Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

..t
T"

List Slovenskih delavcev v o4meriki.

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered aa Second-Olaaz* Matter* September 21, 1903, at the Poet Office at New York. H. Y., under the Act of Congxea of March S. 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 REOTOBt
NO. 264. — ŠTEV. 264.
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 15, 1907. — V PETES, 15. LIST OP AD A, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Finančna kriza
in štetje denarja.
NEKI FARMER JE ZAHTEVAL, DA MU BANKA IZPLAČA NJEGOV DENAR V ZLATU.
To se je tudi zgodilo, toda farmer je moral denar sam šteti.
$30,000.
Včeraj je prišel v naše mesto nek farmer iz gorenjega dela države ter se je napotil naravnost v urade denarnega zavoda Title" Guarantee & Trust Co., kjer ima shranjenega 30 tisoč dolarjev denarja, kojo svoto je imel včeraj pravico zahtevati kot zapadlo hip teko. Denarne nakaznice ni hotel sprejet, kajti na njegovem dokumenta je zapisano, da se mu denar izplača v zlatej valuti ali gold ooki.
Uradniki banke so mu zaman skušali dokazati, <la je praktieneje, ako vzame nakaznico rn vsled tega so sklenili, da se mu napravi lekcija, ktero bode vse življenje pomnil. Predsednik imenovanega zaivoda, Mr. Kel-sey, je takoj ukazal, da se farmer ju prinese zlat denar i-n sluge so to ta-k j storili in prinesli lepo sortiran denar v komadih po $5, $10 in $20, natančno v znesku $30,000. Ves ta denar so zmešali in ga vrgli fanncju ti a kup, nakar so farmerju prinesli stol in mu ukazali, naj šteje svoj denar.
Farmer je takoj pričel s štetjem in sortiranjem ; pri tem se je naravno nepopisno potil. Tako je srečno naštel do tisoč, ko ga je nekdo nekaj vprašal, vsled česar je pozabil, ki -tiko je naštel. Končno se je vendar štetja naveličal i-n ipriČel prositi, naj mu dajo nakazmi<*o, česar pa niso hoteli storiti Nakaznice ni dobil in rati i tega je moral pozvati dva prijatelja, s kterima je denar seštel in r» potem od peljal v neko banko.
POKOJNINSKA KOMISIJA IMA MNOGO DELA.
Mnogo častnikov, kteri niso napravili skušnje v jahanja, mora v pokoj.
Washington, 14. nov. Generalni ' a I > z ve z i ne vojske je izdal oinedbo, • morajo poveljniki vseh vojaških i !i'!U< v priposlati v Washington na-r-na pori if-ila o zdravniškem pre--k' vanju on;h častnikov, kteri mora ■o olasoni predsednikove odredbe na-■ m v' 11 -kti-rijo v jahanju. Pri tem mora biti tudi omenjeno, so li ti čast-i -iv sobni za nadaljno aktivno službovanje v vojski.
Nek poveljnik je dovolil častnikom *•/ >eti. ne da bi jih preje zdravniki preiskali, »ločim je nek častnik napra-\ i I skušnjo, dasiravno je bil tedaj vk nji žen za bolnika.
V-i častniki, kteri niso bili zmožni napraviti po predsedniku določene -kušnjeT pridejo pre<! posebno pokojninsko komisijo, kterej predseduje J. M. Iv. Davis. Predsednik odločno zahteva, da mora vsak častnik, kteri ni v stanu jezdeti, priti pred to komisijo v Washington. S tem pa seveda še ni rečeno, da bodo vpokojeni vsi častniki, kteri pridejo pred komisijo, kajti v (M.ktij bodo morali le oni, kteri so za službovanje v resnici nezmožni.
Zadnja. skušnja v jahanju se vrši ilne 21. novembra v Washingtonu. ko lx> lo častniki jezdeli iz Fort Myer v Kal Is Church, Va.
Nesreča na morju.
Ran Francisco. Cel., 13. nov. Alaskan Packers Asa'n. je dobila iz Sew-f rja v A laski poročilo, da se je Jadranki Servia pri Karluku odtrgala od sidra in potem pri Julia Ford Pointu ravozila na skalovje. Kmalu na to se je Indija s 40.000 zaboji suhih rib potopila. Od tu odpluje sedaj tjekaj je-d«-n pirnik, da reši mornarje imenovane jadranke. kakor tudi lastnika rib, ktere so bile na ladiji.
{ti J A Tflji drnei razred za pamike Red Star. ^	Himhnre America.
Bremen Ltjod, Holland America
Posledica krize.
Barneyev samomor.
BIVŠI PREDSEDNIK KNICKERBOCKER TRUST CO., SE JE VČERAJ USTRELIL.
Po streljanji* je še pet ur živel; vzrok je najbrže sramota.
ČLAN 34 KORPORACU.
Bivši predsednik Knickerbocker Trust Co., ktera je vsled finančie krize prenehala poslovati, Charles T. Barney v New Yorku, se je včeraj do-poludne v svojem stanovanju ustrelil in je pet ur potem umrl. Ivroglja mu je prodrla gorenji del trebuha in obtičala v plečih. Pet ur so trije zdravniki skušali samomorilcu rešiti življenje, toda ves njihov trud je bil zaman* kajti krogljo so našli šele potem, ko je Barney že umrl.
Zdravniki so mnenja, da ®e je Barney ustrelil slučajno m ne namenoma, kajti ranil se" je pregloboko, kar se o samomorilcih ne more trditi.
Soba, v kterej je izvršil "samomor— kajti na slučajno streljanje ni misliti — je bila v popolnem redu. Le na pi-salnej mizi so ležale razne listine z naznanili o finančnem položaju. Pokojnik je bil član 34 velikih korporacij. Samomor je najbrže izvršil, ker ni mogel preboleti, da so ga odstavili od predsedništva imenovane trustne družbe, od ktere si je izposodil milijon dolarjev za druga podjetja.
ZAMORSKA BANKA.
Nameravajo jo ustanoviti v Newarkn, N. J.
Mrs. Maggie L.. Walker, predsednica St. Luke's Savings banke v Rieh-mondu, Va., se je zadnje dni mudila v Newarku, X. J., kjer je skušala pridobiti tamošnje zamorce za ustanovi tev podružnice imenovane virginske banke. Razun tega namerava v New arku ustanoviti tudi veliko depart mentsko prodajalnico za zamorce.
Mrs. Walker je prva ženska v Ame riki, ktera je postala bančna predsed niča. Ona je tudi v Richmondu usta no vila veliko depart mentsko prodajal nico za zamorce, ktera izvrstno uspeva. —
UTE-INDIJANCI VJETI. S tem so nadaljni nemiri odstranjeni
Ute Agency, Ship Rock, N. Mex., 14. nov. Ravnatelj indijanske agencije J. R. Shelt' n naznanja, da poročilo, ki je prišlo iz Duranga, Golo., vsled ktere ga je prišlo med vojaštvom in Ute-Indijanei do boja, ni resnično. Indijanci so namreč vjeti in se nahajajo v Ship Rock, vsled česar ni pričakovati nadaljnih nemirov. Vse čete, ktere so odšle proti Indijancem, so d spele v Ship Rock, ker so dokončale svoje delo.
Razstrelila parnega kotla.
East Greenwich, R. I., 14. nov. V podpritličju nove ženske akademije se je včeraj razletel parni kotel. Tri dijakinje so bile pri tem nevarno ranjene, d očim je med ostalimi nastala nepopisna panika. V podpritličju je vsled razstrelbe nastal ogenj, kterega so pa gasilci kmalo pogasili, tako, da škoda ni velika. Ranjena dekleta so spala v sobi nad parnim kotlom.
Denarne pošiljatve v New York.
Omaha, Neb., 14. nov. Ves denar, kterega dobiva Union Pacific železnica, so dosedaj vsaki dan pošiljali v New York, tako da je v tukajšnjem glavnem uradu imenovane železnice nastalo pomanjkanje gotovine. Odslej v naprej bodo dnevne dohedke Union Pacific železnice naložili v tukajšnjih bankah.
rezolacno
p..«,.
parnik* kteri
k nai< eiic-^i na|t»oij<i m 'Of' 'a S'ovhiicc Pilit* n-» A ust
*	Whitehall Rnildim
New York.;
William J. Bryan, predsedniški kandidat.
BRYAN IZJAVLJA, DA JE PRIPRAVLJEN PREVZETI PREDSEDNIŠKO KANDIDATURO.
Vendar pa za njo ne bode prosil, niti se ne bode boril.
KONČNA IZJAVA.
Line in, Neb., 15. nov. William Jennings Bryan bode demokratično nominacijo za predsedniški urad v letu 1908 sprejel, da pa za to ne bode niti prosil, niti se boril za predsedniško mesto. On izjavlja, da se ga že več nego leto dni j sili, naj odgovori na to vprašanje in radi tega je mnenja, da je prebivalstvo opravičeno zahtevati, da javno izjavi, kako stališče on zavzame napram predsedniškemu vprašanju.
On trdi, da je pri svojej stranki za ono, kar je storil v njen prid in kar je skušal za njo storiti, žel že obilo zahvale, tako da nominacije ne more smatrati kot nekako nagrado. Pri vsem tem se gre le za to, bode-li njegova nominacija d emokr a t ič n e j stranki koristila ali ne'.
ŽIDOVSKI IZGREDI.
V Patersonu, N. J., so nastali nemiri radi '' koser "-mesa.
P-aterson, N. J., 14. nov. Tukajšnje židovske ženske eo včeraj obiskovale židovska stanovanja na River St. in kjer koli so našle na mizah takozvano "košer"-meso, so pra uničile ali pa pometale skozi okna na ulice.
Vse prodajalniee, v kterih prodajajo košer meso, so sedaj pod nadzorstvom židovskih žensk, ktere nikomur ne puste to meso kupovati, dokler se cene ne znižajo. A ko se je pa komu kljub temu posrečilo dobiti meso, so mu ga ženske iztrgale iz rok in ga vrglo na ulico. Samuel Kohn, kteri se je skušal s svojimi rojakinjami prepirati, je le težavno ušel, kajti resolut-ne čifutinje so mu pretile z linčanjem-
Včeraj popoludne so ženske napadle prodajulnico mesa Harris Russell a, ktero so nameravale razdejati, k sreči je pa prišla na lice mesta policija, ki je ženske razgnala.
Čifutski prodajalci so sklenili za trideset dni zapreti svoje prodajalniee in s tem se bode bojkot najbrže končal. —
Dinamitni napad
v Philadelphia Pa.
NEPOZNANI ZLOČINCI SO POLOŽILI V ŠOLSKO POSLOPJE TRI BOMBE.
Bombe so razstrelili z tižigilnimi niti in so napravili izdatno škodo.
RANJEN NT NIHČE.
Philadelphia, Pa., 15. nov. Nepoznani zločinci so včeraj rano zjutraj položili tri dinamitne bombe v novo, še ne dodelano poslopje šole, ktero gradi neki Charles Henry v tukaj-n jem mestnem delu. Germantown. Bombe so bile medsebojno zvezane z dolgimi užigalnimi niti in so se z nepopisnim pokom razletele.
•Ranstrelba je napravila v zidov ju velike luknje in raanpokline, kterih jedna je tolika, da gre zkozi njo voz s konjem vred. Tudi zunanje zidovje je zelo poškodovano. Prvo bombo so lopovi položili pred poslopjem bli-zo glavnega vhoda, drugo na koridorju in tretjo na neko okno.
Kedo je prinesel bombe in priredil razstrelbo, ni mogoče dognati.
P ennsy 1 vanski roparji.
Connelsville, Pa., 13. nov. V mino-lej noči so nepoznani roparji obiskali poštni urad v New Havenu, kjer so si prilastili nekaj denarja, na to so se napotili preko reke v Connelsville, kjer so v prodajalnici Italijana Gi-gliottija ukradli 700 funtov težko železno blagajno, ktero so naložili na voz in se odpeljali. K sreči so tatvino kmalo opazili policaji, kteri. so jim sledili. Vsled tega je bil beg težaven in roparji so blagajno os ta vili na bega ter ušli: V blagajni je bilo $300, ktero svoto je trgovec nadavno dvignil v banki, ker se je bal, da jo ne zgubi, češ, da denar vbanki m varen. Sedaj je Gigiiotti denar takoj nesel nazaj v banko.
Denarje v staro domovino
ta $ 10J0............ M krom,
za f 90.40 ............ 100 kron.
sa f 40.80 ............. 100 krom.
za f 101.75............ 000 kron,
sa $ S0&6*............ 1000 km.
za $1016.00 ............ 5000 km.
Pottarina Je Wteta pet tak ratak Doma m lrtiwii noto popolno— izplačajo ten Tinaijt nikltfca
Vato toaaiM poAOJaftwe Izplačaj« *. k*, potezi kmfkrt nI t 11 to U. trnek.
Denarje mam porfalt Jo aaJprflK aeje to ftS.OO v Botovfarf f prtporo *eaem aU r*dstrtraaaa gin, <mmmkm po Domestic Portal Mw irtor iU pa Now York Bank Draft F1AK1 IAIIKI OO^ 100 Onmirlci Ok. fftv Tort.
0104 fli Ootar Aoow WL
MILIJONARKA - TATICA.
Zdravnik dr. Alex Gustafson trdi, da ima, milijonarka Evelyn Bo-madke "etiopsko dušo".
