveč določbe našega zakona o imenih. O rojstnem in rodbinskem imenu Sedanje državljansko (gradjansko) ime vsakega Slovenca obstoji iz ime> na in priimka, prav tako na tudi Hr« vati in Srbi razločujejo «ime» in «prež« ime». Fmc v ožjem smislu besede se imenuje tudi krstno ime. ker ga dobi državljan redoma ~ri krstu. Priimek pa je njegovo rodbinsko ime. Sedaj se vrstita ime in priimek tako. da stoji krstno ime običajno pred priimkom. Projekt novega zakona je ožje ali krstno ime preimenoval v rojstno ime, priimek pa v rodbinsko ime. Tudi je sedanji vrstni red preobrnil. Vsak dr» žavljan dobi namreč ime. ki sestoji iz rr ibinskega in rojstnega imena. V vseh uradnih listinah bo treba navesti najprej rodbinsko ime, za njim šele rojstno ime. C rojstnem imenu posebej Detetu dajo rojstno ime starši. Ako se oče in mati ne bosta sporazumela, bo rojstno ime zakonskemu otroku do» ločil oče. nezakonskemu otroku pa ma> ti. Najdencu in detetu neznanih rodi« teljev bo rojstno ime določilo prvo» jstopnje upravno oblastvo, v čigar oko» lišu bo dete najdeno. Izpreminianje iojstnega imena bo tr ч strogo ločiti od krajšanja in pre» oblikovanja. Iznremenitev bo v načelu zabranjena. raba skrajšanega r »istne» imena pa ho dovoljena v zasebnem prometu, kier bo lastnoročni podpis veljaven celo brez rojstnega imena. Vloee na javna ohlastva pa bo treba podpisati s polnim imenom t. j. z rod* binskim in celim rojstnim imenom. O izpremembi rojstnega imena Stroga so nova določila o izpremem» bi r -: tnega imena Prej ko slej bo do» po'ieno. da bo izpremenil svoje rojst» no ime. kdor bo menjal veroizpoved. Tudi s'-ba. ki bo stopila v kak duhovi ni red. bo smela kot redovnik vzeti drugo rojstno ime. V obeh primerih bo treba 'Tremembo 'mena nriiaviti ve» likemu županu da bo odredil, da se novo rojstno ime vpiše v matično knii» go ter obiavj v uradnem glasilu Iz» prememha Ko ve'inla od obiave dalie. Razen teh dvéh primerov namerava novi zakon iznrem'nianie roistnih imen čim naibolj otežkočiti. Roistno ime naj načeloma ostane vse živi jen ie isto ne'zvrpmpnipno T.p v prav nos^b» nih. izjemnih primerih kjer za to t?o» vore važni in zelo tehtni razlogi, bo smel minister r a notranje stvari do» vo'if iznremembo roistnefin imena če teg^ ne brani vr-roi7r,r,'"',d h kateri bo prosilec prinadal. Vsaka taka iznre» memVia bo oMavlinna v uradnem listu. Glede matičn;h kniig. v katere se vpisuieio roistva poroke in smrti, da» je nacr* mat;fntmu vn^ii pravico, da sme odkloniti vnis takega rojstnega imena ki bo nenravito ali bi žalilo ver» eko čuvstvo. Novorojenca bodo morali starši pri> javiti najkasneje 30 dni po porodu. O rodbinskem imenu vobče Načrt novega zakona soglaša s se» danjimi našimi določili i v tem, da do» bi zakonski otrok rodbinsko ime oče» ta oziroma staršev, i v tem, da dobi nezakonski otrok rodbinsko ime ma» tere. Detetu, čigar mati bo neznana, ki pa bo rojeno na področju naše države, bo prvostopnje upravno oblastvo za toli» ko časa določilo rodbinsko ime dokler ne bodo dognali roditeljev. Določeno rodbinsko ime bo treba tudi vpisati v matično knjigo. O izpremembi rodbinskega imena V tem pogledu dobimo dosti novih določil Po sedanjem, v Sloveniji ve» ljavnem upravnem pravu smejo dat| deželna politična oblastva. sedaj veli» ki župani, le v izjemnih, tako zvanih «posebnega ozira vrednih» primerih dovoljenje, da kdo svoj priimek izpre» meni Ta praksa je preostanek starin» ske dobe. ko je država v prvem redu ščitila plemstvo in tam v začetku 19.* stoletja potrebe časa v tem duhu toi» mačila. da je izpremembo imena dovo» lila le ob prestopu v krščansko vero in ob podelitvi plemstva. V naši državi, ki ima demokratično ustavo, je bilo treba te zastarele nazore zavreči. Med temeljna določila novega zakona bo torej uvrstiti novo določbo (čl. 16). da bo imel vsak. več ko 21 let star dr» žavljan pravico zanrositj pri prvostop» nem upravnem oblastvu, da mu pri» stoini veliki župan odobri izpremembo rodbinskega imena, kadar bo moči do« kazati, da je dosedanji priimek nrosih čevemu poštenemu prizadevanju za obstanek hrez lastne krivde na noti ali da mu dovedanie ime na drug način donaša občutnejšo škodo. Izpremembo rodbinskega imena bo zlasti tedai dovoliti, kadar jo bo d:k. tiralo prizadevanje, da se natančno identificiralo osebe, ki imajo isto ali slično rodbinsko ime. Princip javnosti in pritožbe Važno ie določilo, da bodo smeli nr?» tožbo proti izpremembi rodbinskega imena vložiti vs' tisti državljani, ki iim bo zaradi dovoljene iznremembe kak interes ogrožen. Objavljanje vseh do« voljenih imenskih izprememb vsakršne vrste v uradnih glasilih bo služilo svr» hi. da bo kolikor mogoče varovano in omogočeno pravo pritožbe. Z drugimi besedami, uveden bo princip javnosti. Ob sebi se umeje, da bo pristala pra» vica pritožbe na notranje ministrstvo tudi prosilcu, čigar prošnja bo odbita. Poslovanjanja imen ne bo Nekatere države, ki so po svetovni vojni anektirale znatne jezikovne manjšine, so se s posebnimi zakoni lo» ti! nasilnega potujčevanja priimkov tistih svojih državljanov, ki pripada* jo kaki narodni manjšini. Pred svetov» no voino se je na tem poprišču odli» kovala zlasti Madžarska. Ugotoviti je treba, da v načrtu na» Sega гакопа o imenih ni ne duha ne sluha o takih določilih, ki bi merila na poslovanjanje tujih rodbinskih imen. Naš zakon ne bo sledil madžarskemu «akonu. ki je nomadžirjanje manjšin* sSih rodbinskih imen tako zelo olajše» val. V trm pogledu se zadovoljuje za« konski načrt naše države že kar s tem, da se to zatiranje odslej ne bo smelo niti moglo več vršiti. Imena in pravopis Pač pa ima načrt važno določilo, da mora ta, ki vodi matično knjigo, ime' na iugoslovenskega porekla, ki niso pisana no pravopisu srhsko=hrvacsko* slovenskega jezika, v matično knjigo vpisal «urno v taki nhl'ki. da ustreza pravilom pravopisa Rodbinsko ime pa bo vendarle v pokvarjeni obliko tedaj vpisati, kadar bo novoroienčev oče pis smeno vztrajal pri tem. da je ime vpi» sati v tej obliki, ter bo dokazal, da se je ime njegove rodbine v zadnjih 60 letih v matične knjige zmerom vpisos valo le v zaželjeni, dasi nepravopisni obliki. Z druge strani bo imel vsak držav» Ijan pravico zahtevati, da se njegovo pokaženo rodbinsko ime v matičnih knjigah popravi. V to svrho mu bo treba dokazati, da so njegovi predniki rodbinsko ime drugače pisali, nego je v matičnih knjigah vpisano. Vpisano rodbinsko ime se bo smelo tudi tedaj popraviti, ako bo šlo /solj za pravopisne razločke ali za željo, da bi se rodbinsko ime prilagodilo pravi» lom fonetike, kar za Slovence ne bo prišlo v poštev, ker nimamo fonetične pisave. Restavrlranje slovanskih priimkov Vsekakor so se sestavljalci zakon» skega načrta bavili z vprašanjem, na kateri način bi se dal vrniti narodni značal tistim slovanskim priimkom, ki so jih bili tuji gospodarji nasilno tzpre» menili in iznarodili Ni dvojbe o tem, da bo ravno tole vprašanje izzvalo pro» teste in debate, ker intendira načrt, da proglasi popravo te vrste za obligator» no. Stvar se tiče v prvi vrsti Vojvodi» ne, kjer je bil pritisk Madžarov v tem pogledu uprav brutalen. Mnogo sledov sp pustili tudi Nemci Zlasti maribor» ska ob'as» bi bila remedure zelo po» trebna ker