Cbieago, 111., 14. nov. Zdravnik dr. Alex Gustafson, kteri je p re i skal milijonarko Evelyn Roraadke, ki je obtožena, da je izvršila pet tatvin, trdi, da ima Evelyn. — etiopsko dušo. Mili-jonaTika, je seda-j kljub temu, da ima zamorsko dušo v svojem belem- telessin« v ječ>i.
Mrs. Rom ad k e je ostavila svoj razkošni donn v Milwaukee, Wis., in prišla v Chicago, 111., kjer se je sešla z raznimi zamorskimi bivšimi kaznjenci« s kteri m i je izvrševala, potem razne vlome in velike tatvine. I>asrravno je živela v najdražjem botelu, kjer je dobivala od svojega moža vse, kar je poželela, je neprestano v hišah bogatinov kradla dragulje in druge vrednostne predmete. Vse, kar je pokradla, je dala. svojim zamorskim zaveznikom.
Ko so jo zaprli, je svojega moža napadala z raznimi zamorskimi izrazi, med k te rimi je zavzemal prvo mesto izraz "white trash'*, dočim se je toplo zavzemala za zamorce.
Zdravnik trdi, da je ona popolnoma v oblasti zamorcev in da je toraj nedolžna. Najbrže je storila vse tatvine pod hipnotičnim uplivom. Radi tega je zdravnik naročil zagovorništvu, naj se pri zagovoru sklicuje na "blaznost obsedenosti *•* (obsessional insanity), ktero je dobila po kakem zamorskem zločincu.
Izvajanja dr. Gustafson a potrjuje tudi zdravnik dr. Lieavitt, kteri jo je tudi preiskal in dalj časa opazoval.
-o-
' Omejitev dela.
Worcester, Mass., 13. nov. Amen— can Steel & Wire Co., ktera ima v tukajšnjem mestu svoje tovarne, je radi pomanjkanja denarja in slabih poslov v minolem tednu odslovila nad tristo delavcev, kteri so delali v njenih tovarnah običajno po noči. Delavci, kteri delajo po dnevu, so še na deln, toda pnedsedništvo družbe naznanja, da bode tudi tem skrajšalo dnevni delavni čas, kar pomenja naravno pomanjšan je plače. V tukajšnjih tovarnah imenovane družbe dela 6000 delavcev* Iz istih razlogov je tukajšnja Vocation Organ Co. par sto delaveev odslovila, dočim je ostalim skrajšala dnevni delavni
Neoreča na železnici.
Bloomfleld, N. J., 14. nov. Potniški vlak Lacka wan n a železnice, kteri je dospel semkaj iz Newnrka ob 6:02 zvečer, je odrezal mlademu scenografa Henry J. Roodu obe nogi: nesrečnež je dve uri za tem umrl- Ro<»d se je z imenovanim vlakom peljal in je rdšel na platformo, pridno je vlak dospel na postajo. Pmsra 111 nekoliko zavije in pri tem je padel raz vin k Pokojnik ootavlja vdovo in dva mala otroka.
Vesti iz Rusije.
Otvoritev dume.
V TAVRIČESKEM DVORCU V PE-TRO GRADU SO VČERAJ SVEČANO O TVORILI TRETJO DUMO.
Sedanji ruski parlament je po ogrom-nej večini carju lojalen.
PREDSEDNIK DUME.
Iz Avstro-Ogrske.
Izgredi v Gradcu.
MED ITALIJANSKIMI IN NEMŠKIMI DIJAKI NA ŠTAJERSKEM JE PRIŠLO DO BOJA.
Policija je morala posredovati in je deco razgnala.	j
TEKLA JE KRI.
Razne novosti
iz inozemstva.
FRANCOSKI IZDAJALCI V ZVEZI Z NEMŠKIM MORNARIČ-NIM AT AT ŠE JEM.
Zahteve, ktere je stavila Nemčija glede Maroka, ne ugajajo Franciji.
T AFT NE OBIŠČE EVROPSKIH DVOROV.
Petrogrod, 15. nov. Včeraj dopo-ludne ob 11. uri bo v Tavričeskej palači otvorila tretjo gosudarstveno dumo, in sicer v prisotnosti minister-skega predsednika Stolypma in vsega kabineta. Konservativci, oziroma re-akcijonarjd in člani zmerne stranke so tem povodom navdušeno nazdravljali carju. V mestu je vladal mir. Blizo dvorca se je nabralo par sto dijakov, kteri pa niso priredili kake demonstracije.
Soeijalni demokrat j e so ostali, ko se je čitala carjeva poslaniea, v sobah svoje stranke in so na ta način demonstrirali proti carjn; nstavni demokrat je so pri eitanju pcslanice molčali in mirovali.
•Po imestu je včeraj krožila vest, da bodo teroristi pognali Tavričeski dvorec zajedno z dumo v zrak in radi tega je policija storila vse, da prepreči kak eventuelni napad. Do napada naravno ni prišlo, kajti imenovane vesti so bile neesnovane.
Predsednikom dume je bil izvoljen oktobrist Komjakov, kteri je lojalen memarhist, kakor so vsi oktobristi, kteri žele, da ostanejo carjeve pravice nespremenjene .
POŠTNA HRANILNICA.
Predsednik Roosevelt in člani kongresa priporočajo ustanovitev tacega zavoda.
Washington, 14. nov. Tukaj se zatrjuje, da je predsednik Roosevelt odobril načrt glavnega poštnega ravnatelja Meyerja, kterri priporoča ustanovitev poštne hranilnice. Radi tega bode Roosevelt priporočil kongresu, da izdela in odobri zakon, kteri pooblašča vlado za ustanovitev tacega zavoda.
Taka hranilnica "bi bila povsem varna pred finančnimi krizami in radi tega to idejo --podpirajo tudi člani kongresa, kteri se mude v tukajšnjem mestu. Tozadevni predlog bode izdelal senator Bourne iz Oregon a.
Žrtve ribiškega poklica.
San Pierre, Miquelon, 13. nov. Tukajšnje oblasti so objavile Statistične podatke o žrtvah, ktere je zahtevala ribiška obrt v ravnokar zaključenej sezoni. Iz teh podatkov je posneti, da je v tej sezoni 123 tukajšnjih ribičev utonilo. Pet ladij, ki so bile last Mame Fran^aise Co. »e je z moštvom vred potopilo in o ladij i Madeline ni bilo dosedaj ničesar slišati, dasiravno je odplula na lov takoj početkom sezone. Večina utonelih ribičev je osta-vilo velike rodbine, ktere so naseljene v St. Molo L'Orient in na druzih francoskih fortih.
Znižane cene.
$21	l8^8^ Tožnja v^Ham
$21	vožnja vAntwer-
$27	sedaj vožitfo-v^Kotter.
IJ33 v Havre s francoskimi brzo-parni ki.
MC ▼ Havre s francoskimi*pošt-^^ ni mi parni ki. Mo v Havre s francoskimi"na* vodnimi parni ki. -v Bremen z navadnimi par-nikl.
v Bremen s eKspreanimi par
c?i v Trat alt Reko na parniIdfc Anstro-Americana Line. Te črne veljajo de rekli*a. PT OngtneJni bat ki se dobe pil I r. Sok«er Co., in« (ircciatch ht, Rev Vati.
Gradec, Štajerska, 15. nov. Pred tukajšnjim vseučiliščem je prišlo včeraj do vsestranskega boja in uličnega pretepa med italijanskimi in nemškimi dijaki, kteri so se na ta naeLn zavzeli za pravice svojih narodnosti. Pretepi so postali končno toliki, da je bila prisiljena posredovati policija, toda šele po daljšem času se jej je posrečilo razburjeno mladino razgnati.
Štirje dijaki so bili pri tem tako resno •'.vnjeni, da so jih morali odpeljati v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da je dvomljivo, bodo li še okrevali. —
ROOSEVELT IN BRYAN.
Pri prihodnjih volitvah si bodeta stala ta dva kandidata nasproti.
Des Moines, Ia., 14. nov. dan kongresa J. A. T. Hull, ki je predsednik odseka za vojaške zadeve, je ravnokar dospel iz Washington a, kjer se je posvetoval s predsednikom Rooseveltom. Hull naznanja, da bode Roosevelt zopet odbran predsedniškim kandida tom republikanske stfanke in naravno tudi izvoljen za nadaljna štiri leta.
Demokratični predsedniški kandidat bode William J. Bryan in radi tega se bode prihodnje leto vršila taka agitacija, kakoršnje Zjed. države še niso doživele. Vsi glavni politiki so za Roosevelta, le v newyorški državi- se zavzemajo za Hughesa, kteri pa najbrže ne bode kandidiral.
NAJHITREJŠA LOKOMOTIVA.
Prevozila je v jednej uri 89,4 milj
Clayton, N. J., 14. nov. Jedna izmed največjih lokomotiv Pennsylvania železnice je pri dirkanju z elek tričnimi lokomotivami na progi ime novane železnice dosegla hitrost po 89,4 milje na uro in. tako porazila 9o ton težko električno lokomotivo za 20 milj na uro.
Električna lokomotiva ni bila tako težka, kakor ona, ki je dosegla rekord, dasiravno trdijo zvedenei, da bodo težje električne lokomotive kmalo dosegle hitrost po 100 milj na uro.
____'
Aretovan ponarejalec.
Pittsburg, Pa., 13. nov. Tukaj so aretovali B. O. Smitha, kteri je na sumu, da je v Kansas City potom ponarejanja poneveril $33,000. V Kansas City so razpisali na njegovo prijetje $2000 nagrade. Razuu v imenovanem mestu je pa tudi v raznih druzih mestih poneveril na isti način velike svote denarja. Na premeten način si je pridobil podpise in biografije raznih bogatih ljudi in to je rabil potem za svoje goljufije. Pri njem so našli fotografije in podpise raznih new-yorških milijonarjev in tudi ponarejeno pismo milijonarja Schwaba, s ko-jega pomočjo je skušal priti v znan-stvo s P. Mortoaom. Pri Mortonovem imenu je bila tudi opazka, da je Morton* ogoljufal za $4000 in da je premrzel, tako da mu ni bilo mogoče priti do živega. Smith se je poslužil tudi ponarejenega imena Edisona, s kterega pomočjo je skušal priti v znanstvo milijonarja Morgana.
Rešeni mornarji.
Philadelphia, Pa., 13. nov. Semkaj dospeli avstrijski tovorni parni k Etel-ka uuvedei je seboj 12 mornarjev it:* lijandie jadranke Colombo, ktera j<
r njiju «».<<	ti >i'.i....;i
.;*. irj.trh in jamliore. Ker j** i • Husrore pove-ti jn v knko lukii. »a marjii zažirali in mornarje •aii na parnik. Jadranka je plu Mary I a uda v Palermo.
Pariz, 15. nov. Tukajšnje časopisje poroča, da je sedaj dokazano, da so nedavno prijeti izdajalski francoski častniki bili v zvezi s tukajšnjim nem" škim mornaričnrm atašejem, admiralom Siegeljem. Tozadevni .-^pi^i so že pri sodišču. Nemški admiral in zaprti francoski pra^iršt':;k 1'Hino <sta občevala "potom posredovanja čifutskih p>osredovalee-v in razun te*ra .<ta se tudi večkrat sestala.
Pariz, 15. nov. Nemčija je odgovorila na francoski predlog, vsled kte-reara naj se imenuje po.-^hnn komisija, ktera naj določi odškodnino, ko jo dobe povodom streljanja na Casablanco v Maroku, oškodovani Nemci in drugi inozemci. Nemčija o tem neče ničesar vedeti in zalitevn. da se ustanovi v to svrho posebna nemška komisija, ktera naj se bavi izključno z zahtevami oSk-xlovanih Nemcev.
Nagasaki, Japonska. 15. nov. Kri-žarka Rainbow poroča brezžično, da pluje memo tukajšnjega mesta in da pride z vojnim tajnikom Taftom od Zjed. držav še danes v Vladivostok. Taft je svoje potne načrte v toliko spremenil, da v Evropi ne obišče ni jednegsa tamošnjih "dvorov'*, kajti potoval bode proti domu kakor hitro mogoče.
-o-
EAZSTEELBA NITRO GLICERINA
Tovarna nitroglicerina pri Bradnerju, Ohio, je zletela v zrak.
Bradner, O., 14. nov. Tovarna nitroglicerina. ki se nahaja poldrugo miljo daleč od tukajšnjega mesta, se je včeraj z nepopisnim pokom razletela. K sreči so bili v bližini le trije uslužbenci, kterih jeden je bil ubit, dočim sta ostala dva nevarno ranjena.
Neka hiša blizo tovarne se je podrla. Tam, kjer je stala tovarna, je sedaj velika jama. V Bradnerju so po poka le skoraj vse šipe in razstrelbo je bilo čutiti tudi v Upper Sandusky in druzih krajih.
Mnogo kitov.
Parnik Admiral Farragut je na svojej poti iz Jamajke v Philadelphi-jo za vozil med veliko čedo kitov in je pri '.em jednega pro rezal v dve polovici.
K2LETANJE PAŠNIKOV.
Dospeli se:
Main 14. nov. iz Bremena a 2173 potniki.
Pretoria 14. nov. iz Hamburga z 2148 potniki.
Californie 14. nov. iz Havre s 094 potniki.
Dospeti imajo:
Christiania iz Hamburga
Cevie iz Liverpool«-	\
Gneisenau iz Bremena.
Zee land iz Antwerpena.
Franc esc a iz Trsta.
Bata via iz Genove.
Arabic iz Liverpoola.
Kaiser Wilhelm H. iz Bremena.
Seydlitz iz Bremena.
La Lorraine iz Havre.
Caronia iz Liverpoola.
1'aul iz N.uthamptant. •'alifomia iz Glasgowa. "arolina iz Trsto. ^ienw Amsterdam iz Rotterdama.
Odpluli bode:
Philadelphia 16. nov. v Southampton, .antania 1(L nov. v LiverpuoL woenigm Laise 18. nov. v Genova, ■ fnMrut (irant 16. nov. v
Lrlas JN aroda