je ondukai veliko ponem» škutarjenih slovensk-h rodbinskih imen. Radi postavljanja v prejšnji stan bo tu» di to pot bržkone nekaj hrupa. Občinska evidenca imen Novi zakonski načrt ho uvedel ob» činske sezname pristojnih oseb. Obči» nam bo ukazano, da bodo v te sezna. me imena svojih pripadnikov vpisovale natančno po predpisih novega zakona. V to svrho bodo vodie matičnih knjig o porodih, porokah in smrtih obvešča» li domovinske občine vpisanih oseb ali pa, kadar bodo pristojne občine nežna» ne ali sporne, kar občine, v katerih bo» do dotičniki bivali. nafta in jod Doslei so imeli neprilike s tako zvano oljnato vodo. ki se nahaia v ležiščih nafte. Sedaj ima tehnika na razpolago stro). s ka= terim se bo tudi ta voda primerno izkoris ščala ter prinašala lep dobiček 2e dolgo je znano, da vsebuje ta tekočina kemično vezana iod in hrom V Holandski Indiji so že prej pridobivali jod iz take vode: ku* bičen meter tekočine je dal 100 g joda. To ni majhna količina, če pomislimo da naj» silneiši vir za dobavo ioda. jodov rok v čaka. zanimajo vsakega človeka. Znanost pa nam ne more dati tako točnih odgovorov, kot se zdi povprečnemu polizobražencu. ki se ne zaveda, kako zapleteni so ti problemi. Dr. Ma-toušek oodaia ta-le nregled našega današnjega znanja o Zemlji, v kolikor se oklepa čisifrih dognanj in izključuje fantazijo: Zemlja je krogla, ki meri v premeru približno 13.00D km. Je popolnoma čvrsta in ima v notranjosti železno iedro, krog njega pa dva kamenita plašča Po temtakem moramo poslati v kraljestvo pravliic včerai še trdno veliavni nazor, da ie zemlia v notraniosti tekoča in žareča. Proučavanie potresov ie podalo dokaj natančno sliko zemeliske notranjosti. kakor da bi jo bili osvetili г Rontgenovimi žarki. V šolskih knjigah pa še vedno najdemo stari nazor o žareči zemeljski notranjosti. V šolah ali kniigah ie marsikateri či-tateli spoznal Kant-l.aplacejevo teorijo o postanku Zemlje. Ta podmena je bila zasebno mnenje obeh učenjakov in se je deloma že v tistem času videla nekam fantastična. Danes vemo o postanku Zemlje to-le: Zemlia ie iz raznih meteorjev sestavljeno telo. ki ie potegn lo nase tudi razne delce vsemlrskih megel. Te sestavine so razvrščene po teži: železni me-teorii so spodaj, kameniti zgoraj, okoli zemlje pa se vije plinska sfera fozračie). Ta masa ni nrrna. marveč se še vedno razvršča in kemično spa.ia: v tem je izvor toplote, ki jo kaže zemeljska notranjost in ki je po vsei verjetnosti najvišja v kamenith plasteh, čeprav tudi ondi ne prebega temperatura W)0— 4000 stop ni Tako skienamo po najnovejši izsledkih: o podrobnostih pa ne vprašui. ker bi morala odgovarjati — domišljija . O starosti Zemlie se stvarno ne da mnogo povedati Vse. kar vemo. ie to da so naisfareiše zemei'ske plasti na površju stare eno In pol do dve milijardi let To številko so učeniaki dohili tako. da so dognali koHč'no uranovega svinca, ki ie ostanek ra7nada;nčega se urana v teh kameninah Smatramo pa, da še vsa snov neprestano razpada; vendar ie to le podmena. Ooreteklosti Zemlie je dognano tc\ da se ie v raznih geoloških dobah razvijala sorazmerno mirno, izvzemši nekatere nade prevrate ki nas sponrnia-io revolucij v človeški zgodovini Mladost — in naš planet ni ravno star — pa ima vspkakor pravico, da nekoliko revoltira Nekateri dosedanji nazori o razvoiu Zemlie so šli v ropotarnico prt rodoslovne zgodovine. Magl' prevrati, »revolucije« v razvoju Zemlie so vplivale tudi na splošne razmere, zlasti pa na podnebie. Če so kje nastale visoke gore in se je morje odbilo drugam, se je morala nuino izpremeniti tud' klima, z njo vred pa živalstvo in rastlinstva Da se živi prilaguiejo takrn izpremem-bam. ie dovoli znano in tako v;d;mo nastajanje vrsl v luči. ki ie nekolika drugačna od Darwinove descendenčne teorije. Vsekakor je razvoj iz preprostih vrst v boljše ustrojene vrste dognano deistvo. vendar njegova pota niso bila taka kot so trdili nekateri prenagljeni učenjaki . IZVOR BOŽIČNEGA DREVESA Prvotni narodi so bili nazirania, da bo» govi najrajši bivajo po gozdih Zato so sčasoma posvetili posamezne vrste dreves določenemu božanstvu, n pr hrast Jupitru in Kibeli, piniio Bakhu in Panu. oliko Mi« ncrvi. lovor Apolonu. mirto Veneri, iésen Martu. topol Herkulu. cedro Evmenidam, palmovec Muzam itd Pri Galcih so sve» čeniki fdruidi) častili posebno dob. a na tem še zlasti zaiedavko omelo. ki so jo na= birali z izrazitimi obredi: še danes se ta ceremonija zove «gui Г an neuf». Krščan» stvo je nadomestilo paganske vraže in od« vzelo drevju verski značaj A moderni na» rodi še vedno niso pozabili starih šeg in navad Božično drevesce ie ostalo kot sim> bol pomladne dobe Sicer je 25 grudna še daleč do vigredi. vendar človek iemlje rad upanje za resničnost Božič se slavi poi sebno pri severn'h narodih skandinavske» a in germanskega porekla, ki živahneje repené po vesru Osobito Norveška iako slovesno obhaia praznik, ki ga predočuj« drevesce nazvano «Jule». Ta izraz najdeš pri vseh severnjakih. Irci, Danci in Šved) fwavijo Jul. Jeul, Jol. Angleži: Joule, Geo» e, Yulc, Yu Anglosaksoni: JekaL Geol, Gehuil. Finci ter Estonci: Joulon oziroma Joulo Kclti: Gevyl. Gevell Laponci pa Jouis A Yule je kratko malo simbol zim« skega enakonočja drevo pa ali veja ozi« roma grm. ki ga predstavljalo, ponazorju* jejo obetavno letino JuKke svečanosti se» ajo v prazgodovino Davno pred uvedbo rščanstva jih nahaiamo v Skandinaviji. Krali Olaf iih ie prepovedal kot brezbožne ostanke mnogobuštva Ko se ie krščanstvo utrdilo so vnovič oživele. Ker se vrše hkra» li z božičnim slavjem, jim ie obstanek za» joto lien Narod jih vmatra posvečene Kristn dasi njib naziv Jule poteka iz «Jol« uer». To je bil edon priimkov Odina. vr» hovnega boga v skandinavskem bajeslovju. Moremo H sklepati \z nekega prekmur« skega običaja (Živ. in svet 1928. str. 797), da je vsa Evropa dobila božično drevesce od Slovenov? Mâchai (Bâjeslovi slovanské) sicer navaja, da so naši predniki videli dom božanstva često v gozdu Odtod ime» na: Iješij, Ijesovik, lasovjk. polisun lugo-vik, hostnik itd. Tedi imaio razne vrste lesa svoj pomen: vampirja usmrtiš samo tako. da mrtvecu prebodeš srce z elogovim, jesenovim. klenovim ali lipovim drogom. Črnogorec Mičun M. Pavičcvid pravi v so» netu Skadru: G logov se kolač priprema vampiru... Vendar se mi ne vidi povsem prepričljiva trditev v sestavku «Božično zelenje». K. O O O življenje v ogromni džungli Po pragozdih Malajskega polotoka — Pijavke, ki so hujše od tigra Milo v stran od Lengenga. malaj» skega kamponga (vasi), kakih 50 km od obrežja se začenja cesta in prašu» ma obenem. Nekje v daljavi se iznad obzorja Komole gorski grebeni, pragozd obrob» j a cesto na obeh straneh. Tisoči pisa» nih metuljčkov se love pred našim avtom Gozdni orjaki, vsi prepleteni z lianami in zajedalkami nam iztezajo evoje veje kot proseče roke naproti. Gorski potočki se prerivajo pod cesto, po kateri glasno brneč drvi naš avto preko sirovo iz desk stesanih mostov. Večkrat se približamo tako tesno k reki Perak. da razločno čujemo njeno šumenje in tu pa tam zablesti skozi goščavo njeno srebrno vodovje. Veliko kačo. ki je kanila pred nami splaziti se preko pota. zgrabijo kolesa !n jo zmečkajo Odvraten pogled! Tako pri» čenja svoj zanimiv potopis prof. dr. Schebesta in nadaljuje: Tigrov pozdrav karavani pritlikavcev Že naslednji dan se je zbrala okrog mene četa prijateljskih pritlikavcev Semangov, starih znancev iz Grika. ki So se ponudili, da me spremijo v pra» gozd Pota se končajo, največkrat sto» parno po ozki ste*,i ob bregu Peraka ali pa brodimo pc strugi katerega iz» med njegovih prerokov, kjer hodijo drugače kvečjemu orangutani in morda še Malajci. Začne se težko !n neverno potovanje, na katerem nas neprestano ogražajo: tigri, bivoli, divji sloni in ka» če, ki leno polegajo na solncu po jasah ali pa preže na vejevju dreves Gorje popotniku, ki jih pravočasno ne ugle« da! Brezkrajni pragozd nas |e zaje! vase. Komaj nam še kdaj posveti solnčni ža» rek. Mala karavana koraka ali bolje mota se in leze skozi rosno travo. H»um. h»um, se zdajci razlegne po goščavi, da me ka. mraz pretrese. Na mah obstane vsa karavana kakor uko» pana Mož se stisne k možu n> nihče ne črhne besedice. Prisluhnili smo in s nogledi begali po šumi. Zopet se je og!as:lo skozi goščavo tam nekje pred nami Zadrževali smo sapo- Tedai je zopet enkrat zariulo. še boli glasno kot pr"" in to pot kvečiemu 50 m od nas. Vodnik karavane 'Čeladi, je pogledal name in skrivil prste Jesne roke ▼ kremplje: to pomeni tigra. Ljudje so izvlekli lovske nože in pa« zno posluhnili H sih pa kar v trumah Komaj tolikšne kakor vžigalice se ti plazijo naproti. Ko si oddaljen od njih še kaka dva koraka, tedaj pred teboj nenadoma ne« kaj šine pokonci, se zravna kakor sve» ča. majajoč se z gornjim koncem na ,vse strani; včasi pa stoji pri miru,, ka» kor da bi žebelj zabil v zemljo. Zdaj» ci se spet začne premikati, mahne jo naravnost proti tebi. Kotali se. ali pa se plazi z neverjetno okretnostjo in brzino, dokler ne doseže tvoje trudne se ga je prijela pijavka. Nehote obsta» ne, da si z roko odlušči neprijetno ži» val, dokler še ni prepozno. Ko bi bila samo ena, pa se jih prime kar po več! Na nekaterih potih jih je toliko, da si moraš vsakih pet minut očistiti noge. Če je pri rokah milnica, pomešana s tobakom, tedaj pomočiš živali s to brozgo in kar naglo se odluščijo s ko» MALAJSKA VAS noge. Neopaženo spleza po njej kvl» šku, dokler ne najde pripravnega pro» štora, kamor se lahko prisesa. Šivankin vbodi j aj skozi čevelj Popotnik mirno koraka naprej, do» kler nenadoma ne začuti v nogi ostre» ga zbodljaja. Takoj se mu posveti, da že. Drugače gre pa težko, ker si jih moraš posamično potrgati s telesa. Najbolj sitno je. če ti pijavke zle» žejo v čevlje. Začutiš pik. srbenje in oni neprijetni občutek, ko se nogavic ca prepoji s toplo krvjo. Pomišljaš, ali bi se ustavil, odvil ga. maše in slekel čevlje ter nogavice, da bi si obral pijavke. Toda bcjiš se, d s ne bi izgubil preveč časa in nejevoljen greš rajši dalje. Nazadnjt pa postane srbečica tako neznosna, da si moraš sezuti čevlje. Nogavice in koža so vse rdeče od kr» pi, ki še vedno curlja iz zevajoče rane. Pijavka prej tenka in sivkaste barve, je sedaj skoro črna. podobna .îapete» mu mehurju, ki nepremično obleži tam, kamor se je bil zavalil. Toda kje so se vzele majcene pijavke, komaj tolikšne kot proso, ki se j'h je polno nabralo okrog rane? Kaj so jih morda zapu» Stile stare? — Še nekaj dni nato. ko so se rane že zacelile, sem čutil nepri» jetno srbečico. Pa to se že kako pre» nese, hudo pa je, če se rane začno gnojiti, kar se kaj pogostoma primeri. Brez obrambe Teh pijavk je dvoje vrst: nekatere lezejo po tleh. druge pa se drže po grmovju ob poti. Slednje so zelenkaste barve in sila nevarne, ker menda po» vzročajo neko bolezen. Navadno se prisesajo kje na zgornjem životu, kjer Di jih človek najmanj pričakoval. Vlažne in mračne steze so pravi pa» radiž za to golazen Na vse mogoče načine sem se jih skušal ubraniti, to» da nič ni pomagalo, čeprav sem г mi» Jom pošteno namazal obleko in čevlje. Pred milom imajo velik respekt. Zgo» dilo se je. da ie bilo treba prehresti potok ali na se prerivati skozi mokro travo in milo se je spralo Treba bi se bilo vsake pol ure znova namazati, če bi človek utegnil. Moji spremljevalci pritlikavci odtr» ga jo piiavko s prsti in jo oterejo na rvem bližnjem predmetu. Toda piiav» e so zelo trdožive in jih ni moči kar tako zdruzniti Šele če jo vržeš v ogenj, rmaš mirno vest. da bo poginila. Pot po potoku Pohod preko gorovja in po dolini Sengoh smatram za najbolj romanti» čen in najbolj divji, kar sem jih do» iivel na svoiem potovanju po malaj» skih pragozdih Hodili smo nepresta» no sedem dni. a okrog nas so bučali «ami hudourniki nikier nismo ugledali «teze. nikier какепл človešVrga bivali» §ča Hodili smo ob prepa^h iz kate» r'h ie votlo «umela voda. V teb kraiih se znaideio samo orangutani, ki potu» jeio tako rekoč po strunah in samo sem pa tja napravijo kak ovinek, da se takoj nato povrnejo nazaj v vodo. Reke. potoki in hudourniki, so mu edi» ni kažipoti v tem divjem pozabljenem svetu Prišli smo mimo krajev polnih groze; nekje so spremljevalci dejali da je tam raztrgal tiger nekega člove» ka, ki je prenočeval v samotnih ska» lah drugje so spet pravili o neki do» mačinki. ki jo je nenadoma zmanjkalo, da nobeden ne ve kako In takih zgodb sem čul mnogo, mnogo. Pozneje smo se odcepili od toka re» ke Mengos in nadaljevali pot po vodi in produ nekega potoka Hudo so na» ovirale skalnate čeri in nešteta podr» ta drevesa, ki so ležala preko struge. Keladi je hodil pred nami. oprtan 9 težkim tovorom in s puško na rami. Za njim sem hodil iaz težko ple7aioč z ene skale na drugo Ze preje sem spoznal, da golazen v teh krajih hujš^ muči človeka, kakor tigri sloni in bi» voli. a to pot so me izknšnie v tem prepričanju še boli potrdile. Po večer ji smo se še pozno v noč razgovarial? o tem in onem. dokler se nismo drufj za drugim zleknili ob ogniih da bi po» spali. Toda kakor smo bili polegli, ta» ko smo bili kmalu zopet pokonci Oko» li nas in po nas je vse gomazelo. Po neprevidnosti smo si bili za taborišče izbrali baš neko velikansko mravliiSče in golazen bi nas bila žive požrla, če bi nas zalotila v globokem spanju. Prehod preko reke Drugi dan je bilo treba prekoračiti reko Perak. ki je zelo deroča Sprem» Ijevalci so namreč bili mnenja, da bi se na drugem brefu laglje hodilo Sko» ro bi nas bila voda odnesla ob prsa so nam srdito butali valovi, a vzlic te» mu nam je uspelo doseči nasprotni breg. Strašno nas je zeblo v premoče» nih oblekah, a solnce se ni hotelo po» kazati Težke meglene koprene so se podile nad reko in od dreves je kapala rosa. Kako odvraten prizor: Praproti, raz» lično pritlikavo grmičevje, a med njim so se vzpenjali proti nebu ogromni gozdni orjaki. Vse naokoli je vladala grobna tišina Nobena vejica, noben li» stič se ni zganil Slišali so se samo moji koraki, ki so čudno odmevali v tej divji pokrajini Tavali smo po rečni strugi, včasi do členkov v moeviriu. po» tem pa spet no vodi in produ V me» glenem somraku te pokraiine mi je po» stalo tesno pri duši. Vsak trenutek se mi je zdelo, da nas bo naskočila kaka zver: tiger, bivol ali kaj drugega. So» deč po neštetih živalskih sledeh, ki so se tukaj križale, bi človek dejal, da mora biti ta košček zemlje poln divjih zveri S trudom smo tavali