"fi L AS NARODA"! Banžna refor£aa
(Slovenk Daily.)
Owned ami published by the SLOVIMC FUELlJFIhC CC &.PANY
(a eorjK)ration».
FRANK SAK8EU, president. VICTOR VALJ A VEG, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer.
Place of business of the corporation and addressee of al>ove officers: lw Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
$3.0-> 1.50 4.00
2. Oil 4.50 2.50 1.75
V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
Za leto velja List za Ameriko .
„ pol leta........
,, leto za mesto New York . „ pol leta za mesto New York „ Evropo za vse leto .
..	pol leta . . .
četrt leta . .
L'GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemai nedelj in prazni fcov.
•'GLAS NARODA"
("Voice of the People") Lagaed every day, except Sundays and Holidays-Subscription yearly $3.00.
"Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in o«obno:ati se ne natisnejo.
ui>[)Bnar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri * spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iii pošiljat vato. naredite naslov :■
**Qlas Naroda"'
109 Greenwich JStreet. New York City. ^Telefon : 1279 Rector.
Potovanje v in iz Evrope.
Medtem, ko prihaja na Ellis Island dan za dnevom ua tisoče novih naseljencev, da si pri nas ustanove novo domovino, pričeli so bivši naseljenci kar trumoma potovati nazaj v njihovo domovino, tako da je število onih, ki se vračajo tje, od kjer so prišli, sedaj večje, nego ono novih došlecev. Največ v Evropo potujočih inozemcev potuje sedaj v Avstro-Ogrsko in ltalij , kar najbolj dokazujejo parniki. ki plujejo iz naše lu-ke v razna evropska pristanišča. Vsi parniki so namreč do zadnjega prostora polni in mnogo j»otnikov mora neprostovoljno ostati v New Yorku, ker se ne m rejo ukreati radi pomanjkanja prostora na parnikih. V našem mestu morajo ostati večinoma vsi oni potniki, kteri kupijo svoje vozne listke pri zapadnih zakotnih agentih, kteri originalnih listkov sploh nimajo. Dan za dnevom prihajajo Hrvatje in zal tudi par Slovencev k tvrdki Frank Saksor Co., kteri se prit' žujejo, da morajo po teden dni čakati na parni k. Imenovana tvrdka sicer stori vse, kar je v njenej moči. da saj rojake, kteri so bili tako neprevidni, da so kupili potne listke pri zakotnih airentih na zapadli. možnosti spravi na parnik, vendar pa mislimo, da bi bilo umest-neje, ako bi taki rojaki iskali pomoči tam, kjer so si nabavili vozne listke.
Ljudje, kteri se sedaj vračaj t v Evroj>o. prihajajo večinoma iz obrtnih krajev republike, večinoma iz Pennsylvanije, in kakor se nam od tam poroča, bode šo več inozemcev potovalo domov, kakor hitro prenehajo dela na pr stem. Tudi smo izve- | deli, da so železnice na zapadn dose- ( daj plačevale svojim delavcem plačo v trotovi ni. da pa l»odo od sobote nadalje plačevale z denarnimi nakaznicami in da bodo na tisoče delavcev odslovile. Samo Pennsylvania železnica namerava v kratkem odsloviti 30,000 delavcev in tej velikej odslovit T>odo -ledile odslovitve v rudnikih in pri premog-ovTii družbah.
Gospodarska kriza do sedaj na naseljevanje še ni vplivala, kajti na Ellis Islandu imajo z novimi naseljenci ravno toliko opraviti, kako vedno. Že predno so se novi d šleci izkrcali, so bili včeraj na naselniškem otoku vsi deteneijski prostori polni, kajti
V sili se človek vsemu priuči in ne-| bhcnlna potreba je najboljša učiteljica. Denarna kriza, ktera postaja ve lri•» bolj občutna, se je r>ri«v-e1n v na sem mestu s tem, da so razne trustove družbe, o kterih je ljudstvo mislilo, da jim je d, cela zaupati, propadle. Ž:- ime Trust Company ali zaupna družba zadostuje, da jej ljudje zaupajo v mnogo večje j meri, nego dru-jrim denarnim zavodom. Vsled tega se tudi ni tre?ba čuditi, da so ljudje takim družbam izročali svoj prihranjeni denary nego bankam. Ko je prišla Knickerbocker Trust Co. in z njo zajedno tudi druge trustovne družbe v zadrego, se je dokazalo^, da so te družbe pri izposojevanju denarja napravile večje dobičke, nego solidne banke, in da zaupnim družbam pri denarju nikakor ni tako zaupati, kakor bi bilo pričakovati po njihovem zaupnem imenu. Vse te družbe so iukorporirane po državnih zakonih, toda predpisi glede ustanovitve in [»oslovanja teh družb niso natančni in strogi, dočim se na te predpise večkrat tudi ni oziralo. Vplivni politiki so pred leti pričeli ustanovljati take druže, v kterih so imeli naloženo le nominelno glavnico, nakar so nasprotovali vsem pi skusom imenovane zakone poostriti. Treba je bilo več let agitirati, predno so bančne zakone v toliko predrugaeili, da morajo tudi trustne družbe imeti vedno trotovo s v o t o denarja na razpolago. Država, ktera bi morala za izvrševanje tega zakona skrbeti, se je za to le površno brigala in tako je končno prišlo do splošnega poloma.
Governer naše države je sedaj sam uvidel, da je pri p< islovanju bank mnogo gnilega in da bi moralo biti mnogo predrugačenega. Kadi tega je ■^edaj imenoval posebno komisijo, ktera mora izdelati predloge za popolno reformacijo p slovanja poslovanja bank in t rastnih družb. Governer pričakuje, da bodo ti predlogi do 15. decembra gotovi, nakar jih bode v svojej letnej poslanici priporočil postav« daji v odobritev, oziroma v izdelanje novih zakonov.
Ker sedaj vsakdo uvidi, da so pomanjkljivi zakoni zakrivili finančno in tudi gospodareko krizo, ni dvomiti. da bi novi zakoni ne bili sprejeti, kar bode ki ristilo vsemu prebiva 1st vu.
Ruska mornarica v najnovejši dobi.
Nedavno smo podali nekaj črtic o ruski ^mornarici v letu 1S53.
I j" t a 1S33 se je imela boriti mornarica z mnogimi ovirami, ki so branili isti razvijati -se uspešno in krepko.
Pomanjkanje svobodnega odprtega m> rja, led v mnogih pristaniščih, pomanjkanje vežbanja, počasno manevriranje, okosteneli birokratizem povsod, v njej upravi. Omenil sem, da moderna ruska mornarica boleha ravno na teh svojih rak-ranah, kar nam živo pričajo poraz v zadnji, za Rusijo tako sramotni vojni.
Rusija je imela leta 1895 14 oklop-uic, G velikih križank, 25 malih, 146 t rpedovk, 11 obrežnih oklopnic in nekaj drugih ladij na vodi. V delu so bile: 2 oklopniei. 1 velika križar-ka, 1 torpedni razbijač (rušilec) in l obrežna oklopnica, vsekar je bila to precej velika mornarica, da, mnogo večja nego avstrijska in nektere dru-ire. Prekašale so jo le Anglija, Francija : Nemčija je bila nekako toliko močna kakor Rusija.
Največje ■ klopnice so bile po 10
tisoč ton; največja križarka Rjurik na otoku so imeli 1100 pridržanih na-| H»000 ton. seljencev, kterih mnogo Še ni bilo za-
slišanih.
.Ko se bodo tudi v Evropi prepričali, da je pri nas nastala resna gospodarska kriza, se !>ode število naseljencev seveda hitro pomanjšalo.
Macedonski vstašL
Konzularne brzojavke naznanjajo, da je bolgarska četa napadla in zažgala patrijarhistično vas Rakovo pri Bitolju. Izmed 200 hiš je ostalo le 8. Ker se je izvršil napad pon<j5i, je mno^n osob zgorelo.
WAZNAHTLrO IN PROŠNJA.
Podpisana vljudna prosim onega rojaka, kteri mi je prijazno odnašal kovček iz Ljnbljane do Pariza, in sicer 15. oktobra letos, da mi naznani svoj naslov. V Parizu sva se razšla, jsz sem šla na American Line in on
pa na L« Savoie od francoske dra-
žbe. Pripovedoval mi je, da se pelje
v Cleveland, Ohio, zato pa v t jo dno prosim, ds mi kovček dopoSlje in jas mu povrnem vse stroške ter mn bo-
P. O. Box 15,	Imperial, P*.
<1S-1*-£1)
Vse druge ladije <=o bile pod 10,000 ton. —
Rusiji pa je treba odprtega, svobodnega morja kakor ribi vode.
Saj se ravno radi tega ne more posebno razvijati, ker ne more do morja. brez kterega ne more biti moderna velesila.
Zato pa opažamo v ruski zgodovini od Petra Velikega do danes edino željo, edini smoter ekspanzije k odprtemu oceanu. Peter Veliki je osvojil obrežje Baltiškega morja. Katarina in dr. so se borili ob Črnem in Az vskem morju. To so bili seveda prvi poskusi priti do morja.
V 19. stoletju je upala ruska diplomacija, da zapodi srečno Turka in si odpre Bospor in Dardanele. Disraeli in Bismarck sta ji prekrižala račun na berolinskem kongresu.
Zatem se je Rusija obrnila na Daljni • Vzhod. Mandžurija ter polotok Kwant»insr sta jej odprla pot k odri rt emu mrrju, kjer ne ovira plovbe led. —
Nekako ob istem ?asn so začeli Rusi meSetariti tndi v Perziji V Abn-Serfn ie imela biti T*»t*.ia z« njeno . mnrnuriM. To bi bili v kratkih po-
I tezah ori«ani rtiski poskoki priti k od-ortemn morjn. kjer bi led in sovražna . b rodovi* ne moda »pirati izborov No tndi t n< vejlcaa času sanja Ba-
si j a zopet sen Pefcra Velikega po Carigradu, na kar kaže najnovejša ru-
sko-angležka pogodba.
Kdor hoče imeti in ohraniti si o-brežje, mora imeti močno brodovje.
To je sprevidela tudi Rusija. Od leta 1S94 dalje je pridno gradila vojne ladije in leta 1903 je imela 25 okl ipnic, 18 velikih, 27 malih križark, 43 torpednih rušilcev, 161 tor-pedovk, 2 podmorska čolna, 13 obrežnih oklopnic in več drugih ladij na vodi.
V delu pa: 2 oklopniei, 2 veliki, 4 male križarke, 12 torpednih rušilcev, 7 lorpedovk, 5 podvodnih čolnov.
Na prvi p: gled le se vidi, da je imela res krepko brodovje. Škoda le, da je bilo tako raztreseno. Posebno čmomorsko brodovje ni prišlo v pošte v v svoji mišji pasti, iz ktere vodi edina pot mimo silnih utrdb Bo-spora in Dardanel.
Anglija in Francija sta bili močnejši ; vse druge države so imele ma-nja brodovja.
Oglejmo si to (brodovje! Bilo je res silno, ali tudi zelo različnih vrst. Saimo oklopnic je bilo 16 tipov. Zgrajene pa so ibile nekaj doma, druge v Ameriki, tretje v Franciji.
Križarke so se delile v oklopne križarke in zavarovane, to je take, ki imajo le oklopni krov 70—100 mm nad stroji. Te križarke so bile res pravi ruski tip. Ogromne, do 132 m dolire, pa popolnoma brez stranskega oklopa.. V nobeni drugi mornarici j i k ne dobivamo. Povsod i drngodi imajo take, a majhne križarke, ki pa so zbog svoje neznatne višine in velike brzine malo izpostavljene sovražnemu ognju. Služijo pa edino za poizvedovanje.
Med ruskimi o klopnimi križarkami so bile moderne le 3; ena je bila srednje stara, druge pa za muzej že. Med oklopnicami so .bile najsilnejše oklopnice tcSlava "-razreda po 13,500 ton. —
Najslabše pa je bilo to, da je bilo toliko tipov. Skoro vsaka oklopnica je bila tip za-se.
Anglija pa, ki gleda na homt geni-teto, enakost eskader, ima brodovje samih homogenih tipov, imajočih 6— S oklopnic.
Brodovje je rastlo, število mornarjev se je seveda tudi množilo.
Leta 1904 je štela ruska mornarica 1. general admirala, 10 admiral22 viceadLmiralov in 33 kontreadmiralov.
Zra ven 104 kapitanov 1-ga čina 234 kapitanov 2-ga čina, 629 lajtnan-tov, 431 mičmanov, torej 867 častnikov, 1121 drugih šta-bnih osob in 71 ti^oč 500 mož in podčastnikov. Res ogromno število. Saj je imela Francija v tem letu olb dvakrat večji mornarici le 45 admiralov, 125 capitaine de vaiseau, 215 capitaine de fregate, 751 lieutenant de vaisseau, 1025 drugih častnikov, 2158 drugih štabnih osob in 54,597 mož.
Anglija pa ob tako ogromni mornarici, ki presega po moči tri najmočnejše mornarice, je imela 5 admiralov of the fleet, 10 admiralov, 22 vice- in 44 rear-admiralov, torej skupaj 81. Dalje 230 captainov, 337 eommander-jev, 144S lieutenantov, 1695 drugih častnikov, 8S50 drugih štabnih osob ter 212,665 mož.
Vse druge državi so daleč zastajale za temi. Rusija je bila po številu mornarjev na drugem mestu.
Bilo je res mnogo ladij, še več možtva, toda premnogo mornarjev ni niti enkrat stopilo na ladijo. Bivali s > na kopnem v vojašnicah, ladije pa so večji del leta prebile privezane ob pomole.
Od leta 1900 je odplula vsaka nova ladij a nemudoma v Port Arthur, kjer je zopet bila usidrana skoro vedno na enem mestu, s topovi pa nI niti enkrat manevrirala.
Anglija in Nemčija, pred leti tudi Francija, so manevrirale z brodov-jem. Vsako leto se p trosijo milijoni v to svrho.
Rusom je bilo dovolj, da so imeli množico šolskih ladij, ki so križa-rile par mesecev v letu po Baltiškem in Črnem morju. Brodovje se je lepo lesketalo v s>'lnčnih žarkih v pristanišču. Njegovi admirali pa so se sukali po parketih petrogradskih in in-trigirali z dvorno kamarilo.
Podobni so fcili znanemu francoskemu politiku Peletanu, ki je bil mornarični minister, a ni vedel, kaj je vojno brodovje. Bil je pristaš ta-koimenovane "jeune eeole", pa had radikalec. Brodovje ni smelo manevrirati, da se ne troši brez potrebe. Mesto, da bi skrbel za redno izpolnjevanje svojih ministerskih dolžnosti, je mož potoval po Franciji in po-litikoval. Nesreče s podv< dnimi čolni Farfadet, Lutin, oklopnicami lena, Charlemagne, Sufren, St. Doniš, kri-rarkami Admiral Aube, Jean Bart, šolsko ladijo Courone i. dr. v zadnjem letu smejo Francozi pisati njemu na rovaš. Kaj mi pomaga orožje, ko ne znam manipulirati z njim?!
Tako je bilo pri Rusih. M^rnari-»a se je neverjetno množila, ladij je Mlo vedno več. toda lahkomiselnim i d mira lom ni bilo mari za nje. Manili m. da je dovolj imeti tn ladije. -Irnso pa pride samo..
V*»č	W let tmdijo t Rnmji
da bi spravili ladjedelnice na Tttisu
Še vedno
Ko-
modera' sti, toda zastonj. 9o tam, kjer leta 1854.	r
Delo počasno, po -tudi slabo, rupcija pa neverjena.
Oušimska bitka je dokazala, da so uradniki mornarske uprave kradli kar na milijone. Da bo pa to pokrili, so uporabljali slabše gradivo. Gradili pa so brez ozira na stabilnost. To se je grozno maščevalo. Skoro vse potopivše se ladije so se prevrnile, predno so izginile pod vodo.
Celo tako daleč je šla ta goljufija, da so granate prmarejali s takim materij alom, da niso eksplodirale. Topovom niso delali vizirjev in celo tak podlež se je našel v obližju carjevem, ki je podkupoval človeške izrodke, da so kvarili stroje pri ladijah, da niso mogli na bojišče pravočasno le zato, da so mogli vojskovodje intri-girati si med seboj.
Kdor ne veruje tega, naj čita zapiske ruskega kapitana Klado.
Še eno. Po vojni, ki je rusko mornarico uničila (saj se je potopilo in predalo Japoncem skupno 14 oklopnic, 5 obrežnih oklopnic in topnjač, 5 oklopnih križark, 6 zavarovanih križark, 7 nezavarovanih in vrsta torpedovk), je začela vlada misliti resno na otmevitev brodovja. Ne-xtevil'no načrtov je prišlo na dan.
Zgraditi se ima po tem 16 oklopnic, 16 oklopnih križark in mnogo drugih ladij. More pa imeti Rusija zaupanje v bodočnost vojne mornarice t Nikakor ne ob danih razmerah.
Ukazi motrnarionega ministerstva prihajajo na. dan. Sklepa se, graditi vse ladije doma. Izdelujejo se načrti, pa kakšni! Jed en priporoča 20,000tonske ladije z ogromnimi topovi, pa skoro brez oklopa, pa z veliko brzino, da lahko uidejo sovražniku. Drugi predlaga še večji depla-
cement, toda vse plava v zraku. Medtem pa gradi Japonska orjake po 20,000 ton, ki jih iždeluje po zadnjih izkušnjah«. Anglija ima na vodi oklopnioo Dreadnought, 18,000 ton z 10 po 30.5 ran topovi. Zraven te ladije pa plavajo tudi že podobne ladije Belerophom, Temeraire, Indomitable, Invieible in Inflexible.
V	Franciji grade tudi tri take orjake: Voltaire, Danibon in Mirabeau po- 18,000 ton.
V	Zj?dinjenih državah grade isto-tako oklopnico z 20,000 tonami.
Povsod izrabljajo izkušnje zadnje vojne, le v Rusiji so še vedno pravi zaspanci, pristni slovanski filantropi, ki se domislijo, da tudi meč treba na-bi^isiii pravočasno šele tedaj, ko jih tepe že sovražna palica po hrbtu.
Kaj naj pričakuje—Rusija od svoje momariee, naan kaže izgled oklopnice 'eKnjaza Potemkina" v Črnem morju.
Revolucija in njene ideje imajo v ■nerednostih in korumpiranosti vodilnih krogov vse uprave pravo netivo, najboljše agitacijsko sredstvo.
Čez 2 milijardi je zapravila birokracija le v minoli vojni! Koliko denarja (bode še požirala popolnoma brezplodno na gradnji in vobnovitvi mornarice — to pa nihče aie ve.
Ruska mornarica zre v temno pri-h< dnjost, ako se oholi birokraciji ne apodne vrat. Krimska vojna, turška vojna je ni zmodrila, tako je ni zmo-drila niti zadnja.
Doma pa pokajo bombe, se svetlikajo bodala in dan za dnevom zakriva črna zemlja nove grobove nad mnogokrat nedolžnimi žrtvami razmer. —
Toda tudi tu zašije enkrat sr lnee boljše bodočnosti, tudi v Rusiji pomete ljudstvo enkrat s pijavkami za vselej I
Tedaj pa bode vihral tudi prapor sv. Andreja ponosno v zraku na jamborih silnih oklopnic in velikanskih križark, ki bodo širile čast in slavo ruskega orožja po širni zemlji!
E—st.
Sokolinec.
Sibirska povest.
Ruski spisal Vladimir Korolenko.
Bobrov je aldieal občino in naznanil, za kaj ae gre.
Kdor je imel suknjo odveč, jo je dal za begunce. V vsakem arestantu
živi instinktivno čuvstvo simpatije za drzni poizkus — se iztrgati iz za-dehlih zidov ječe ven v prostost. Kotle in nože so dobili deloma zastonj, deloma proti majhnemu plačilu pri nase klikih.
• • •
Od prihoda na otok je preteklo trinajst dni j.
Naslednjega jutra je peljal Bobrov Burana v gozd in je prinesel seboj potrebnih reči.
Begunci so opravili molitev, se poslovili nato od Bobrova in nastopili beg;.
e e e
"No, ali vam je bilo zelo prijetno pri srcu, ko ste nasto-pili svojo pot t" sem vprašal, ko sem videl, kako so se pripovedoval če ve poteze na tem mestu njegovega opisovanja poživele in se je povzdignil njegov krepki glas.
"Kako bi ne! Čim smo stopili iz nizkega grmovja v pravi gozd in srno zaslišali njegovo šumenje — verjemite mi, gospod, kakor prerojeno smo se čutili. Tako veseli smo postali vsi; samo Buran je stopal pred nami povešene glave, mrmrajoč v brado nerazumljive besede. Ni se bil odpravil na pot z veselim srcem. Njegovo srce je slutilo nemara, da mu ne bode treba hoditi daleč...
Takoj od vsega početka smo videli, da maš vodnik ni bil, kakor bi moral biti. Sicer je bil vajen skitalec in je ibil pobegnil že dvakrat s tega otoka, je oeivid"no poznal tudi pot, vendar so v meni in v mojem prijatelju Volodki kmalo nastajali dvomi o vrlinah našega, vodnika.
"Le glej", sni je dejal Volodka, "da se nam z Buranom ne pripeti
kaka nesreča: ne zdi se mi z njim nič kaj prav... "
"Kako to T" sem prašal.
"Ne zdi se mi čisto pri pravi pameti, govori s seboj bogvekaj vse, stresa in miga z glavo, ukazov tudi ne daje nobenih. Že davno bi morali malo počivati, on pa stopa vedno naprej in naprej. . . Nič kaj prav se mi ne zdi z njim."
Tudi meni se je zdelo tako. Stopili smo k Buranu in ga poklicali. "Očka, kaj si se tako ogrel? Ali ne bi se ustavili in malo počivali f''
Obrnil se je, nas gledal nekaj časa in šel potem iiapr?j.
"Počakajte", je dejal, "kaj hitite tako s počivanjem?" V Varkih ali Pogibi vas že po lože s kroglami. Potem lahko počivate." .
Da bi ga. . . ! No, nismo se hoteli prepirati z njim; potem pa smo iz-prevideli tudi, da nismo imeli prav: prvi dan je bilo treba hiteti naprej in nismo smeli počivati.
Šli smo bili še kos pota, ko me je Volodka z -pet dregnil v rebra.
"Poslušaj, Vasilij, to le ni prav."
"Kaj?"
"Do Varkov, so rekli, da je dvajset verst. No, osemnajst smo jih gotovo naredili. Da iie pritečemo v roke kordonu!**
"Bu"ran, he, Buran!" smo klicali.
"Kaj bi radi?"
"Do Varkov pač ne bi de več daleč, kaj?"
"Ne, še je daleč", je odvrnil in stopaP naprej.
Tukaj bi nas bila za las zadela nesreča, a na srečo smo zapazili čoln na bregu. Čim smo ga zagledali, smo obstali vsi. Makarov je s silo zadržal Burana. "Če je čoln tukaj, morajo biti tudi ljudje blizo", smo si rekli. "Tiho, bratje, proč, globt čje noter v goščavo!"
Šli smo v gozd, potem ko smo bili marširali doslej navzgor ob reki; na obeh bregovih je bila gosta šuma. — Spomladi leži na Sokolinu gi sta megla, ki je tudi tistega dne zakrivala vse kakor z zaveso.
Slovensko katoliško
(X
poilp. društvo

svete Barbare

*aZjedinj^-nc države Severne Amerike.
Sedež; Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne al. ianuarjnlOOl v državi Pcnnsvlvnnijl,
-O—O-
ODBOR N1KI:
Predsednik: ALO.TZTJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, T*. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN. Box 51, West Mineral,
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box B07, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIB, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, P. O. Box 537, Forest. City, P*.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZATiAR, L nadkornik, P. G. Bo« 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Brad dock Avenue, dock, Pa.
FRAN SUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TOKNTČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Fore«t City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: I vazi Telban, P. O. Box rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
ZA BOZIC
(Nadaljevanje.)
"Ali si prestar ali ne, to je tvoja stvar. Če dosežeš konca bega, če ne uma-ješ na potu— nič se ti ne mnre očitati potem; ako pa si enajst ljadi skoro spravil pod knuto, tedaj moraš iti. Saj mi je treba samo "občini" povedati o tem, petem pa veš, kaj te čaka."	x
"Vem", je resno rekel Buran, "in zaslužim to. Tako bi ne maral umreti. Moram torej pač iti, a nisem ni-) Česar pripravil."
"Vse d ob iS, in sicer pri tej priči. Kaj potrebuješ t"
"Najprvo mi prinesi dvanajst novih dobrih snkenj." "Saj jih imajo —" . "Poslušaj, kaj ti povem", je ponovil Buran odločil". "Vem, dm ime vse k njih suknjo; e vsak potrebujete dve. Domačinom bode moral dati vsak za čoln po eno snknjo. Potlej potrebujem dvanajst dobrih ooiev, dve sekiri m tri kotle."
POZDRAV.
Ob po vratu v B+aro domovino pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, znance in prijatelje v Black Dia-mondu, Wash., posebno A- Primožiča, J. Trbovca in F. Rihterja. Na zdar!
New York, 14. listopada 1907.
Peter Straus.
in NOVO LETO pošiljajo Slo-
__ venci kaj radi
darilu svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjtnih držav zgolj gotov denar*; to pa	j=
bolje, najceneje in .najhitreje preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND. OHIO.
Compagnie Generale Tiansatiantip.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE,
Poštni parniki so:
"La. Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"La Savoie" „ „ „ -..................12,<KK) ,, 25,000 „	,,
"La Lorraine" „ ,, ,, .................12,<H>0 ,, 25,OHO ,,	„
"La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,»»00 „	„
«'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,<)00 „	„
"La Gasgogne"................................ 8,u00 ,, 9,000 „	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej y^dno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., K. Y.
"L.A LOKRALNK •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURATNE •LA LORRALNTE
21. nov. ltftr< 28. nov. 1907 5. de«. ItfO 12. de«. 100 19. dec. po»EBKa
La Gascog-ne 7. dec. ob 3. uri poj>oi
Samo za 11 in 111. r&zred Fui tiika z zve/do /azuainov.ini in»:i «>
M. W. Kozminski, .
7!
La iSreta^ne	-<>
*LA I'KnVKNCh	j:
La (lii.sr true	H
•LA LOK K A IN E	Hi
La Hretayrne	23. a l.u v i j r> /•>
•1«
J •* *• j ii n
l!»»l-liluS.