navzgor po ijotoku in neprestano so nas napadale n neusmiljeno mučile trume pijavk. Slon samotar Kmalu je moje pritlikavce popadel nov strah, zakaj odkrili so na tleh sve» žo sled slona Utegnil je biti samotar, ki ie moral pred nekaj trenutki zadeti na naSo pot in je gotovo koračil v isti smeri, ko mi Kaj se bomo srečali z njim. Med tem strahom srn, dospeli v Tapogn. malajsko vasico, ki leži sre» di obširnega polja Dve borni kočici, počivajoči na žgočem solncu sredi gr> mičevja, sta nas sprejeli v svoje okri» Ije. Globoko doli v soteski je šumel Perak. Moskiti napadajo Polegli smo kar po tleh, ali težko za» služenega počitka ni hotelo biti. Ni» kjer nas niso moskiti tako hudo opi» ka,! kakor tukaj. Zdelo se mi je. da se jih v travi skriva milijarde in milijar» de. Pomagati si nismo vedeli drugače, kakor da smo pred kočami zakurili ognje, in čeprav bi se bili skoro zadu» šili t 1 dima. smo se moskitov vsaj ne» koliko ubranili. Z nepopisnim veseljem smo pozdravili jutro, ki nas je rešilo ♦nuk. V nekaj dneh trdega pohoda smo dosegli Relum. ob zgornjem toku Pe» raka Svoje nosače — pritlikavce — sem bil že med potjo po večini odpu» stil. Samo Keladi ie še zdržal nri me» ni in me hotel spremljati do Tadoha. Borba z vodo čez gore do Tadoha smo potrebovali tri dni Vodstvo karavane je Keladi odstopil dvema služabnikoma, ki smo jih bi' na novo najeli Spočetka ie tek» la not ob Peraku in ie bila še iosti do» bra. Kmalu pa smo krenili bol! proti vzhodu in zašli v divin odliudno po» krajino. Steze je zmanikalo. zato smo jo udarili kar skozi grmovje in nreko Tiokoga strmega grička. Navzgor ie še nekam fo pli nizdol smo se bo'i valili kot hodili. Zapletali smo se v grmovje in če se ne bi sem pa tja ujeli za kako bambusovo stebelce, bi ne prinesli ce» lih kosti s pobočja. Pa kaj smo hoteli? Poti ni bilo nobene, preostalo nam ni drugega, kakor da se prerijemo skozi grmičevje, ali pa da si stešemo brod in poskusimo veslati navzgor po dero» čem in skalnatem Peraku. Izbrali smo si slednjo pot. Nemudoma so sprem» Ijevalci začeli sekati bambus in ga po» vezovati v splave, ki so bili komaj to» likšni, da smo mogli nanje mi in naša rtljaga Odrinili smo od brega na tež» o pot. Vzlic temu, da je bilo treba preveslati komaj km. smo potrebo» vali več ur. Včasih smo plavali po mir» ni globoki vodi, v kateri so se lovile neštevilne ribe, potem pa nas je spet metalo in sukalo okoli sipin Vsak čas smo morah splave raztovoriti in praz» ne potegniti čez ovire. Pokrajina okrog nas je bila nepopisno divja. Visoke skalnate čeri so na obeh straneh stru» ge molele proti nebu Bog ve. koliko tisoč let je potreboval Perak, preden si je izdolbel to skalnato strugo. Peči» ne na bregu krona orjaški pragozd, či» gar tisočletna drevesa se dvigajo proti nebu. Ob izlivu ри+ока Kao, nas je zatekla noč Zakurili smo ognje, in se zatekli pod listnato streho, kjer smo se za silo posušili. V gozdni samoti Ta kraj je bil kakor ustvarjen za to, da nam predoči vso silo in neprema» gljivost pragozda. Tukaj, sredi gran» diozne in vendar neslišne vegetacije smo začutili, kako majhni smo in za» puščeni. Noč je bila dolga. Veliki ognji so goreli pod našo 9treho. V spanju nas ni oviral mraz, niti vlažna gozdna tla, potresena z vlažnim trohnečim listjem, pač pa mrčes in druga napol gnila ne» snaga, ki ie kapala s strehe na nas Za» radi tega smo se raie spravili nazaj k ognjem. Pa vse zaman, spanca ni ho» telo biti od nikoder Ziutrai smo zlezli v premočene obleke in obrnili reki hr» bet Dve gori. bili sta nekako po 70fl m visoki, smo morali še prenlezati ta dan. Na vrhu. na meii med Siamom in Pe» rakom smo se ustavili, ozrli smo se še enkra' na muke in trpljenja polno pot za seboj, nato pa smo se brez potnih listov in brez carinske revizije spustili nizdol v siamsko državo. O O O Kako prodira evropska omika v islamski svet Med zgodovinsko važnimi pojavi naših dni je posebno pomenljivo po.itično in kuLur-no prebujenje vzhodnih narodov. Evropska omika postaja v Orientu tem vplivnejša, čim bolj slabi politična moč evropskih držav. Islamsko gibanje se Je v zadnjih desetih letih tako preobrazilo, da bi ga prejšnja generacija komaj spoznala, če bi vstala iz groba. Ne samo Turčija — tudi druge mohamedanske dežele se prerajajo in oplajajo z evropsko civilizacijo. Ena temeljnih preosnov ie odprava arabske pisave. Le-ta je prikladna za semitske jezike, za turščino, ki se šteje k velikofinski jezikovni skupini. pa ni porabna Latinica podaja v nasprotju z arabsko pisavo fonetično čisto turščino. Govoreč o reformah islamskega sveta pa moramo pripomniti, da Kemal ÏBN SaVD, vahabitski kralj SPOMENIK KEMAL A PASE V CARIGRADU paša ni prvi, ki Je uvedel latinico v mohamedanskem svetu. Pred njim so •storili to že muslimani pod sovjetskim kladivom in srpom. Seveda ni rečeno, da so arabsko pisavo docela odpravili, vendar pa je v njihovih šolah latinica na prvem mesn": bila je obveziM že lani in bo še boli prihodnje leto. 2e sedaj izhaja 33 odstotkov islamskih publikacij v sovjetski uniji v latimci V republiki A^erbe.idžanu je bi'o I. 192Л. samo 2948 pismenih oseb. danes fih ie že 41.000. Vsi čitajo in pišejo latinko. Globok prevrat se je izvršil na cerkvenem polju. Kemal paša je 'očil cerkev od države. Odpravil je derviški red in imeno- ZAGLIJL PAŠA val svečenike za državne uradnike Pridigarji so dobili že pred pol letom iz državne tiskarne natisnjene formu-larje pridig. Poslalo jih je prosvetno ministrstvo. Turška državna tskarna je natisnila tudi koran v izdaji za splošno uporabo. Vse to je bilo s trauicijo-nalnega vidika nedopustno; pokazalo se je. da je tudi mogoč.-». Starejše svečenike je dobil Kemal paša tako v svojo pest, da jih je napravil za vojaške duhovnike in jih poslal na univerzo v poseben filozofski tečaj. Tam jim je predaval profesor, ki bi lahko bil po letih njihov pravnuk — a Duslušalj so ga vendair vsi z ganljivim spoštovanjem. Kakor se čudno sliši, ie vendarle res, da jim je mladi predavatelj govoril o — Kantovi kritiki čistega razuma. Po teh filozofskih vicah e poslala vlada stare svečenike kot profesorje v šole. In še več. Kemal se je domislil, da bj kazalo zaposliti tudi vse bivše vojaške svečenike. Vtepel jim je v glavo latinsko abecedo in jih je nas'avil kot ljudske prosve;itelje. ki širijo latinico po vsej deželi. Njihovih sadov ч> bili deležni v prvi vrsti sinovi anatolskih' ИИ SKUPINA FANATIČNIH MOHAMEDANCEV IZ OKOLICE KCNIJE kmetov, zelo zapuščeni reveži, ki niso imeli še nikoli prilike, viitjf kako knjigo. Manjšina današnje Turčije, ki je me-rodajna v vseli stvareh, je pozitivistič-no. t. j brezbožno oruentirana Kot la-ka izdaja celo časopis, ki širi brez-boštvo. Nasprotno pa iščejo krogi, ki ne najdejo uiehe v tem miselnem toku. zadovoljstva v pojačanem nacijonaliz-mu, v naglašanju turanske misli, nekakšne vrsie praturštva V Anatoliji je vse polno klubov »Tur-šk' odžak«. turško ognjišče, kjer se zbira turška inteligenca, v prvi vrsti uradniki politične uprave. V teh klubih se shajajo zdravniki, sodniki uradn ki in učitelji: z eno besedo dostojanstveniki Kemalovega režima. V Carigradu je Kema' ustanovil konservatorij za glasbo. Člani konservatorija in glasbeniki prirejajo vsako leto nekai izletov v Anatolijo, kjer zbirajo turške melodije. Orijentalcu prvotno tuji sport je postal z agitacijo države mogočna opora mladine. Da. Kema' je dal celo pobudo za ustanovitev turškega Narodnega gledališča. ki obstoii že nekai let v Carigradu. Na tem odru se nredvaiajo samo turška d°la: občinstvo zabava v obilni meri »karagoz«. turški Pavliha. Tako pobijajo Turki armenske gledališke predstave, ki so bile do nedavno zatočišče inteligentnejših slojev Kemalova Turčija pa se poskuša tudi v izvirni dramatiki in inscenaciji. Izobrazi!