Kje je GOTARD ŠEVEREAR? Pred 2 in pol leti sva bila skupaj v Buxton, Iowa. Za njegov naslov bi rad zvedel: Ferdinand Hočevar, P. O. Box 228, Buxtom, Iowa. (15-18—-11)'
Kje je moj prijatelj ANTON KOSf Doma je iz Zgornjega Laknica, fare Trebelno pri Mokronogu. Rad bi -zvedel za njegov naslov. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — John Dov&ek, P. O. Box 102, Pr rt land Mills, Elk Co., Pa.
(15-19—11)
Zdravju
najprimernejša pijača je
L E I S Y PIV
ktero je varjeno iz ria.belihega .iri crtiram ;t	<	- t
naj nikdone zamudi poskusiti ga v svt jo Lrftj v	-..k<.i lu^i v ; . i; t
svoje družine, svojih prijateljev vn drugih.
Lel^y pivo je najbolj priljubi rr» :uh ccti v \-t-l gostilnah. Vse podrobi.osti ivesie pri Cieo- Ira» nil tr ni A5< 2 S:. Lliir A-. t. N.*--kteri Vam diagevdie vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O-
TIVUT za brzoParnik dobil za I £ J^fl I V tero dražbo hotel najceneje in bodeŠ najso !neje postrežen pri Fr. Sakssrju 9 Greenrit j-. Str.. New York, zate
• ««? wcsik - •f.'TM n;c«*
Kje je JAKOB KOVAČ1ČT Doma je iz Trave pri Koeevju J v Ameriki je že 25 le* in bival v Mem-phisu, Tenn. Kjejrova sestra Marija Ješelnik, se<laj <>m«ižena ll<»e-nigman, bi rada zvedela za njegov naslov. — Mary llneniirmao, 133 Onderdoek Ave., Brooklyn, N. Y.
(14-15—11)	!
ROJAKI. MA&OCAJTE SB HA "OLAB MAIODA NAJVEČJI D tUOEMEJftl DNEVKULI
Kje je JOSIP TEHLEPT Doma je iz Dol. Porboršla n:i D len.isktin. Pred trerni leri je bival v Cleve-landu. Ohio. Sumi se. da je odpotoval proti New Yorku z nekim delodajalcem, a od tedaj se ni ialo ničesar od nje^a. Kdor rojakov bi vedel za ojego? naslov, je p ročen, da ga spon ii njegovi sestri na sledeči naslov: Uršula E rjave«, 3633 E. 81st St., S. E., Cleveland, Ohio.	(14-15—11)
'Jugoslovanska
Inkorpon rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY,'MINNESOTA.
CV
URADNIKI:
Predsednik: Pran Medoš, 9478 Ewing Avenue/ So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-
b<urg, Pa.
Glavni tajnik: Jarij L. Brožič, Box 424, Ely, Mi
Pomožni 'ajnik: Maks KriiSnik, Box 336, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: I v an Go vie, Box 105, Ely, Minn
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora. Box 57, Brad dock, Pa. Alojsij Yirant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. fLorain, Ohio.
Ivan Primožič, ULJL nadzornik, Box 641, Eveleth, ^tinu.
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich.
Ivan Keržišuik, H. porotnik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, HL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, 7oliet, I1L
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be u-4ov in druge listine na glavnega tajnika: George Lu Brozieh, Box 424, Uly, Minn., po svojem tajnika in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: John Go use, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobemem irugecn. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo daplikat vsake po-Siljatve tudi na glavnega tajnika Jadnote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posamesni-kof naj ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Miclael Klobučar, 116 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-1be pritožbe.
»	n	^^^__.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
nov.: Ignac Strah Oba v II. razredu.
vojske plača brodarina. Zastonj je vojaško poveljništvo napravilo utok na okrožno glavarstvo, ka.;fi m slo je ta stari privilegij kakor pravo vel javen za francoske in italijanske tete, tie pa za avstrijske.	»
Zavratno je umoril v Kukujevcih Hnatskem kmet Lrazo Gojdašic kmeta Štefana Grgičeviča 16. okto-
k, sieer je bfl tam nastanjen 142 polk* Yaseam so dobri patrijotje ter so vojakom stregli z vsem, kar je zmogla j klet in shramba. Še bolj paArijoticae j pa so se pokazala vaška dekleta, ki | niso imela več ne ljubeznivega pogleda ne lepe bese-ie za vaške mladeniče* To je mladeniče ra»kačilo, da so pope vali v gostilnah razne zabavi jice" na bra 1904. Storilca takrat niso m-jgrli . žensko nezvestobo, končno pa so imeli
dobiti. Zidaj se je pa Gojdašič sam nevede izdal.	•
Hrvati in Mad j ari. Budimpešta, 3-novembra. Proračunska debata se vleče brezkončno? Seiaj se je med kon-tra-govornike vpisal tudi posl. Len-gyel. Ogrska vlada razglaša v lastno tolažbo, da hrvatski poslanci nimajo namena obstruirati nagodbe. Govorilo bo še deset hrvatskih poslancev. Prvi med njimi bo govoril bivši sekeijsLl načelnik Roje. — Obenem se razglaša, da namerava vlada spremeniti pošlov-
vojno posvetovanje. Sklenili so, da pri bodočem cerkvenem žegaanju ne bo noben fant plesal z domačimi dekleti, ki so se pokazale tako vihravega značaja. Svoj sklep so razglasili tudi v Časopisu. To je hudo epeklo dekleta, ki so se tudi takoj zbrala na posvetovanje, kjer so v znamenju užaljene nedolžnosti protestirale proti natolcevanju. Priobčile so v istem Časopisu sledečo izjavo: Na zadnji članek mladih fantov iz Forsta odgovarjajo na posebnem posvetovanj u zbrana dekle-
stva, da onemogoči obstrukcijo hrv. in narodnostnih poslancev. — "Az Ujsag" poroča, da se skliče hrvatski sabor v mesecu decembru. Političnim krogom se vest ne zdi verjetna, dokler se banu Rakodezayu ne posreči viti večine. — Zagreb, 3. nov. Starče-vieanci imajo prihodnji če-trt-ek velik shod. Na dnevnem redu je tudi na-godba in splošna volilna pravica. — Hrvatski delegatje v peštanskem parlamentu so izvolili poseben odsek, ki naj skrbi za trajni stik z jugoslovanskimi poslanci dunajskega parlamenta. V ta odsek so bili izvoljeni poslanci: dr. Tuškan, dr. Šarmin, Pri-bičevič in Zagorac.
PRISTOPILI:
K društvu sv. Jožefa št. 20 v Spa rt i, Minn., 4. rojen 1884 cert. 7504, Josip Terhlin 1890 cert. 7505. Društvo šteje S4 udov.
K društvu sv. Florja na st. 64 v Soutli Range, Mich., 4. nov.: Leopold Navada 1875 eert. 7506 II. razred. Martin Bukovac 1870 cert. 7507 L razred, Marko Težak 1S87 cert. 7508 I. razred. Društvo šteje 43 Članov.
K društvu sv. J. žefa št. 29 v Tmperialu, Pa., 4. nov.: Fran Tram-puš 1^72 eert. 7509 I. razred. Društvo šteje 79 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Franciscu, Cal., 4. nov.: Ivan Zakotnik 1^79 eert. 7510, Martin Re " k l^S.1 cert. 7511. Oba v I. razredu. Društvo šteje 69 udov.
Iv društvu sv. Alojzija" št. 36 v Conemaugh, Pa., 4. nov.: Jurij Fra-netič- 1^83 cert. 7512, Anton Vertelj 1S83 cert. 7513, Fran Plantarič 1870 cert. 7514. Martin Černetič 18S8 cert. 7515, Peter Bukovec 1885 cert. 7516, Josip Renko 1881 eert. 7517. Vsi v T. razredu.
K društvu sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., 4. nov.: Fran Vidmar 1867 cert. 7518 I. razred, Pavel Šu J»ig 1887 cert. 7519 II. razreed. Društvo šteje 73 udov.
K društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., 4. nov.: Fran Blatnik 1865 eert. 7520 I. razred. Društvo šteje 75 ud-.v.
K društvu sv. Alojzija št. 19 v South Lorainu, Ohio, 4. nov.: Ivan Stržaj 1^76 cert. 7521 H. razred. Društvo šteje 73 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 25. okt.: Marija Mose:ič rojena 1SS5 cert. 7110, Marija Mosetič 1879 cert. 6964, Marija Drašler 1^69 eert. 7142. Društvo št »je 124 Članic.
-TITRTJ L. BROŽTČ, gl avni tajnik.
ni k ter se ne bo plašila nobenega sred- ta. Tam izrečeno preziranje in diskvalifikacija naših koleginj, kakor turi sklep zaradi bodočega žegnanja, vzamemo hvaležno na znanje. Naš shod je sklenil, da se takoj pošljejo vabila vojakom 142. polka, ki je bil pri nas nastanjen ter moremo sporočiti, da se jih je prijavilo že več, kakor nam je sploh treba plesalcev, pa ko bi ktera tudi ne dobila vojaškega plesalca, ne bo nobena plesala z domaČim fantom. Neumevno nam je, zakaj bi naj vojake prezirale, ali niso to tudi ljudje, kakor naši fantje t In zakaj bi ne smele govoriti z ubogimi vojaki, ki vendar služijo za Boga, vladarja in domovino T" Podpis je bil: Organizirana dekleta iz Forsta, za povzdigo tujskega prometa, posebno pa 142. pešpolku."
Pridobivanje kovin magnetičnim potom. Že dalj časa se pečajo z mislijo, da bi se pridobivale različne ko- j vine iz rudnin magnetičnim potom. To bi se zgodilo na ta način, da bi se I vsaka rudnina zdrobila v kolikor mogoče droben prah in bi potem magnetic na tmoč kovino nase potegnila, kamenje in drugi primesfci bi pa ostali na dnu. Za tako pridobivanje je bilo že več aparatov iznajdenih, a najnovejši je oni, ki ga je iznašel Amerika-nec Wait. Ločitev kovine naj se zgodi pod vodo ali kako drugo tekočino. Zdrobljena rudnina drči po žlebu, navzdol proti magnet ičnemu cilindru, ki se vrti okoli svoje osi. Ta cilinder tiči s svojo drugo polovico v vodni shrambi, ktere vsebina se vedno giblje, kte-ro vedno meša kij s pomočjo stroja. Ta priprava ima namen, rudo še bolj magnetu približati, da ta vse kovinske dele nase privlači. Vsi preostanki kakor kamenje se odstranjujejo skozi različne odprtine. Magnetični deli pa dospejo v ločilno pripravo deloma po vrtenju cilindra, na kterega površini obvtse, deloma po vodnem toku.
meščanstva javno demonstrirali proti strogemu profesorju.
Kokošji tatovi. V Vrtojbi na Goriškem je tekom zadnjih let izginilo na stotine kokoši, ne da bi kdo vedel, kam so prešle. Zdaj so aretirali fanta Ivana Mermoljo in Josipa Donatellija, ki sta glavna izmed mnogih ondotnih kokošjih tatov.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Celjsko porotno sodišče je obsodilo
poštnega pota za šmarsko okolieo Iv. Dvorak a k šestmesečni težki ječi, ker i«? poneveril v 22 slučajih 1133 K 77 v denarja, kterega je dobil od ljudi, da hi ga oddal na šmarski pošti. — Obsojen je 22Ietni posestniški sin Stefan Verhovšek v Dražji vasi pri Žičah k šestmesečni jfec-i, ker je zbodel fanta Sattlerja z nožem tako močno v čelo, da je umrl. Verhovšek je ravnal v si-lobranu in je kaznovan zaradi prestopka silobrana.
Umrl je v Hrastniku Pr. vitez Gos-leth, solastnik kemičnih tovaren -v Hrastniku in v Celju.
RAZNOTEROSTI.
Izseljevanje is Ogrske v Ameriko.
Ogrski državni zbor namerava v bližnjem času razpravljati zakonski načrt o izseljevanju v Ameriko. Na mesto madjarskih izseljencev prihajajo večinoma Židje, kterih je danes na O-grskem nad milijon. Socijalistično glasilo "Nepszava" je podalo o tem izseljevanju zanimivo statistiko. V zadnjih sedmih letih izselilo se je iz Ogrske milijon in pol ljudi. Ti so za Ogrsko za vedno izgubljeni. Razlog izseljevanju je siromaštvo, neznosna draginja. Umetno je povišan tarif na železnicah in zaprta meja nasproti Srbiji. Ogrski parlament je izvrševala! urad agrarcev. Taka zbornica ne vprašuje za bedo ljudstva, niti za -draginjo živeža. Na vsak tisoč porodov so danes štirje porodi manje nego pred 10 leti. Ženi se tudi manje ljudi. Letos izgubi Ogrska najmanje 80,000 do 100,000 ljudi. Ljudstvo na Ogrskem dandanes manje je nego pred desetimi leti. Upravna brutalnost ne more preprečiti izseljevanja, to je, iskanja hrane in kruha. Minister grof Andrasisy to priznava. "Črni grof", kakor ga imenuje "Nepszava", ne more z orožniki preprečiti izseljevanja, ker je odvisen od stanovske zbornice. Andras-sy je nasprotnik demokratskega parlamenta, radi tega je proti reformi volilne pravice. "Nwodn» Ideja" znači "interes agrarecr....