* je nekaj režiserjev v Berlinu in le-ti uporabljajo pridobljena izkustva doma z velikim uspehom. Civilizacija je v Turčiji dosegla že tolik razmah, da so 'ansko zimo v Brus-si prestopile nekatere dijakinje h krščanstvu. Tisk je seveda zabavlja' in vlada ki ie baš ferf-v ■'•ronae'r'ila ločitev od države, je prišla v mučno zadrego Ministrstvo ie odredilo Jiscipii-narno preiskavo ki se je končala tako, da je bilo nekai deklet k^novinih s trodnevnim dnmaC'm zaporom. Drugi islamski reformator Zaglul paša, stoji na čelu F.sipta in ie že zdavnaj napravil uspešen načrt za ureditev razmer v svojem področju Niegova tendenca obstoii v oiačevaniu narodnostni pozicije. Zato si ie zamis'il reformo ustave, kakor ie naiboli v skladu i interesi islamskega sveta v Egiptu. Za sedai Da se Zaglul omejuje samo na no-litiko,v kateri skuša oslabiti vpliv Britanije. ki je s svoi:m protektoratom še vedno gospodar Eginta. (Dalje prihodnjič) Dr. Vladimir Bartol Psihoanaliza motenj vsakdanjega življenja Zakaj pozabljamo imena, ali se jih napačno spominjamo? se ie vprašal gotovo že vsakdo izmed vas. Večina psihologov si je doslej razlagala pnzublji-vost iz popustljivosti spomina, iz trenutnega oslabljenia enega dela možganov. iz preutrujenosti ali pa zaradi ne-Važnosti tistega, kar se je pozabilo. S. Freud ie opazoval pri pozabljivosti do imen. da se slednja ne samo pozabljajo. temveč da se iih tudi napačno spominjamo. Če se trudimo, da bi se spomnili pozabljenega imena, nam prihajajo na misli druga, nadomestilna imena Čeprav spoznamo slednja takoj kot neprava se nam vendar le vsiljujejo z veliko trdovratnoMjo Proces ali potek torej kj nai bi nas vodil do iskanega imena, se ie tako rekoč premaknil In nas dovede! tako do nepravilnega nadomestila Freud predpostavlja tedaj, da ni ta premaknitev prepuščena du- ševni samovoljnosti — kakor vemo, poteka tudi duševno življenje po strogem vzročnem redu — temveč da se giblje v zakonitih in preračunljivih tokovih. Z drugimi besedami, da stoji to ali ono nadomestilno ime z iskanim imenom v zvezi, ki se da izslediti. Oglejmo si primer, ki ga podaja Freud v svoii neprekosljivj knjigi »Psy-hopathologie des Altagslebens«. Na nekem potovanju je vprašal svojega sopotnika, če ie bil morda v Orvi-jetu in 4 ogleda) tam v Domu veličastne fre-ke o »poslednjih rečeh«, ki jih je naslikal - tu se ne more spomniti mojstrovega -'ena Na misel mu trdovratno prihajata imeni Rntticelli in Rnltraf-fio ki iih pa niegova sodba odočno zavrača kot napačni Ko mu pozneje povedo pravo ime moistra. ki ie bil Si-gnorelli. ga takoj spozna. Freud je ana- liziral ta slučaj in rezultat je bil na-sieuuji; hreuen je bil načel temo o Signorelli-jevih treiKaii, ie pripovedoval svojemu sopoiiuKu, како so piemvaiCi Воме in Hercegovine vuani v svojo usodo tu kako zaupajo zûiaviiikom. Ce jnn je treba poveuau, da ni bomiku več pomoči, pravijo: »uospod. kaj naj še lečeino? Ce bi se ga dalo rešiti. Di ga bil ti rešil.« V teti stavkih se najdejo oesede: Bosna Hercegovina (prvi del Desede »Her« potnem kot znano v nemščini »gospod«) in gospod, ki se dado vriniti med asocijacijsko vrsto. SigiiL,rela, Bo-ticelli in Boltralho. Nadalje se je pokazalo. da je hotel Freud ob tej priliki pripovedovati svojemu sopotniku še neko drugo značiinost Bosancev, namreč njihovo visoko cenitev seksualnih užitkov, ki je v očividnem nasprotju z njihovo siceršnjo vdanostjo v usodo, kar pa se mu je zdelo prekočljivo. da bi mogel s tujcem govoriti o tem. Zato je naglo okrenil pogovor in vprašal sopotnika, če je že videl freske v Orvijetu, pri čemer pa mu je izpadlo ime Signorelli, katerega je poznal prav tako dobro kot ime Botticelli in mnogo bolje kot ime Boltraffio, torej imeni, ki sta se mu vsiljevali mesto pravega v spomin. Poleg tega mu pride pri analizi tudi do zavesti, da ie izvedel pred par dnevi v mestu Trafoi (mislite pri tem na ime Boltraffio!) žalostno novico. Namreč da si je bil eden njegovih paci.ien.tov zaradi neke seksualne motnje storil konec, nakar pa je Freud skuhal pozabiti in да kar med vožnjo zares tudi mislil ni. Torej vidimo: Freud je potlačil svojo voljo, da bi pripovedoval svojemu sopotniku o čudnih svojstvih Bosancev, ker se mu je zdelo neprimerno govoriti 5 tujcem o takih stvareh. Sam je skušal pozabiti neprijetno vest o samomoru svojega paciienta, katero je izvedel v kraiu Trafoi Ta dva izpodrinjena kompleksa sta potegnila s seboj tudi ime Signorelli. tako da je me°to nanje — pozabil ime italijanskega тоИга A^o-cijativna vez je torei naslednja: В^ •ticcelli. ime. ki se mu vsjFuie mesto pravega ima prvi zlog *kupen z imenom Rn-*t]a prav kakor »udi drugo nadomestilno ime- Bo-Hraffio. Z imenom Sismnrelli pa i^a končnico skimno- Sismor-t>Vi — Rotic-eV/. Rol-traffin pa «iro-min.ia že v svoji končnici na besedo Trafoi DaMe ima začetnica pozabljenega imena S/gnor-elli najtes- nejši stik s //cr-cegovino. (Pogovor se je vršil v nemšKem jeziku in pomenijo besede ilerr. gospod, in signor isto.) Jn prav tako tuui s stavkom; »Gospod, kaj naj še rečemo?« Torej vidimo, da tvori pozabljeno ime najtesnejši zunanji asocijativm kompleks ali spoj s stvarmi, o katerih se je Freud pogovarjal s svojim sopotnikom in še s tistimi, na katere m maral misliti (samomor njegovega pacuenta). Zak.juček iz navedenega primera je ta, da pozaba imena vsaj v tem slučaju ni bila posledica kake slučajne svoje-voljnosti v duše4nosti, temveč, da je bila povzročena po v poazdvesti delujočih intimnih kompleksih. Kako naj si razlagamo pri pozabljanju vpliv činiteliev, kakoi so preutrujenost živcev, prirojena ali pridobljena pozabljivost? Zakaj nedvomno je, da »pozabljiv« človek večkrat pozablja, kakor človek, ki ima dober spomin, in pa, da se človek, če je preutrujen, lažje zareče, kakor če je spočit. Freud postavlja nastopno primero: »Vzemimo primer, da sem bil tako nepreviden, in sem se šel sprehajat ponoči v neobljudeni del velikega mesta, kjer so me napadli in oropali ure in mošnje. V najbližji policijski postaji javim na to svoj slučaj z besedami: bil sem v tej in tej ulici, kjer sta mi tema in samota odvzeli uro in mošnjo. Čeprav nisem bil v teh besedah ničesar povedal, kar bi ne bilo pravilno, bi bil vendar v nevarnosti, da bi smatrali po mojem besedilu, da ni v moji glavi vse v redu Stvarni stan lahko opišemo samo na način da so mi neznani zlikovci, ki sita jih rospeševali in ščitili tema in samota, odvzeli mo.ie dragocenosti. Nu, stvarni stan pri pozabljanju imen ni treba, da bi bil drugi: po preutrujenosti, motnji obtoka krvi in intok«ikaci.ii pospeševana. mi odvzame nepoznana psihična sila razpolaganje z imeni, ki pripadajo mojemu spominu in