Zaradi nenravnih orgij v Opavi je bil obsojen brambovski stotnik Chle-pek v trimesečno ječo in na izključitev iz armade. Čevljar Schaier je dobil osem, mesar Moscha pa šest mesecev ječe.
Šolsko vprašanje na Ruskem. Preporod stare Rusije v novo Rusijo se ne kaže samo v socijalnih zmešnjavah in vretju, ampak tudi v splošno se ponavljajočem hrepenenju po izobrazbi, ki je edini pravi temelj ustavnega življenja. To se kaže po i^nogih razpravah v časopisih, še bolj pa po tem, da se je letos oglasilo tako nenavadno število otrok v šolo. V Petrogradu so mora1 i odpreti 14 novih razredov. V baltiških provincah se je morala ustanoviti posebna komisija, ki se peča s šolskim vprašanjem. Ta .komisija je sklenila pod uplivom plemenitašev, da mora biti ljucska šola konfesijonalne-: ga (verskega) značaja. Šolska obveznost naj traja štiri zime. Kmetski zastopniki so zahtevali, naj traja šolska dolžnost pet zim, plemenitaši so pa odločili, da zadostujejo štiri zime.
Papirnati denar na Kitajskem. Letos je izdala nemško-azijska banka v Isingtonu papirnate bankovce na podlagi privilegija cesarske kitajske vlade. Toda na Kitajskem so imeli davno poprej papirnat denar kakor v Evropi, ker jim je večkrat zmanjkalo bakra. Dočim so bili v Evropi izdani prvi bankovci v Stoekholmu 1. 1668, poznali so na Kitajskem tak denar že 2250 let poprej. Tisoč let pred Kristusovim rojstvom so poznali Kitajci ti-sek, kar jim je izdajanje papirnatega denarja zelo olajšalo. Papirnati denar je dal tiskati cesar Hfien Tsing leta 810 pred Kristom. Bankovce so dobili veliki trgovci, ki so morali zanje založiti primerno količino bakra, n pozneje so mogli pri provincijonalnih blagajnikih papir zopet zamenjati za baker. Uredba se je brž udomačila, tako da je sto let pozneje neki cesar ustanovil po vseh provincijalnih mestih take urade za izdajanje papirnatih bankovcev. Trgovcem se je novi denar tako prikupil, da so ga sami dajali v promet.
Patrijotična dekleta. Povodom zadnjih jesenskih manevrov je dobila tudi mala badenska vas Forut vojak«*.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 3. novembra se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 97 Macedoncev, 50 Bolgarov, 60 Hrvatov in 20 Slovencev.
Nerodnež. Dne 1. novembra zvečer je bil v gostilni na Zabjaku št. 3 v Ljubljani dimnikar Fran Šet ina tako neroden, da ga je moral gostilničar postaviti pod kap. Med tem je Šetina pod sta vil gostilničarju nogo, vsled če-. *ar je ta padel in se znatno poškodoval. Na to je pa Se t ina začel gostilničarju obletavati s pestmi ter ga je tudi na očesu poškodoval Zadeva se bode obravnavala pri sodišču.
Legar v Banjaloki razsaja še vedno n >t- tozadevno piše: V kratkem času <mo izgubili tri gospodinje, ki so zapustile otroke. Najstarejša med njimi le imela komaj 26 let. Reči se mora, la so bile vzorne gospodinje in baš •lajlepše ženske v onem kraju. 26Ietna fršula Ix>žar iz Zapuž je zapustila >et otrok, med kterimi je najstarejši komaj osem let star. Razdrt je zakon, <i se je vedno postavljal v zgled. Sestra urrrle je najbrž tudi za legarjem ■v« »I n a in je mati osmerih otrok. V obeh hišah se je naselil obup. Županstvo ra>.<rlaŠa sicer ukaze predpostavljenih oblasti, toda za te ukaze se ne -tun-ni nihče. Ljudje se norčujejo iz vsakega, kdor pred to boleznijo svari in pojasnjuje njeno aalezljivost. Prebivalci kontumaciranih krajev hodijo od vasi do vasi, po trgovinah in uradi h. iln je za vse kraje velika nevarnost. Res sta že v sosedni občini dve osebi oboleli za legarjem in se je ta bolezen zanesla že tudi čez Kolpo.
PRIMORSKE NOVICE.
Dijaška demonstracija. Dijaki n« Soriški realki so dvakrat po dokončanem pouku priredili pred realko dei-mon^t racijo, žvižgali in kričali, da naj *e i Istra ni nepriljubljeni in strogi profesor, nek Nemec Brechler. Tudi dne 28. oktobra so dijaki • celo trumo
Zlati križ mariborskega stolnega kapitlja je ukradel 741etni Franc Tr-ček, ki je bil okoli 30 let cerkovnik v mariborski stolnici. Stvari so prišli na sled, ko so rubili Trcka za neko terjatev in našli med drugo drobnarijo tudi omenjeni križ. Trček se je izgovarjal, da mu je križ z verižico podaril rajni kanonik dr. Križan i č pred svojo smrtjo. Ker pa dr. Križa-nič ni imel pravice podariti tega križa, Trčku niso verjeli njegovega zagovora in pred mariborskim sodiščem je bil obsojen na štiri mesece ječe.
HRVATSKE NOVICE.
Star francoski privilegij v Dalmaciji. Novi most nad Krko pri Skradi-nu, ki se ima graditi, odstrani neki stari privilegij, ki poteka še iz leta 1806 od francoske vlade. Po tem privilegiju dolžni so tamošnji prebivalci prevažati brezplačno samo francoske in italijanske čete. Ko so n. pr. 1. 1905 o priliki vojaških vaj hotele iti avstr. čete preko Skradina v Šibenik. so bro-darji zahtevali, dat se jim za prevoz
V pojasnilo kako
si pomagati.
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTATE.!
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdraviš. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za rgvm	bogatega, da za-
more vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore pre-krbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše
zdravje polagoma hirfe. ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja.
V?i oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zazeljeni uspeh ter popolnoma ozdravili. .
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
. Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
. Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bol o val i, kakor Vi, kajti on zamore tudi	"	--• -
kar je za druge storil.
za Vas storiti to,
Cenjeni Collins M. I. I
Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vara je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil.
Se vam Še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Martin Krivic,
812—6. St. Racine, Wis.
Martin Krivic
ZATO RAJ ROJAKI !
Directorju Collins N. Y. M. I. I
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box, 26 Broadhed, Colo.
li nam pismeno naznanite Vašo
ako ste bolni, pridite osebno ali bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24. izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v^Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th Street,
Uradne Ure od 10—5 v tednu in
NEW YORK.
ob nedeljih in praznikih.
VABILO k
VESELICI,
ktero priredi društvo sv. Barbare št 3 v Moon Ran, Pa-, ▼ četrtek dne 28. novembra 1907
(na zahvalni dan). PriČetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina ca možke $1.00, dame proste.
Za dobro postrežbo in fino zabavo bode skrbel	ODBOR.
Kje je FRAK RTJSf Imam mu poročati nekaj važnega, zato p rešim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. John Russ, Lanson Camp, Hexron, Cameron— Co., Pa. (15-19—11)
Pozor, Slovenci, Pozor !
Dr. J. E. Their pen,
ravnatelj.
-/-^•ara . i." t- "1 ~ -
ŠB NIKDAR V VASEM ŽIVLJENJU!
$ 26 vredna ura, veri-
$ 26 vredna ura, vi žica m privesek sai
2i21S|[OI1J 1
zlata verižica s priveskom vredna $ 1000
Zastonj!
Ura je iz napolnjenega zlata Solid grold fll!ed garantirana 20 let, ki je zaprtii s t rimi plošče k i. Stroj je poznan Auieri kan ski TCI^'ii sfli -Waliiiam na sedem kamnov.
Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 15 let. v sredini ima malo eponko ki se premika. —
Privesek je fz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let> ki »o odpira in v njega lakho spravite dve slike ali fotografi i je.
Vi sami najbolj veste, da v malih trgovinah morate plačati za ena^o uro $lii 00, za verižico $7.00 in za privesek $3.00. To o<Vvidno «fa dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite prHi^o ter kupite vse tri predmete za čudovito malo svoto od $15*90.
Slika prikazuje uro velikosti 16, lahko pa dobite za isto ceno uro večje velikosti 18 ali manje 12.
N covrgljiva resnica je, da je le isti zdravnik naj-boljfkateri se ne hvali um, temveč katerega hvali Aarod. Ravnatelja od slovensko-hrvaškega zdravičča hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja;
Veltučeni gesped profesor:— Foslana n-i zdra\ila sem v redu sprejel in ista ratf-rlc jc \ ržtr. j rt c j is-i p< rabil, ter sem danes c i < t } < ] « hj n i 7ti;\, ' 5]« d če^r Vam izrekam moje priznanje in hvalo in priportčal Vastcdtn vsakemu bolnemu rojaku, ker vtm, da res storite, Vi 1 d Ijvti e. — V n ojem zadovoljstvu Vas poidi0\l]:n A an \edr c h' ale Jni
M ike Miller, 1020 AYatroliet Ave., 1 enver, Colo. Rojaki ! Ne dajte te W tt j n. rs ! t nuni u ktlil nn lji\ib tin prlj ali institutov, teirveč Idite sli pi£iU t slues ju toiezni !t cs to ztirati^t, kjer bodete sigurno najt oljše pO£tre?eri.
Bolezen morate natanko opisati, a pirma pa tako nasloniti :
S LO VENSKO=H R V ATSK O ZDRAV1SCE
RavnMtell: Dr. «J. E. TtlOMPfi^OIN, 334 West 29th Štrlet,	IN'ew York, IV- .
Kdor* pošlje svoj nasiov, dobi lop spomin ziist onj.
§8.00 vre .na ura str mi ploš-čeki iz napoliijene^a zlata Solid frold filled garantirana 10 let z izvrstnim Amerikanskim V x e 1-sior strojem; S-t 0j vredna verižica dolga 1:2 pale-ev ali ena Dic.^en-sova verižica, kise deli v «lva d« la dolga 15 palcev, iz napolnjen« ga zlata Solid gold 17Nod garantirana 10 let; $2 50 vredni privesek ki «e odpira in v njega lahko spra-\ite dve fofo<rrafije — z napolnjenega zlata So! id *r«»ld f* led garantiran 5 1 t, «m 3
Plošča k i ure kot priveski so izdelani v stoterih naj krasnejših vzorcih, Vi bodete dobili uro
in privesek, ki Vas popolnoma zadovolji.
f Ako ste si kdaj mislili kupiti enako zlatnino porabite to • priliko, ker tako realne in solielne ponmlbe 11«* b<»<|. te doea-ka i. NaroČite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite bla«o, kakor Vam je tuk:«j ol»!jni.!jeno. Zato Vam potrjuje poznano dobro pošreno ime "Slavia" Watch & Jewelry Co. in j ismeiia garancija, ki jo dobite s vsakim prodan 111 pre Imetom.
f -Ako pos'ani predmet ne vstraja toliko časa, kot je garantiran, do-llC*ib<l| • b:to men jeno za novega ali pa denar na/.a j — enako i»ko izgubite p smeno garatici o.
Kako naročevati ? Po^lj-te #1-00 na račun povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite predmete po p >6ti priporočeno (registered) poštnine prosto.
"SLA VI A" WATCH & JEWELRY CO.
27 Thames Street, New York, N. Y.	Pišite po cenik - dobite ga zastonj.

Katci, Jodnota.
$ 13-50 vredna ura,	l
verižica s pri- j^y veskom samo ^
Na mnogoštevilna vprašanja, ktera nam zadnji čas dohajajo iz raznih krajev Z jed. držav slede sedanje denarne krize, odgovarjamo še posebej tem potom, ker je stvar zelo važnega pomena in se naši rojaki gotovo zanimajo zanjo.
*' Mestna hranilnica ljubi j anska *' in "Kranjska hranilnica", kakor tudi drugi denarni zavodi v Ljubljani, so ustanovljeni na dobri podlagi is se ni bati nikake z gube.
Kdor želi poslati denar v hranilnice, sorodnikom ali prijateljem v Evropo in ne more dobiti denarja iz banke, da bi kupil Postal Money Order, naj zahteva na banki za isto svoto, ; ktero misli odposlati NEW YORK BANK DRAPT TO THE ORDER OF FRANK SAKSER CO.
Omenjeni draft naj se pošlje nam in natančni naslov prejemnika, regi-strovano po pošti.
Nadalje izvršili bodemo mi pošilja-tev vestno in točno kakor po navadi
Za denarne pošiljatve za staro domovino sprejemamo tudi navadne čeke; pripomniti pa moramo, da mora biti vsak tak ček pravilno podpisan 1 ali indorsiran na drugej strani in da i dospe denar, nakazan po navadnih i čekih 4 do 8 dni kasneje na določeno mesto. Plačati je tudi malo kolekcijo, ki se računa po razdalji od New Torka.
Vsi isti pa, kteri bi radi takoj odpotovali v staro domovino in ne morejo gotovega denarja na banki dobiti. naj zahtevajo na banki tudi NEW YORK BANK DRAFT in istega prineso seboj v New York. Na račun omenjenega drafts dobili bodo pri 'nas vozne listke, potrebni denar za na pot in kar bode preostalo, dobe na banki v Ljubljani ali pa na zadnji po Hi v a^stri*ski veljavi.
Na New York Bank-draftih ie natiskano ime one newvorske banke, k*er* fira pokHtt označeni zmee«k potom CJ1 earine HoTiae T*h draftov ni zajttnjati x navadnimi čeki.
H»vT»ait»» se po teh nasvetih, ker t »v« lahko izognete raznih ne-
PRA1TK SAKSER CO,.
f ? VI n«rn*aff>* nm "ftlm* W» ^ «»in n>Ww(« (h^uft
Rodbina Polaneških.
, poljalci spisal H. 8i«ki*iria; poslovenil PodnvakL
DRUGA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
"Poznam te pristne značaje z mrzlim srcem, a pri tem z navdušeno glavo, polno tako imenovanih načel. Vse
le zara li na<"-el, vse . iz dolžnosti -
nič izvirnega v srcu! Utegnil hi poginiti ob njenih nogah, a vendar ne dosežem nires.ir. Šele takrat, kadar ji veli dolžnost, da me ljubi, me hoče na{>o-!eil v rt-snici ljubiti."
Polaneški je bil oči vi dno spoznal na svojem potovanju preko meje neko druiro vrsto žensk, saj o družili je bil gotovo že mnogo čital v knjigah. Ker je pa imel pri tem mnoeo zdravega razuma, mu je i z pregovoril ta razum: "Čuj, Polaneški, je dejal, "prav zato so to izvrstni značaji, nenavadao trdni, na ktere se je moči zanašati in ai opirati življen je. Ali si zblaznel T Saj si hotel le imeti ženo, ne pa minljivih ljubezenskih pustolovstev."
Toda Polaneški se ni nehal upirati in je odgovoril razumu:
"Ako le moram biti ljubi jen. hočem biti ljubljen zaradi samega sebe."
Razum mu je izkušal še pojasniti, da je to vse eno, kako se ljubezen prične, ker potem ne more biti drugače ljubljen nego zaradi samega sebe, v tem primeru, po onem trudu in raz-vnetosti, da je to obenem prirojena •tvar in skoro nekako čudo, da bi se pripetilo kaj takšnega, kar bi takoj odpravilo ovire. Toda Polaneški se ni nehal pričkati.
Razumu je prišla naposled na pomoč tudi ona miT-nost in ona zaljubljenost v Marico, po kterih delovanju je Polaneški videl v njej več vabila nego v vsaki drugi ženfifci. Ta milina je nadaljevala:
'' No vera. a!i jo ljubiš ali ne, toda tu ne gre za to; danes pa, ko se ti je približala r roko in obličjem, si se premagal le iztežka. Zakaj se te takšni občutki ne polaste takrat, kadar Bedi* p»>'eg ilrtr-rih žensk f Pomisli, kakšna razlika je to!"
Toda Polaneški je odgovarjal na vse :
"Riba! Vse le zaradi dolžnosti.** In i znova mu je šinilo v g*a vo: Ujemi jo, ker imaš te vrste rib rajši nego ktere druge. Ljudje se ven-iar ženijo; tudi tebi je že napočil čas za to. Kaj bi Ae iskal? Ali takšno ljubezen, ki bi «e ji smejal sam prvi f Tvoja ljubezen je ugasnila.. . . Dobro! Toda ostala je mirnost in to prepričanje, ki ga vendar hraniš v sebi, da je to poštena in pravu žena.''
"Da.** si je mislil dalje, "toda iz ljul»ezni. najsi je že glupa ali razumna. izvira volja — in morda jo imam že sedaj? Nimam je, ker omahujem. k«> prej nisem omahoval. Drugič treba je preudariti. kaj je bolje: Ali ta gospodična Plawieka, ali pa 'ima dati', 'dal je' v trgovini pod firmo Bigiel in Polaneški. Denar daje moč in prostost in po prostosti najbolj teži Človek, -kadar nikogar ne nosi na rokah, niti v srcu."
Tako premišljujoč, je dospel domov in ^el spat. Ponoči se mu je sanjalo o brezah, ki so rasle na pesku, o mirnih, modrih očeh, o čelu, zasenčenem « temnimi lasmi, od kterega se je odbijala toplota.
II.
Čez nekoliko dni zarana, preden je odšel v pisarno, je prišel k njemu Ma-azek.
"Prihajam k tebi zaradi dveh stvari," je dejal, "toda najpiej pričnem z denarno stvarjo, da ti dam na prosto voljo, izreči • da' ali 'ne*.
" Draori moj, denarne stvari se izvršujejo v trgovini, začni torej s tovarišem. *'
"To ni stvar vajinesra zavoda, nego zasebna, in zato hočem rajši govoriti o njej zasebno. Veš, da se ženim, in zato potrebujem denarja. Plačil imam kakor las na glavi. Bliža se obrok, ko imam plačati prvi znesek one vsote na Kremenu, ki sem jo prevzel od tebe. Ali me ne moreš počakati še četrt letat"
"Hočem biti odkritosrčen," odgovori Polaneški- ' * Mogel bi že, toda nečem.**
"No, pa hočem biti tudi jaz enako odkritosrčen ter te vprašam: Kaj hočeš učiniti, ako te ae plačam f"
"Tudi to se zgodi na svetu,** odgovori Polaneški, " ali pa me morda imaš za večjega glupca, nego sem res, zakaj to vem, da mi plačaš." * * Odkod imaš to zagotovilo T" "Ker se ženiš in jemlješ bogato nevesto, torej se ne moreš delati za ir-splventnetra človega. lzkoplješ iz zemlje in plačaš.'*
"Kjer ni nič, ondi ne vzame niti smrt."
"Drairi prijatelj, nihče naju ne torej ti pravim, da prav vse življenje izkopavaš iz zemlje.**
"Torej si zagotovljen, da ti plačam?"
"Sem."
*' Prav praviš. Zaželel eem od tebe
uelužuctiti, «3o ktere -nimam pravice. Scumo, «la ee naposled čutim po vsem tem nekamo utrujenega.... Tu jemati, ordi mašiti, živeti večno v taki negotovoeti, to naposled preaeza člo-vcške moči. . . . Jadram nekam v pri-stajo. ... Čez dva meseca bom stal ne drugih r- g-ah, toda 9edaj plovem že s poslednjo soparo. .. . Ne moreš — to je nekaj težavnega. Na Kremenu je nekoliko gozdov; te posekam in te plačam, ako ne pojde drugače."
"Kakšni gozdi so na Kremenu? Že -tari Plawicki je posekal, kar se je dalo.'*
"Za dvorom v smeri proti Ned rial-kowu je velika dobrava." "SeveJa je."
* • Vem, da se vidva z Bigielom ukvarjata tudi s to trgovino. Kupita od mene to dobravo. S tem mi prihrani t a trud, da bi iskal kupca, in lahko imata dobiček."
1 * Izpregovorim o tem z Bigielom. * * "Torej ne odklanja« ponudbe?'* '' Ne. Ako daš poceni.... morda bi to celo sam.... Toda v tem primeru moram preračunati možni dobiček ali možno izgubo. Hočem pa tudi poznati tvoje pogoje. Napravi tudi ti račun. Pošlji mi izkaz, koliko je tam dreves in kakšnih. Sam se ne spominjam te-
-ga*"
"Pošljem ti ga čez eno uro.'* "V tem primeru ti odgovorim zvečer."
"Na en pogoj te opozarjam že naprej. Pravico, da posekaš dobravo, dobiš šele čez dva meseca." "Zakaj."
4' Kremen dokaj izgubi brez tega krasu, morda ti ga po poroki postavim na prodaj, seveda s primernim dobičkom. ' *
"Bomo videli.'*
"Vrbutega imam v Kremenu fcar-menoloru. Ali se spominjaš, kaj mi je o tem pravil Plawieki ? Cenil ga je na milijone, toda to je glupost! Vendar pa v rokah razsodnih mož utegne nastati iz tega dobra kupčija. Preuda-rita to z Bigielom: rail vaju sprejmem v družbo.**
"Ako bo p^ljetje^ dobro. Saj je nar jin zavod ustanovljen pač zaraditega. da dela dobro kupčijo."
"D tem se torej pomeniva pozneje, a soda j -e vrnem k dobravi. Prvi po-£?«>.} najine pogodbe bodi ta. da ti namesto plačila, ki se bliža, dam dobravo ali en kos. in ^ieer po cenitvi; dam ti jo nekako v zastavilo, ti pa se za-vežeš, da ne posekaš nobenega hrasta, preden ne mine nastopajoče četrtletje. ' *
"To lahko storim." odgovori Po»la-ne-ki. "Seveda nastanejo tudi takšna vprašanja, kakor vožnja hrastov na postajo in tako dalje, o kterih se pomeniva, kadar spiševa pogodbo, če jo -ploh spiševa."
"Torej sem se iznebil vsaj enega bremena," reče Maszek ter si podrg-ne čelo. "Pomisli, da imam takih po lese t do petnajst vsak dan, ne glede na razgovore o stvareh z gospo Kra-slawsko, ki so težavnejši nego vse drugo, in usluge nevesti, ki. .. . "
Maszek za trenutek preneha, potem pa 7.a m a h ire z roko in pristavi: "Ki tudi niso lahke." Polaneški ga pogleda nekamo zaeu-len. V ustih Maszka, tako skrbno preudarjajočega vsako besedo, je bila te izpoved nekaj nezaslišanega* Toda Maszek je nadaljeval: "To pa je še najmanjša skrb. Ali se še spominjaš, kako bi se bila skoro -prla malo pred Litkino smrtjo. . .. Nisem se zavedal, da si zelo ljubil to dete, da si bil nemiren, razvnet, in nastopal sem sirovo. . . . Kriv sem bil docela jaz in zato te prosim, da mi odpustiš."
"To sem že pozabil," odgovori Polaneški.
"Omenil sem to zaraditega, ker te hočem naprositi neke usluge. Stvar je takšna. Prijateljev nimam, sorodnikov tudi ne, ali pa le take, da ne morem biti ponosen nanje. Sedaj moram iskati druga in, žal, prav nič ne vem, kam naj se obrnem. . .. Znaj, da sem že imel v rokah stvari raznih mladeniče v. ... Toda naprositi tega ali onega gospod iča zato, ker ima naslov, do tega mi ni dosti in ne ljubi se mi. Meni je zgolj do tega, da imam za druga poštenega človeka in, povem ti odkritosrčno, tudi mi je do dobrega imena. ... I damama je močno za to, in zato te vprašam: Ali bi mi hotel biti za druga?"
"Ne odklonil bi ti prošnje, da si dospel v drugih razmerah. Toda takoj ti povem, kako stoji stvar. Poglej — ne nosim sicer žalnega saplja na klobuku, niti telega traku na suknji, nisem torej v žalni opravi, toda navzlie temu ti dajem svojo častno besedo, da čutim večjo žalost, nego bi mi bilo umrlo rodno dete.**
"Da, na to nisem niti mislil," reSe Maszek. *4 Odpusti! *'
Polaneškega so genile te besede. "Sicer pa, ako ti je res toliko do tega----ako ne boš mogel dobiti nikogar drugega — pa se zgodi, kakor si želiš, toda odkritosrčno ti povem, da mi bo po takšnem pogrebu težko biti na svatbi."
Polaneški sicer ni rekel "na tak-
IXR66HR v mora hi mgm
izginejo popolnoma* ako m ud par krat nariba z
Dr. R1CHTERJEV1M
SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravi To, katero se rabi v mnogih deželah proti reurnatizrnii, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti . J ^ glavo- in zobobola, ^^^ V vseh lekarnah, 25 in Tr 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
sni svatbi**, toda Maszek je pogodil njegove misli.
"Poleg tega," je nadaljeval Polaneški, "je tu še nekaj drugega. Moral si že slišati, da je bil nekakšen siromak, zdravnik, ki se je do smrti zaljubil v tvojo nevesto. Imela je pra^ vico prezirati njegovo ljubezen, in nihče ne bi ji mogel očitati ničesar, toda oni je odšel tjakaj, kjer m muh,
in zlodej ga je vzel---- Ume ješ lit
Jaz sem bil njegov prijatelj, zaupal mi je vso svojo nesrečo ter se iz jok al na mojih prsih — ali umeješ?. . .. Ob takih razmerah biti drug drugemu — reci sam?"
"Ali je oni res iskal smrti zaradi ljubezni do moje neveste?' * "Kaj, ali tega nisi slišalf" "Ne samo, da nisem slišal, nego tudi ne verjamem svojim ušesom.... ** CQfed5» prih.)
OGLAR.
Kje je FRAN PETERNELf Dne 3. januarja 1907 kupil je na pošti v Indianapolis, In d., Money Order aa $2.65, za kterega smo danes prejeli duplikat. Prosimo ga, da naj nam naznani, za kaj je uporabiti omenjena svota.
New York, 1. nov. 1907.
Frank Sakser Company, ((v d—do pr)
Knjige družbe sv. Mohorja
smo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dobi
O KNJIG.
V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnin* ali ekspres-stroški vred.
Rojaki iz Clevelanda, O., in okolic« dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelanda, O., 6104 St. Clair Ave. N. E. Naročniki na te knjige, kteri sc spremenili svoj naslov, oziroma ki ac se preselili, naj nam naznanijo svej novi in stari naslov, da knjige gotove dobe.
-o———
Nadalje smo uobili tudi
PRATIKE
P za leto 1908
Družinska, Blaznikova in Klein-maverjeva, so dohiti po 10 centov.
Razprodaj aid, kteri jih vzamejo sto komadov, jih dobe za $6. Dobe se pri
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
JOHN VENZUU, (1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland, OUm izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM O N I K.
Delo napravim na sahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizlce. a delo trpeino in dobro. Tri vrstni od $23 do $45. PloSCe so is najboliicga cinka. Izdelujem tudi ploSče is aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od do $80.