to isita sila, ki je v drugih primerih sposobna, da me oropa mojega opomina pri popolnem zdravui in čilosti duha. Navesti hočem nekai primerov, ki jih' čitam v prei omenjeni Freudovi knjigi: 1. Pacnen.t me prosi, da bi mu priporočil zdravilišče ob Riviieri Vem za tak krai tik pri Genovi, soomnim se tudi imena svojega ko-lege. ki tam prakici-ra. toria Waia samega ne morem imenovati. kakor sicer smatram, da ga dobro poznam. Ne preostane mi drugega, kplanov. elektrifikacije Znanost se ie v poslednjem stoletru razveji-Ia v stotine panog in v vsaki neumorno deluieio množice znanstvenikov Cesto pa se ta ali oni strokovniak ustavi pri svojem delu in se vtvraša: Čemu še prilivam kaplrce v morje človeškega spoznanja? Imamo antropologijo1) em-briologijo'). bakteriologiio5) linguisti-ko') itd. — človek ne bi mogel vseh teh znanstvenih panog niti našteti. Tako naglo in bohotno se ie razrasla v 19. stoletiu evmnska kultura Toda zdaj živimo v 20 stoletju, po strahotni svetovni voini Mimo navdušenega triumfalnega duševnega dela učenjakov v laboratorijih in za katedrami predavalmc smo bili nriča nizkotnega klanja in drug'h voimh sirovo-vosti; voina ie povzročila v Evropi, pa tudi žal pri plemenih drugih delov sveta. žalostno nazadovanje, kakor ga ni nihče ni slutil Ves svet brede v močvirju. Naraven, izviren, samonikel duh izginja: vidiki, ki se nam odpirajo, so sila zamračeni. Med svetovno vofao smo često sl šali besede: nemška kultura, nemška znanost. Da. zares ie ni vede .ki bi bila docela objektivna, nepristranska. Imamo nemško znanost, francosko znanost angleško znanost. Darwinovo. pa Einsteinovo in Poincaréjevo znanost. Vse naše spoznanje Je boli ali manj subjektivno, zakaj o svetu vemo samo to, kar nam pravijo naša čutila Pa tudi tega ne vemo naravnost marveč šele s posrednvaniem naše zavesti. Nemara pa je baš tako prav. ker se nam tako odpirajo prave globine spoznanja. Za nami so časi. ko smo verovali v spoznavalno moč razuma. Nove stnre se ne naslamajo na sâm raznim, marveč daieio tudi čuvstvom besedo pri sno-znavaniu sveta in življenja. Angleški modroslovec James, utemeljitel'i tako zvanega pragmat:zma. ki ima velik vnliv na sodobno m:šlien;e. polaga veliko važnost na naše čuvstveno spoznavanje: francoski modrns'ovec Bergson je postavi,1 v oswredje intuioijo, notranjo i) Zn-anost o Človeku, s) Z na nos» o zarodkih živih te'es. i) Znanost o bakterijah. «) Jezikoslovje. vidovitost, ki ji je razum le bergla, ki se nanjo opira. Vse kaže, da tudi strogo izkustvene znanosti zahtevajo celega človeka, z drugimi besedami: da priro-doznanstvo naših dni ni več ravnodušno nasproti religioznim, moralnim in drugim vrednotam človeštva, ki so sa mu videle še v 19. stoletju boli ali man| odvišnc. Danes se vsi klanjamo pred ljudmi, ki so bili prožeti z resničnim religioznim duhom in ki so predvsem globoko in krasno živeli. Ni nam več de tega. da bi spoznali najmanjše podrobnosti vsemiria: n^g'avitn-n se nam vidi, da spoznamo celoto, da doumejemo mogočno stvarstvo, ki nas obdaja in da proniknemo v skrivnost življenja in sveta, ker vemo. da bodo spoznanja globoko prepojila vso našo osebnost in zarisala našemu življenju novo, trdnejšo pot. Tako so zrli na znanost modroslov-je in sploh na proučevanje sveta in življenja največji možie Orienta. Zapadna mehanična kultura, kultura, ki vse pre. več obožuje razum in stroj, nas je ponekod zsnMiala na «trannota in odvrnila od žtivljenskih resnic, ki so jih že zdavnaj spoznali modiri ljudje na Vzhodu. Zakaj so bili baš Indijci tisti, ki so odkrili rastrnsko »dinšo« n. pr. Čaudra Bose, ki je na strogo znanstven način dokazal da tudi rastlinam »utriplje srce«, dočim nam me h a n sko -f iz ioTo ške teorije niso ničesar dokončno pojasnile. Današnr' človek onsmie prirodo z nekoliko drugačnimi očmi nego prirodo-slovec 19 stoletja. Nie mu se je zjasnilo marsikie. kjer ie prei ležala tema: celotno življenje prirode se mu očituje v novi luči in zopet išče — prav kakor ljudie davmh časov — ubranosti, harmonie s prirodo Ni mi prav. če sl'šim o kakem prirodoslovcu, da si je najel lovski revir in hodi ondi s puško — zares je že zastaran nazor, da sta priro-doslovie in lovstvo v kakršni si bodi medseboini zvezi. Prirodoslovec mora — prav kakor vsak umetnik — odpreti svoemu objektu srce. Kdor je vse svoje živl.ienie posvetil proučevaniu narave, to mora vzHubiti. če ni pokvarjen:' nanosled bo občiitil uorav otroško ljubezen do svoiega Dredmeta. Boli ko bo prodiral vanj. bolj ga bo vnemala nieeova skrivnost in lepota. Ljubil bo prirodo tako kot ljubi oče svojega otro- ka. Ne, boljša }e primera: tako kot ljubi sin svojo mater, ki ga je rodila. Pr.roda mora pred vsakim, ki stopi pred njo čist in prost predsodkov, rasti in postajati tem bolj mogočna, čim bolj jo proučuje — dokler je ne vidi kot Sf:n-go, Skrivnost vseh Skrivnosti, Večno uganko in Božanstvo samo. Ni bilo velikih mislecev, ki ne bi imeli takih občutkov. Ta nazor pa mora baš prirodoslovec širiti med ostalimi ljudmi. Prirodoslovčeve naloge so dandanašnji večje kot nekoč: ne more biti samo suhoparen voditelj in po.iasnjevalec, marveč je treba, da ie tudi modroslovec in vzgojitelj. Nemara je to povsem novo pojmovanje, ki ie v nasprotju s prejšnjim pozitivističnim nazorom. Pa saj je Tolstoj že zdavnaj zapisal, da ie znanost samo tedaj prava, če koristi človeku. Površna kultura, ki se končuje s praznimi besedami v šolah in s strojno tehniko v javnem življenju, je zapeljala evropsko človeštvo na kriva pota. Pri-rodoslovci so poklicani, da pokažejo prava pota. To zveni nekam čudno, če pomislimo, da se 19. stoletje tako često imenuje »stoletje prirodoznanstva.« Vendar je res tako: napačno usmerjeno kulturo utegnejo baš prrodne vede prenoviti in preporoditi. Da se je prirodo-znanstvo razvijalo preveč enostransko, je v dobršni meri krivo krščanstvo, ki je človeka preveč odtuiilo prirodi. ga izločilo iz nje in ni dopustilo, da bi se slišal prirodoslovčev glas tudi v modiro-slovjiu in vzgoieslovju Naše izobražen-stvo ie preveč zâverovano v zgodovino, preveč se ozira v preteklost. Tudi človeku naš;b dni se vidi. da ie priroda njegovo kraljestvo, kier lahko neomejeno gospoduje in zadosti vsaki, celo nailboli razvaieni želji. češ. saj sme človek izkoriščati naravo, kakor jo more In ume Skorai vsi Hud je se drže zastarelega nazora, da ima samo človek dušo. dočim lahko z živalmi in rastlinami postopamo kakor z predmeti, ki nič ne čutijo in ki so "itio zato živi, da ustre-zaio človeku. Čas je. da ta nazor dokončno zavržemo in se vž:vimo v nov, pravilneiši in pravičnejši pogled na pri-rodo: Narava ni torišč? človekove sa-mopašnosti. marveč ie človek le najum-nejše najbolj razvito p ri rodno bitje: poleg niega imajo tudli druga bitja pravico do ohstoia. Tako pojmovanje nam odpira nov srvet in nas vodi k ubranosti s prirodo. Prirodopisec naših dni čuti veliko Tajno prirode, a ne smatra, da je neizprosen boj za obstanek nje največja s.ia. Ud boja nas vodi misel k miru. k veso.jm harmoniji, po kateri stremi vse življenje. Uozdovi postajajo e omejeno v največji meri na mladino, v bodočnosti pa bo postala potreba slehernega resničnega prijatelja prirode. Zakai njo bomo razumeli in spozna'i