«
I )
i
Ako hoteli dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301*303 E. Northern Ave.* Pueblo, Colo,
Tndi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
kiobtftfe, rebra, jezike, šunke itd.
» Govorim v vseh slovanskih obilni obisk.
UČNE KNJIGE.

f
obilni obisk

» w w
ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan 20c.
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c.
AHNOV NEMŠKO - ANGLEŽKI TOLMAČ, 50e.
ANGLEŠČINA .BREZ UČITELJA 40e.
ČETRTO BERILO 40e.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 20c.
EVANGELIJ, vezan 50c.
GRUNDRXSS DER SLOVENI-SCHEN SPRAOHE, vezan $1.25.
HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 50c., nevezano 40 c.
KATEKIZEM mali 15e., veliki 40c.
NAVODILO ZA &PISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75c.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c.
ROČNI ANGLEŠKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR 30c.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič-Bartel, nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVAR SLOVENSKO - NEM>Ki Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE-NITOVANJSKIH PISEM 23 c:
SPRETNA KUHARICA, broširovano
80c.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c.
VOŠČILNI LISTI 20c.
ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-N1H PISEM 30c.
ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, vezano 50c.
ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c.
ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40e., broširano 30e.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
ALA DIN S ČAROBNO SVETILNI-OO 10c.
ANDREJ HOFEB 20e.
AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90c., nevez. 70e:
BARON TRENK 20e.
BELGRAJSKI BISER 15c.
BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c.
BERAČICA 20c.
BOJTEK, v drevo vpreženi vitez, 10c.
BOŽIČNI DAROVI 10c.
BURSKA VOJSKA 30e.
CESAR FRAN JOSIP 20c.
CESARICA ELIZABETA 15e.
CIGANOV A OS VETA 20c.
CVETINA BOROGRAJSKA 20e.
CVETKE 20c.
ČAS JE ZLATO 20c.
ČRNI BRATJE 20c.
DAMA S KAMELJAMI, fino vezano $1.25.
DARINKA, WALA ČRNOGORKA, 20c.
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov,
20c.
DOMA IN NA TUJEM 20e.
DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI vezan 90c.	*
DOMAČI ZDRAVNIK po Kneippu, nevezan 50c.
ERAZEM PREDJAMSKI 15e.
ERI 20c.
EVSTAHTJA 15e.
GENERAL LAUDON 25e.
GEORGE STEPHENSON, ob jal-nic, 40e.
GOLOBČEK IN KANARČEK 15c.
GOZOOVNIK, 2 zvezka, skupaj 70c.
GKOF R A DEČKI 20e.
KROVI K A. bandltova neventa, 15e.
MHJ»F.GARDA 20c.
Ill RL AND A 20e.
HITRI RAČUN AR, vem 40a.
TVAN RESNICOLJUB 20c. f Z AN AMI, mala Japonka, 20c.
IZDAJALCA DOMOVINE 20c. L21GUBLJENA SREČA 20c. IZIEK>R, pobožni kmet, 20c. JAROMIL 20c. JLTRČIČEVI SPISI. 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. TCAKO JE IZGINIL GOZD 20c. KNEZ ČRNI JURIJ 20e. KRIŠTOF KOLUMB 20c. KRVNA OSVETA 15c. KAKO IZOSTANEMO STARI 40e. LAŽNJIVI KLJUKEC 20c. MAKSI MILI J AN I., cesar mrhikan-ski, 20c.
MALI VITEZ, 3 zvezki, skupaj $2.25.
MARIJA, HČI POLKOVA, 20c. MARJETICA 50e. MATERINA ŽRTEV 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA 10c. MEKLOVA ZALA 30c. MIRKO POŠTENJAKOVIČ 20c. MLADI SAMOTAR 15c. MLINARJEV JANEZ 40c. MRTVI GOSTAČ 20c. MALA PESMARICA 30e. MALI VSEZNALEC 20e. MUČENIKI. A. Aškerc. Elegantno
vezano $1.25. NA INDIJSKIH OTOCIH 25c. NA PRERIJI 20c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki,
vsaki 20c. Naseljenci 20c. NASBLNIKOVA HČI 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak
a cvetlicami in bnmoristične po 3c., dneat 30c. Bazne svete podobe, komad 5e, ducat 30c. Ave Marija 10c.
AIbnm mesta New York s krasnimi slikami mesta 30c.
OPOMBA. Naročilom je priloži ti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali peš^nii znamka h. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce. od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne no^e, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneb popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poSiljati.
Jakob Wahcic,
p. O. Box 69 CI.EVKUAND, OHIO.
Spominjajte ee ob raznik pi naše prekoristn« dražbe sv. Oirlls* Metoda v Ldnbljanil Mat peioil lomu na oltar I
MARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galoil s posodo vred.
Dobre belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. fzvrstaa tropa vica ->d $^.50 do $3
galon s posodo ved. . Manj nego IO galor« naj /Sl
nihče ne naroča, ker manje ko- lik ličine ne morem razpo§iljati. Jtj' Zajedno z naročilom naj gg na- ^jK ročni ki dopoSljejo den^x, oz^ro-n ma Money Order. mj. Spoštovanjem	U
F) Nik. Radovich, ^
^ 594 Vermont St, San Francisco,CaL

MARKO KOFALT/
249|So. Front St., STBELTON, PA,
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči ("Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrotine listke za v stari kraj ta vse boljše parnike in parobrodne ( proge ter pošiljam denarje v staro domovino I po najnižji ceni.
i
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PAIAVANU 20c. NIKOLAJ ZRINJRKI 20c. NARODNE PESMI. Žirovnik. Tri
zvezki, vezano, vsak po 60c. OB TIHIH VEČERIH 70c. OB ZORI 50 e.
ODKRITJE AMERIKE 40c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30c. PAVLIHA 20c.
POD TURŠKIM JARMOM 20c. POSLEDNJI MOHIKANEO 20c. PRAVLJICE (Majar) 20c. PRED NEVIHTO 20e. PRI SEVERNIH SLOVANIH 30e PRINC EVGEN 20e. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20c. PRI VR BOVČEVEM GROGI 20c. PRST BOŽJI 15c. PRVA NEMŠKA VADNICA 35c. POEZUE. F. Prešeren. Vezano 80c.,
broširano 50c. POEZIJE. Vojanov-R. Majster. 60e REPOŠTEV 20c. RINALDO RINALDINI 30e. ROBINSON, vezan 60e. ROBINSON CRUSOE 40c. RODBINSKA SREČA 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezk $2.50.
ROPARSKO ŽIVTjJENJE 20c. SANJSKE KNJIGE, velike, 30c , SANJE V PODOBAH, male, loc. 1 SENILIA 15c.
SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO 30e. SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 zvezka po 20e.
SPISJE 15e.
SPOMINSKI USTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE 25c.	i S PRESTOLA NA MORIŠČE 20c. SREČOLOVEC 20c. STANLEY V AFRIKI 20c. STEZOSLEDEC 20c. STO BERIL ZA OTROKE 20e. STO MAJHNIH PRIPOVEDK 25c STRELEC 20c. STRIC TOMOVA KOČA 40e. SV. GENOVEFA 20e. SV. NOTBURGA 20c. 60 MALIH POVESTI J 20c. . STOLETNA PRATIKA 60e. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak 20c.
ŠALJIVI SLOVENEC 75c. ŠTIRI POVESTI 20c. TEGETHPF, slavni admiral, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA 20e. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov.
$6.50.	j
TIUN LING, morski razbojnik, 20c.}
V	DELU JE REŠITEV 20c. VENČEK PRIPOVESTI 20c.
V	GORSKEM ZAKOTJU 20c. VRTOM IROV PRSTAN 20e.
V	ZARJI MLADOSTI 20c. W1NNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki $1.00. ZLATA VAS 25c.
ZNAMENJE ŠTIRIH, zanimiva povest, 12c.
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50c Z OGNJEM IN MEČEM $2^0. ŽENINOV A SKRIVNOST 20c.
^	ZEHLJEVIOL
ZEMTJEV1D AVSTRO - OGRSKE.
veliki 25e., mali lOe. ZEMLJKVID KRANJSKE DEŽELE. mali lOe. ZEMUEVID EVROPE 25c. ZEM1JEV1D ZJED IN JENIH DR-- ŽAV 25c.
RAZGLEDNICE :
Kranjska narodna noia, ljubljanska in dracOt meat aa Kranjakem. ne« yorike 1» raaaik Mt
\
r?

»mpj-"
Telefon 246.
Frank Petkovsek
720 Market Street.	Waukegan, I1L
priporoča rojakom svoj
, A L. O O rs,
1 v k čerem vedno t« K i sveže pivo, d«.bra vina in	itr
I ima na razpolago 11 tie sinodUe.
f	V svoji I;kOL» AJaLTSICI ima vedno iveže ^roce-
rije [K? nizkili < «uab.
Pošiija deiiiirie t si«ro domovino zelo Intro in ceno; v ivezi je i. Mr. Frank Sakserjeiu v Nev \ »ji ku.
L*.

DINA POMOČ
so
PROSI ZDRAVILA,
Berite to zahvalno pismo, katero nam je poslal naš rojak iz hvaležnosti za zadobljeno zdravje. Zdravil se je pri mnogih zdravnikih ali vse je bilo znmanj, ali ko se je obrnil na naše slavne zdravnike in ko je užival čudovita OROSI ZDRAVILA, je v treh tednih popolnoma ozdravil. Čitajte njegovo pismo 1 Prepričajte se sami !
V zadnjem mescu je bilo ozdravljenih 719 bolnikov.
ROJAKI !
Jast niže podpisani sem bo!ehoval na eni jako teski, dolgi in hudi bolezni. Nikdo me ni mogel ozdraviti ako ravno nisem žalil ne denarja ne truda. Iui teško je za človeka, ako vidi da mora mlad umreti in da ni za njega več pomoči 111 zato me bode gotovo vsaki razumil, da sem z veseljem privolil, to pismo v časopise dati in se mojim rešite I jom in dobrotnikom javno zahvaliti za zdravje katero so mi povrnili.
Ubogal sem svet nekega prijatelja in pisal sem po zdravila na
Amerika Europe Co.
od katerih sem tudi takoj zdravila dobil in po preteku treh tednih lahko vsaki misii moje veliko veselje ko sem ozdravil. 1'ostal sem /o^i t vesel in čvrst in dobil sem zopet veselje na svetu, katero sem poprej e že popolnoma zgubil
Želim in svetujem, da se vsaki slovenec in hrvat kateri boljuje. na te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sem, da bodo vsakemu tako pomagali kakor so meni in jast jim kličem,
"Bog jih živi" Se mnogo let v korist in pomoč našega trpečega" naroda.
Ostanem vedno hvaležni,	M. SKRTIČ
•__3114 Canal St., Milwaukee, Wis.
SLOVENCI! Ako ste bolni in naj si bode kakoršnja koli bolezen da hoče, pišite na AMERIKA EUROPE CO., naši slavni zdravniki bodo Vašo bolezen preučiti in na podlagi Vaše diagnoze Vam prava OROSI zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili.
Ako mi nismo gotovi, da Vas zamoremo popolnoma ozdraviti, Vas ne sprejmemo v zdravljenje.
Mi povrnemo vsakemu denar, ako bi nebi pri nas popolnoma ozdravil.
M ozke aH ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in naj hitreje od zdravnikov pri Amerika Enrope Co., ker mi imamo zdravnike kateri so Specialisti posebno za take bolezni. Na vsaki način pa želimo, da nas vprašate za svet katerega Vam radovolno in brezplačno damo.
Pišite po novo knjigo " SPOZNAJMO SE katera je vsakemu v korist in mi Vam jo bodemo poslali zastonj.
Vsa pisma pošlite na zdravniški zbor,
Br. ROOF, Or. SPILUNGER,' Dr. KNIGHT
1° America Europe Co.
(OROSI) 161 COLUMBUS AVENUE, NEW YORK.
Uradne ure so od 9. ure dopoludne do 6. ure popoludne.




m^r-k-

1■ ■■ ..........■ ■ ' ==s===sa=s=s=ss' -i" ■ —
• - '
Cenik krnjig;,
katere m dobe v zalogi
IE^xslx^JIsC Sa.Tsser Co.,
H>9 O REEIN W1CH STREET, NEW YORK, IV. Y-
MOI/1T V1SNIKI:
BOGU, KAR JE BOŽJEGA, l&en molitvenik za možke, zlata obreza, fina vez $1.00, zlata obreza pol-
<u.snje 75c.
DUŠNA PAŠA (spisal škof TV. Baraga), platno, mdeea obreza 75e., broširana 60e.
JEZUS IN MARUA, vezano v slono-kest $1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1.00. vezano v platno 75e.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT. rezano v slonokost $1.50.
MALI DUHOVNI ZAKLAD, ša^riu, zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50 c.
RAJSKI GLASOVI 40c.
OTROŠKA POROZNOST 25e.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., slonokost unit. $1.50.
SKRBI ZA DUŠO,, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75. r
SV. URA, zlata obreza, fino vezano
$2.00, šagrin vezava $1.20.