ondi. k'er je naš razum brez moči. če se vživimo vanjo, če jo občutimo in vzljubimo. Tak prijatelj prirode. osobito pa prî-rodoslovec. ki res živi s prirodo. mora obrniti tudi vedo v novo smer. Kako naj bi ravnodušno, brez srca opazova! odhod ptičev na jug? Skrbel bo. da bodo srečno potovali, varni pred zalezo-valci, i,n da v prezimovališčih ne bodo izročeni goli usodi. Pticam nese'ivkam po pozimi olajševal življenje, skrbeč jim za hrano in za varno zavetje. Se-savcev ne bo nenehoma zalezoval s puško, marveč pogosteje s fotografsko kamero. Na straži bo povsod, kjer ljudje uničujejo prirodo. bodisi v okol ci mest ali v divjinah Čemu naj proučujemo prirodo. če nimamo toliko ljubezni do drevja, da bi na mestu podrtega drevesa zasadili novo drevo. Moderen človek si ne more misliti ne modroslovja niti verstva brez prirodo-slovja. Ni tako lahko, biti prirodoslovec. Treba je tudi živeti v luči prirodoslov- ......................................I Strah pred zvezdami Dr. Edvin Hubble. profesor chikaške univerze, je pred kratkim objavil vrsto opazovanj o neki zelo oddaljeni astral-ni megli To astralno meglo je bil že leta 1884 opazoval profesor Barnard In je o njej poročal. Zdaj se astronomi ukvarjajo z nebesnim svodom v obliki neizmernih zvezdnih cest. Prvo odkritje takih zvezdnih aglomeracij je bila Rimska cesta z mi-rijadami čudes, ki iih je odkril teleskop in ki so padle kot žrtve preciznih merilnih instrumeniov. Raziskavanie o vsemirju čedalje bolj napreduje Megla, ki jo je bil Barnard odkril leta 1884.. je danes že raziskana do vseh podrobnosti. Ta megla je neizmerna kopica zvezd in je od nas oddaljena kakih 700.00(1 svetlobnih let. Svetloba se širi s hitrostjo 300.000 km na sekundo, svetlobno leto pa je razdalja. ki io premeri svetloba v enem letu. Če pomnožimo to število s 700.000, dobimo oddaljenost te astralne megle od naše zemlje, ki velja danes za. skrajno točko vsemirja. Naše malo solnce nam je razmeroma blizu, saj nas loči od niega »jedva« 149 milijonov km. in vendar bi na zemlji takoj opazili, če bi se solnčna luč iznena-da utrnila: v osmih minutah bi to zaznali in tisti mah bi se začel konec. Dnigo nam najbližje solnce je prekrasni Sirij. ki ga vidimo v lasnih mrzlih zimskih nočeh: odda'ien je od nas kakih devet svetlobnih let. Po tem lahko posodimo kako neizmerno delj ie od nas a^ralna megla, ki jo je raziskal dr. Hubb'e. Solnce. ki dâ zoreti setvi in ki vzdržuje živlienje. ie le majcena zvezda v majhnem sistemu, če ga primerjamo z nih spoznanj. Nisi pravi prirodoslovec, če kadiš, se zastrupljaš z alkolio.oin in ne živiš v spolnem pogledu čisto. Prirodoslovec naj časti prirodo predvsem v samem sebi nai pokaže z lastnim primerom. kako mora človek pametno in naravno živeti. Spoznavanje prirode in vživetje vanjo — to je program novega človeštva Prirodoslovec je njegov učitelj. (Po M. Seifertu »Vesmir«.) in groza pred kačami drugimi zvezdami, onkraj katerih se razprostirajo spet novi sistemi. Dolgo se je človeštvo upiralo in le nerado se je naposled sprijaznilo z mislijo, da zemlja, ta planea, ki se mu je zdel tako pomemben, vendarle ni središče in jedro vsemi rja. Človeško samol.iubje se je zagrizlo v teorijo da je zemlja najvažnejše od vsega, a naposled se je vendarle moralo ukloniti boljšemu spoznanju Kopernik je to vedel, ali bil je oprezen in ni hotel objaviti knjige, ki je v njej dokazoval, da se zemlja vrti okrog solnca. Sele dvanajst let potem, ko je bilo delo dokončano, je prišlo v javnost. Na srečo je Kopernik kmalu nato uimrl in tako ubežal vsem posledicam. ki bi jih bil sicer utegnil doživeti. Prva naloga — ugotavlja prav dobro Robert B. Gray — je bila solncu oskrbovati človeštvo s toploto, paziti na zorenje setve in vobče skrbeli za vse življenje. Ker setev ne more uspevali brez solnca. je bil docela razumljiv zmisel in namen, da celo dolžnost solnca skrbeti za to. Zemlja ni bila oživljena po naključju, nego je to očividno bila naloga solnca Zelja zemlie je ustvarila solnce in zato je kot suženj krožilo okoli nje. Luna n zvezde so bile ustvarjene v razvedrilo in veselje človeštva Stari predhodniki astronomov, v Siriji Kaldeici in učenjaki prostranih severnoafriških puščav, so navbrže vedeli, da stvar ne more biti taka Toda oni niso mogli vedeti, kaj se dogaia izven dosega njihovih oči. da že to. kar so videli, ie bilo dovoli težko spoznati. Povprečen človek z zanesljivim instinktom bo včasi z občudovanjem opazoval z zvezdami posejano nebo. a vendar ga bo pri tem marsikaj odbijalo. Če takega človeka pozoveš, da se nekoliko vživi v Sinjeva svetlobna leta, se bo Sutil neskončno majhnega — ako bo vobče pokazal kaj razumevanja za stvar i prirod um strahom se bo odvrnil od teli problemov. Ljudje se že od pamtiveka bore proti temu. da bi jih svet pozabil Vsaka tgiptska mumija it temu dokaz: človek hoče. du žjvi v spominu še po smrti. Tudi rnavzoeji služijo istemu cilju, pa naj bo to mavzolej 1'aja Mahala ai i pa rodbinska grobnica našega častiviedne-ga someščana Ljudje, ki .-.spuste univerzam ali drugim institua arn velike vsote z določbo, da naj bo njihovo ime na kakršn.koli način ovekovečeno, pokažejo s tem dovolj jasno željo, da ne marajo bki pozahlieni. Ljudje se ne marajo podvreči zakonu zvezd, ki tako jarko in na to!i mogočni način razodeva njihovo neznat-nost in nemoč. Za dobe Galileia so krčevito vztrajali na 'em da se zem ja ne vrti. Kopernik in njegovi predniki pa so oznanjali nasprotno Galileia bi bili usmrtili, da se ni odpovedal svojim naukom in priznal svojega pogre.ška Danes pa ne preti inkvizicija. če odkrije dr Hubble novo Rimsko cesto 700.000 sve lobnih let daleč .in m ga zakona ki b> »a oviral pri delu in bi mu prepovedal objav,janje knjig l ake stvari so se dogajale pred stoletji. Normalen človek ima pred kačami instinktiven strah Nehote se vsakdo zgrozi, kadar zagleda kačo. m nehote plane na/.aj. oa naj se kača giblje še tako gracijuzno. naj bodo njentr barve še ta ЧО šaretie. Kače so bile najhujši sovražniki opic. Trije so bili: kače. zveri in mesojede ptice Kače in zveri so znale tudi splezati na drevesa, ptice pa so z viška pia-niie nanje. Kače so umele celo več ,ko druge zveri: šle so na lov ponoči in so vznemirjale ljudi, ki so takrat spal* še na drevesih Danes poznamo nekatere ljudi, ki jih navda ajo mačke z istim studom kakor večino drugih kače Vsak človek pa bo že instinktivno ubil ptico roparico, če se mu bo za to nudila prilika. Vzlic temu: strah nas je zvezd, naš instinkt se obrača od njih toda zato vendarle ne uhijamo astronomov, zaključuje Robert B. Gray svoje originalno razmotrivanje. Pavel Vetterll Lovec In ljubezen do živali «Kaj, toliko lepote morete tako hladnokrvno ubiti! /.a to ie pač ootre en precejšen kos srčne surovosti. Tega kar pojmi ii ne morem, zlasti ne pri vas.» Tak sprejem sem doživel pred leti, ko sem se vrnil z ustreljenim srmakom v nahrbtniku v logarsko kočo. Suča.ino je bila tam tenkočntna dama ki je vedela. da pi^em o živalih. In me je izne-nada zagledala v položaju, ki ni mogel ba? vzhnati snoštovarja do moiega živalim nriiaznega miš'jema Vrn'1 sem se bi' ravno z 'ova in sem do znnamo-Sti nrej nalikova' kanadskemu nasta-variu kakor strastnemu zasrovorn'kn živalskih nravic in zda* nai s? opravičim zakai s°-m ustrelil srniaka «to'iko lenote tfikr b'nHnnkn-nr» n^tr^'il'» Nai-pr«i mo^am omeniti da te^a de'am'a nikakor nisem storil h'adnnkrvno da me ie to deianie duševno močno prevzelo in da sem moral zatreti naiele-mentarnejši odpor in zavrniti najostrei- še moralične proteste Neveščak. ki še ni bil v položaju, da nameri puško na divjačino, najbrže ne bo razumel, da občuti lovec — izvzemši morda znane žalostne pojave nedeljskih lovcev — problem ubijanja in vobče vse kar postavita lov v nasprotje z v'sokim; zahtevami etike, često mnogo bob mučno, kakor bi se utegnilo videti na zuna*). Tedaj prestane vsa hladnokrvnost da, neredko se celo primeri, da se lovec, potem ko ie žival iib'1. z grenkobo in oč:tki v duši odvrne od svojega p'ena in da naide dnševno ravnovesje le ob misli da ie moralo biti tako. «Kako in zakai mora biti tako?» Dobra žena je ponovila vprafanje. ki je bilo meni in drtieim že stokrat zastavljeno. Nan.i ie samo en odgovor: «Ker nam še ni dan m* na zemlii ker se naiwedi onaga proroka stare zaveze, ki vid; v viziiah levp in insmie'a sktmno na "a-ši. še niso izoolnil«, ker postavlja neiz- prosni boj za obstanek človeka vedno znova pred kruto alternativo: ali mi ali žival. Naj lovca čuvstveni atleti še toliko obsipajo z grdnjami. nap^sied je vendarle njemu poverjena naloga skrbeti za to, da morejo živeti ust,, ki njega in njegovo početje toli lalikomišlje-ne ouào.iaio.» «Ali tega ne razumem, zakaj je moral oas ta ,epi srnjak dati v ta namen «voje življenje. Saj bi vendar, če bi živel. nikomur ne storv zlega.» To izjavo je izrekla s sodniško strogostjo in se ni zavedala, kako je ne ogična. Nakar sem odvrnil, da je treba чо tukajšnjih gospodarskih prilikah ugonobiti vsako leto neko količino divjačine, a le po gotovih lovskih vidikih, ki se morajo hkrati podrediti načelom o gojitvi in negovanju divjačine. Navedel sem. da je bil srnjak, ki sem ga ustrelil, že dokaj v letih, da je bilo torej njegovo življenje dozorelo. Ustreljen ie bil kot dragocen sad lovske prakse, da dâ prosto- ra mlajši divjačini. Nagla smrt brez bolečin ga je obvarovala, da mu ne bo treba poginiti za kako mučno ali celo nagnusno nalezljivo boleznijo. V tem pogledu k bila tudi njegova smrt vredna lepote njegovega telesa. Toda mimo tega nastopijo včasi v iovstvu prav posebni primeri, ko ie. če bi sicer ne bilo potrebno, lovčeva intervencija ne samo potrebna, ampak često celo dolžnost. V tej zvezi sem potem pripovedovat o naslednjih doživljajih, ki dovoljno razodevajo kako malo smo upravičeni govoriti o popo'nosti prirode in trditi da je le človek vzrok trpljenja. Ta opazovanja dokazujejo tudi da je lovcu dolžnost. čim pogosteje poseČati svoj revir in skrbno paziti, kaj počne divjačina. .< Pri čaju sem nato dobro ženo uvedel v skrivnosti lovstva in sem poskusil njen sentimentalni naskok zavrniti na podlagi treh doživljajev, ki sem jib doživel z «lepo» srnjadjo. KRALJ AMAN MLLAH IN KRALJICA SOURY1A (K članku na str. 48.) Pred nekaj leti se je klatil na barju srnjak, ki je zaslovel. Običajno zaslovi normalen srnjak po izredno vetkem rogovju. Toda žal si je bil svojo slavo zaslužil na docela drugi način in v drugih okoliščinah. Srnjak je bil iz vrste pretepačev in ceio — morilcev! V tistih dneh, ko se srnjad vdaja ljubezenskim radostim, se je v našem revirju odigrala tragedija. V kratkem razdobju je gozdarsko in nadzorno osobje našlo nič manj ko štiri mrtve srnjake, ki so vsi imeli nenavadne rane v lakotnici. Po temeljiti preiskavi smo se vsi zedinili v sodbi, da gre za zločine srnjaka — morilca. Seveda je zdaj veljalo kar naihitreje izslediti tega srnjaka in ga čim prej spraviti s sveta, dokler nestvoru ne podiežejo nove žrtve. Zatorej sem se že kar drugo jutro na vse rano odpravil na barje in sem oprezno pregleda! vse one dele revirja, kjer se je srnjad najraie zbirala na ljubavne sestanke Tudi pre-tepaškega srnjaka bo tam kje najlažje dobiti, sem sodil Nenadoma sem začul glasno toženie. Nekaj sličneea sem slišal nekoč, ko je pes moril srno. Neslišno sem se sp'azil b'iže in vnovič se je oglasilo zavijanje B'li so strašni glasovi. Priplazil sem se v neposredno bližino drame. Vide' sem. da se je grmičevje zamajalo. zas'išal sem hripavo. malone zversko puhanje. ki ga je zdai pa zda.i preglasovalo presunljivo toženje in vreščanje, nato mikastenje, kakor da bi se bila spoprijemala rokoborca. — nenadna tišina — ječanje in hropenje. — lomastenje in drzanje. kakor kadar zver trgt še upirajočo se divjačino, — težak padec — in nato se je prikazalo: krasot-no obličje ovenčano z najgrozotneišim žigom morilca — srnjaka! Za sekundo se je pojavila glava iznad brez in se potem znova spustila v 'istie. nakar se je spet oglasilo bolestno klicanje. In tedaj nisem več pomišbal. Sunkoma sem prislonil Duško na lice in ko je srmak spet privzdignil glavo iz brezovega listja je počil strel in podrl morilca Z napetim pričakovaniem (em stopil na prizorišče. Dva srnjaka sta ležala pred menoj, edpn, ki sem ga bil ustrelil, že mrtev, drugi v poslednjih drgetih Krog'a mu je končala trob>nie Niegov tekmec ga je napade' iz linbosumia. s svoiim izrazito oretenaškim rogoviem. s svoiimi do'pimî brezkončnimi bodali mu ie pre-bndel lakrvfnico m jo raztrgal da se je vsulo drohovje. Tako smo izgubili pete- ga srnjaka. Na srečo sem pri tem odpravil tudi morilca, zakaj sicer bi naših izgub najbrže še ne bi kraiaio živila tako da hrana ostane dolgo tečna Salame in solnčne kopeli imaio te« daj medsebojno zvezo. — glej kdo hi to mislili — Dr Bernard ie deial nadalie: Nastavite odprte rane in hnlne ljudi soln« cu v suhem zraku Ali pomeni to da se vračamo k starim zdravilnim metodam? Nemara, a kai za to: da so le uenešne' Po« temtakem ne hi bilo treh* ran obvezovati, marveč iih uprav izpostaviti vplivu solnca in zraka Bolnikov ne hi bilo trpha nokri« vati s težkimi odeiami. temveč i:h nosta» viti gole na solnre' Seveda so zdravilne me» tode dT Bernarda zelo relativne: zahteva» jo ugodno podnebje in izklicnega zdravni« ka. Dejstvo je, da je zdravljenje s solncem danes že splošno priznano, prav kot v ne» katerih primerih zdravljenje z vodo, toda vsako pretirano «kneipanje» gre vedno na rovaS ubogega bolnika. CERKEV SV. SOFIJE V CARIGRADU Današnja umetniška priloga DanaSnji Številki smo priložili reprodukcijo fotografije Silvana »Vhod v ljubljanski grad«. Slika nam kaže zanimiv arhitektonski detajl te zgodovini ske stavbe, ki je že od nekdaj ponos slovenske prestolice. «ŽIVLJENJE Г SVET» stane celoletno »0 Din, polletno 40 Din četrtletno 20 Din. mesečno 8 Din — Posamezne evilke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi: Ljubljana. Prešernova ut. 54. Naročnina za ii.ozer vo: IT ALI J A četrtletno 8 lir. polletno 16 lir. celoletno 3C lir - FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mestčno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 Šiling. AMERIKA in ostulo invzemst\o 1 in pol dolarjà na leto Urejuje Boulai Borko — Izdula ла konzorcij Adolf Rihrukai —. Za cNarodno tiskamo d d.» kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani roto Silvan Ljubljanski grad v snegu «Življenju in Svetu" OeJrusKa t/skarfia d.